GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 70 INŠPEKCIJA V PRIHODNOSTI Pogled direktorice šolskega centra na delo Inšpektorata RS za šolstvo in šport Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica društva Ravnatelj Inspection of the Future Inspectorate of Republic of Slovenia for Education and Sport from School Centre Director’s Perspective Javno spregovoriti ali celo pisati o Inšpektora- tu RS za šolstvo in šport, ki izvaja nadzor na tvojem delovnem podro čju, je smela poteza. Pa vendarle bom v prispevku nanizala razmišljanja in predlo- ge za delovanje šolske inšpekcije v prihodnosti. Izhodiš ča za boljše delovanje le-te so bila že oblikovana v delovni skupini za prenovo Inšpekcije za šolstvo v letu 2020, ven- dar žal ni prišlo do realizacije oz. do spremembe samega Zakona o šolski inšpekciji. V slovenskem prostoru pogrešam izmenjavo mnenj o delo- vanju javnih zavodov na podro čju vzgoje in izobraževanja ter o delovanju nadzornih organov, saj bi s konstruktivno debato lahko izboljšali delo šol, javnih zavodov in organov nadzora. Razprava o delovanju inšpektorata z možnostjo obliko- vanja predlogov delovanja inšpektorata v prihodnosti je nujno potrebna. Šolska inšpekcija opravlja neposreden nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo ter opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Ustanove oziroma zavodi, ki opravljajo dejavnost, so vrtci, osnovne šole, glasbene šole, nižje in srednje poklicne šole, srednje tehniške in strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, organizacije in zasebniki, ki izobražujejo po javno veljavnih programih, domo- vi za učence in dijaški do- movi. Nadzore opravljajo inšpektorji v mejah svojih pristojnosti, ki so določene v Zakonu o šolski inšpekciji in se nanašajo predvsem na izvajanje dejavnosti skladno z aktom o ustanovitvi vrtca oziroma šole, vpisom v sodni register in vpisom v razvid iz- vajalcev vzgojno-izobraževal- nih programov, izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, izpolnjevanje standardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraževalnih in študijskih programov, dnevno, tedensko in letno organizacijo dela, ustreznost na črtova- nja dela vrtca oziroma šole, letno in sprotno na črtovanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnih delavcev vrtca oziroma šole, dnevno, tedensko in letno obremenitev ot- rok in udeležencev izobraževanja, izvajanje vpisa in izpisa otrok in udeležencev izobraževanja, preverjanje in ocenje- vanje znanja ter napredovanje otrok in udeležencev izo- braževanja, uresni čevanje pravic in dolžnosti otrok in ude- ležencev izobraževanja, uresni čevanje pravic in obveznosti strokovnih delavcev, ki skladno z dolo čili zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov spadajo v pristojnost šolske inšpekcije, sodelovanje staršev z vrtcem oziroma šolo in njihovo pravo časno informiranost o uspehu in napredova- nju, določanje prispevkov staršev in študentov višjih stro- kovnih šol ter njihovo namensko porabo, organiziranost otrok in udeležencev izobraževanja, vodenje pedagoške do- kumentacije in evidenc ter izdajanje javnih listin, postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja (direktorja, pomo čnika ravnatelja), oblikovanje in vsebino dela strokovnih organov vrtca oziroma šole, izvajanje ravnateljevih nalog, ki mu jih nalagajo zakoni in drugi predpisi s podro čja vzgoje in izob- raževanja, opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skladu s koncesijsko pogodbo, uresni čevanje pravic otrok in udeležencev izobraževanja s posebnimi potrebami ter uporabo učbenikov. Na Inšpektoratu za šolstvo in šport opravljajo redne in izredne inšpekcijske nadzore, hkrati je vloga organa tudi posvetovalne narave v zvezi z ustreznostjo delovanja na določenem vzgojno-izobra- ževalnem podro čju. Ker je inšpektorjev glede na potrebe dela premalo, se le-ti v prvi vrsti odzivajo na prijave, žal Vklju čenost otroka v interesne dejavnosti, ki ne slonijo zgolj na jezikovnem izražanju, kot so športne, izrazne in kulturne, je prepoznana kot pomemben varovalni dejavnik. (Dr. Anica Mikuš Kos) GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 71 tudi na vse anonimne, zato posledi čno pri svojem delu niso naravnani toliko na svetovalno vlogo kot na izvedbo nadzora nad delom. Če si želim odgovoriti na vprašanje, kakšno inšpekcijo oz. inšpektorje bi si želela za naše šole, bi najprej izpostavila vprašanje njihove strokovne usposo- bljenosti, razumevanja vsebine vzgojno-izobraževalnega dela in sposobnosti komuniciranja, delovnih izkušenj na področju šolstva v vlogi u čitelja in/ali ravnatelja. Pri strokovni sestavi inšpektorata bi bilo dobro razmišljali o uravnoteženosti med predmetnimi podro čji, ravnatelji in pravniki. Prednost bi vsekakor dala ravnatelju, saj ta poleg predmeta vzgojno-izobraževalnega procesa v zavodu poz- na tudi ve čino izzivov pri zagotavljanju spoštovanja vseh področnih zakonov in pravilnikov, ki so v Sloveniji števil č- ni, nedorečeni in dvoumni, pogosto celo nasprotujoči si. Od inšpektorjev pri čakujem dobro poznavanje šolskega podro čja, ki ga nadgrajujejo z vseživ- ljenjskim u čenjem ter zavedanjem nujnosti vsakodnevnega profesionalnega razvoja. Na specifičnih področjih jim mora biti zagotov- ljena najboljša možna podpora na podro čju administracije in informacijske tehnologije. Njihov profesionalni razvoj mora biti raznolik, stalen, aktualen in koordiniran. Inšpektorji bi se po mojem mnenju morali zavzemati za zagotavljanje kakovosti pou čevanja in u čenja na šolah, imeti bi morali razvita orodja za evalvacijo in presojo, zlas- ti zagotavljanje kakovosti in sodelovanja vseh deležnikov. Orodje vsekakor ni zapisnik. Kakovost lahko inšpektorji zagotavljajo prek nadzora dejavnosti izobraževanja in dela učiteljev. Inšpektorji bi lahko bili pobudniki širjenja dobrih praks znotraj šol in prenašalci dobrih praks v razvijajo či se sistem. Prek inšpekcijskih nadzorov, obiskov šol, pregleda različne dokumentacije, ki jim jo dajo na razpolago šole, bi lahko oblikovali predloge za razvoj posamezne šole ali celotnega sistema v sistemu kakovosti. Zagotavljati svetovanje in podporo ravnateljem oz. di- rektorjem, učiteljem, staršem in u čencem naj bo njihova osrednja naloga. V ta namen pa naj, kjer je to potrebno, angažirajo zunanje eksperte ali izvedence. Od inšpek- torjev bi pri čakovala, da vzpostavijo primerno strukturo za ocenjevanje in po opravljenih inšpekcijskih nadzorih učiteljem in ravnateljem omogo čijo posredovanje povra- tnih informacij z namenom spodbujanja izboljšav, ne pa samo uresničevanja naloženih ukrepov. Sprašujem se, ali bo razvoj inšpekcijske službe oz. inšpektorjev šel v smeri prevzemanja odgovornosti kot predmetnih strokovnjakov za predmete ali bo to še vedno v domeni zunanjih eksper- tov na listi Zavoda RS za šolstvo. Inšpektorji lahko najlaže zagotavljajo kakovost in prispe- vajo k napredku, če jih javni zavodi in ministrstva vklju čijo v razvojne skupine, delovna telesa, da jih obravnavajo kot enakopravne partnerje pri odlo čitvah na podro čju šolstva, saj je tu nujna izmenjava strokovnega znanja in izkušenj učiteljev/vodij šol oz. izkušenj iz opravljenih nadzorov. Na temelju ugotovitev inšpekcijskih nadzorov bi inšpek- torji sodelovali pri poro čilih in ocenah o delu npr. šole in učiteljev. S poročili bi posledi čno dosegli vzpodbujanje samoocenjevanja strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Samovrednotenje zaposlenih je eden od najboljših na činov za vklju čevanje zaposlenih v proces spremljanja uspešnosti in dolo čanja višjih ciljev. Samovrednotenje lastnega dela je treba izvajati, če želimo zagotoviti lastno profesionalno rast. Prav zato morajo inšpektorji poznati najnovejše dosežke na podro čju peda- gogike in didaktike. Nadgradnje sodelovanja inšpekcijskih organov s šolami bi zagotovo bili skupni obiski oz. timski obiski za nadzor pre- učevanja posameznega primera. Organiziranja timskih ali skupinskih inšpekcijskih nadzorov bi prispevala k delu po- sameznih inšpektorjev. S tem bi se izognili odstopanju za- dev drugim inšpekcijam, ki posamezne nadzore delovanja sistema podaljšujejo. Seveda to zahteva dobro koordinaci- jo inšpekcijskih organov oz. aktivno vlogo Inšpekcijskega sveta. Skupaj s preostalimi podro čnimi inšpektorji bi lahko opravili bolj kompleksen pregled delovanja institucije oz. predmetnega področja ali upravljanja šole, z vklju čitvijo ve č različnih deležnikov (npr. ustanovitelj, starši). Vse hitrejše globalne spremembe in zahteve po zagotavlja- nju trajnostnega razvoja na mednarodni in nacionalnih ravneh zahtevajo vrednotenje kakovosti in pravi čnosti vzgojno-izobraževalnega sistema ter na črtovanje izbolj- šav, kar vklju čuje tudi vlogo in delo Inšpektorata za šolstvo in šport. Želim si, da bi Inšpektorat RS za šolstvo in šport imel ve čjo vlogo pri ustvarjanju sistemskih rešitev in ne bi bil predmet ocenjevanja civilne družbe, ampak strokovnjakov s podro čja iz- obraževanja in poznavanja šolskega sistema. Torej, sre čno.