IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.. 7/VII, september 2014, str. 19 Model M Delavnice za mlade brezposelne Postali bodo podjetniki, nevladniki in aktivni iskalci zaposlitve str. 4 HORUS 2014 Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Razpis odprt še do 15. oktobra str. 7 Intervju Vesna Kovacic Pomembno je, od koder deluje-mo! str. 8 DO v EU Vseživljenjska zaposlji-vost str. 13 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VII MOZAIK IRDO September 2014 Objavljeni rezultati raziskave MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Sabina Kojc Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Primož Ademovic, Darija Lor-bek Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 AKTUALNO: Model M 7 HORUS 2014 8 INTERVJU: Vesna Kovacic: »Pomembno je, od koder de- lujemo!« 12 DO v Sloveniji 13 DO v EU in PO SVETU 14 DOGODKI, KONFERENCE 16 RAZPISI 18 Prejeli smo Letos vpisana 2. generacija udeležencev projekta, lani je usposablja-nje uspešno zakljucilo 26 mladih. Model M: Delavnice za zaposljivost str. 4 Po krajšem, ne tako vrocem polet-nem oddihu smo z vami spet mi, stara, pa vendar nova ekipa sode-lavcev revije Mozaik. Na Inštitutu IRDO smo ponovno pri-celi izobraževati mlade za samostoj-no in lažje iskanje zaposlitve ali ustanovitev lastnega podjetja, druš-tva ali druge organizacije. 2. gene-racija Modelovcev že zadovoljno izpopolnjuje svoje življenjepise in pricenja graditi svoje kariere. Na drugi strani so delodajalci, ki že-lijo biti bolj družbeno odgovorni in ustrezati standardom, ki vodijo k boljši družbi in prihodnosti, ki jo bomo zapustili našim zanamcem. Nekateri od njih ste sodelovali na seminarju HORUS 2014, spet drugi že izpolnjujete svoje prijave in upa-te, da bo slovenska nagrada za dru-žbeno odgovornost HORUS 2014 tokrat vaša. Glede na aktualne dogodke se je potrebno zavedati, da bi nas pri od-locitvah morala vodi tudi intuicija in celostno inoviranje, o cemer smo se pogovarjali z mag. Vesno Kovacic. Ne spreglejte tudi številnih dogod-kov, ki se bodo zvrstili v mesecu ok-tobru in razpisov, ki vam lahko pri-nesejo sredstva za razvoj in delova-nje. Vabljeni k branju! Uredništvo IRDO Mozaika Spoštovane clanice in clani! HORUS 2014 str. 7 Razpis za slovensko nagrado za družbeno odgovornost, HORUS 2014, odprt še do 15. oktobra. Intervju: mag. Vesna Kovacic str. 8 Intervju z Vesno Kovacic, ustanoviteljico SrCI Inštituta za sistemsko razmišljanje in celostno inoviranje Maribor. Evropski teden podjetništva str. 12 Javna agencija, SPIRIT Slovenija, bo skupaj s partnerji organizirala pester program podjetniških dogodkov. V Mariboru letos poteka drugo brezplacno us-posabljanje mladih brezposelnih - udeležencev programa Model M 2014: Karierno usposablja-nje in podjetništvo za mlade, poletno-jesenska šola 2014. Po lanskoletni pilotni izvedbi sta le-tos organizatorja Inštitut IRDO in Univerza v Mariboru s sofinanciranjem Mestne obcine Ma-ribor – Urada za kulturo in mladino ter v sodelo-vanju z Zavodom RS za zaposlovanje – OS Mari-bor in OS Ptuj, projekt še nadgradila. Program je namenjen mladim brezposelnim med 24. in 30. letom iz regije Podravje, ki želijo izboljšati svoje kompetence, znanje ter pridobiti prakticne izkušnje s pomocjo uveljavljenih pod-jetnikov in strokovnjakov - za vecanje njihove zaposljivosti na trgu ali ustanavljanje lastne pro-fitne oz. neprofitne organizacije. »Modelovci«, kot jih po domace imenujemo, se bodo v casu intenzivnega dvomesecnega usposabljanja ak-tivno povezovali s podjetniki, nevladniki in ude-leženci projekta Model M 2013 ter tako krepili svojo mrežo kljucnih ljudi, ki jim bodo lahko po-magali na njihovi poslovni ali karierni poti. Mar-sikateri mladi se je po koncanem študiju in dalj-ši brezposelnosti ujel v zacaran krog razocara-nja, obupa in pasivnosti. Niso vedeli, kako na-prej, služb namrec ni. Velik poudarek pri pro-gramu Modela M je tudi na spoznavanju same-ga sebe, svojih sposobnosti, vešcin in vrednot, želja in interesov ter vkljucevanje naštetega v iskanje novih poti do ciljev. V Sloveniji je še ve-dno dokaj zakoreninjeno prepricanje, da naj bi poceli le to, za kar smo se izšolali. Program Mo- del M pa mlade uci razmišljati izven lastnih misel-nih okvirov in jih spodbuja, da svoje priložnosti išcejo na drugacne nacine, uberejo druge metode in predvsem poskušajo ugotoviti, kaj je tisto, kar jih resnicno veseli in bi lahko v življenju poceli. Izvajalci programa so prepricani, da šele ob jasno zastavljenem cilju, ki prihaja iz srca, z dobro obli-kovanim poslovnim ali kariernim nacrtom ter predvsem z voljo in vztrajnostjo, lahko marsikaj uresnicimo. »S pomocjo projekta bomo za podjetništvo, ne-vladništvo in aktivno iskanje zaposlitve v sodelo-vanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovorno-sti – IRDO, Univerzo v Mariboru (Karierni center) in Zavodom RS za zaposlovanje – OS Maribor in OS Ptuj v letu 2014 usposobili med 40 in 60 brez-poselnih mladih v starosti od 24 do 30 let z viso-košolsko ali univerzitetno izobrazbo za samozapo-slitev in aktivno iskanje zaposlitve na trgu ter tako prispevali k zmanjšanju brezposelnosti v regiji,« je o projektu povedal Matej Kosi, strokovni so-delavec v Kariernem centru Univerze v Maribo-ru. Za projekt je bilo letos veliko zanimanja, saj se je vanj prijavilo kar 56 kandidatov iz Maribora in Ptuja, v program pa kasneje vkljucilo 39. »Perspektivni mladi se bodo povezovali s pomo-cjo razlicnih druženj, poslovnih sodelovanj in dogodkov. Spoznavali bodo same sebe, uspešne in neuspešne podjetniške in nevladniške prakse, dobre in slabe delodajalce ter dosedanje izkuš-nje 1. generacije udeležencev projekta Model M 2013, s katerimi se bodo tudi aktivno srece-vali v prihodnje,« je o vkljucevanju udeležencev dodala Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in vodja projekta Model M 2014. Tina Pintar, udeleženka programa (dipl. inže-nirka kemijske tehnologije): »Od programa sem pricakovala, da bom spoznala nove ljudi in se naucila novih vešcin. V meni se je že prej prebu-dila želja za lastno podjetje in zdelo se mi je, da bi skozi program lahko spoznala, ce je podjetniš-tvo sploh zame. Pritegnile so me teme delavnic in predavatelji. Moram priznati, da so se moja pricakovanja uresnicila, namrec po koncu študi-ja nisem vedela, kaj bi pocela, kaj bi delala in na koga naj se obrnem. V glavi sem imela kar pre-cej idej. Prijavila sem se na zavod za zaposlova-nje, kjer so me usmerili v ta program. Že prvi teden sem spoznala, da se bom morala odlociti za eno idejo in delati na njej. Program mi je dal tudi motivacijo in voljo, ki sem ju od vsega najbolj potrebovala.« Dino Kusanovic, udeleženec programa (diplomant marketinga): »Za program sem slišal od svoje punce, ki je bila v program vkljucena prej-šnje leto, tako da sem približno vedel, kaj lahko pricakujem. Definitivno pa je program vec kot iz-polnil moja pricakovanja. Všec mi je ta energija in pozitivna klima, ki se je ustvarila, kar je zasluga ne samo organizatorjev, ampak udeležencev samih. Zelo hitro smo se povezali. Všec mi je motivacija, razumem jo kot brco v rit, kar sem definitivno po-treboval. Naucil sem se, da nimamo kaj izgubit, ce se poskusim v podjetništvu. Ce ne poskusim, ne bom nikoli izvedel. Lahko bi tudi sam bil cinicen, ampak kaj mi to pomaga: ali sprejmeš stanje, ki je in nekaj narediš, ali pa se smiliš samemu sebi in ne narediš nicesar. Zelo so mi tudi všec vsebine Kariernega centra, kjer smo se naucili, kaj je re-snicno dobra prošnja in življenjepis, da res izstopa. Melisa Žilic, udeleženka programa (univerzitetni diplomirani inženir medijskih komunikacij): »Za model M sem izvedela preko spletne strani, pro-gram se mi je zdel zanimiv, nisem pa v zvezi z njim imela nobenih pricakovanj. V programu sem spoz-nala nove ljudi, vsekakor pa je celoten program izkušnja vec. Predavanja so zanimiva, dobila sem veliko informacij, za katere nisem niti vedela, kje jih iskati, kot na primer informacije o številnih brezplacnih usposabljanjih, ki so namenjeni nam mladim in informacije s podrocja nevladnih orga-nizacij. Zame je pomembno tudi druženje, saj sem tudi od drugih tecajnikov dobila informacije in ide-je. Postala sem prostovoljka na Zavodu za novo-dobno izobraževanje, kjer znova spoznavam nove ljudi, tudi tujce. Na delavnicah programa Model M sem se naucila, da moram pri iskanju zaposli-tve biti inovativna, zato se bom sedaj udeleže-vala dogodkov in naredila tudi video življenje-pis.« Mateja Uranjek, udeleženka programa (prof. likovne umetnosti, graficna oblikovalka): »Program bi priporocila vsakomur, nekomu, ki še ni preprican o svoji karierni poti, kot tudi ne-komu, ki že ima zastavljeno, saj ne bo samo vstopil v skupino, ampak med ljudi, ki so pri-pravljeni in znajo deliti svoj znanje, izkušnje, na-svete, hkrati pa nudijo podporo in motivacijo za uspeh. V tem kratkem casu sem uspela doživeti premik pri sebi in dobila tisto pozitivno »brco«, ki sem jo potrebovala za preboj na svoji podjet-niški poti.« Tamara Gornjak, udeleženka programa Model M 2013 (univ. dipl. pravnica): »V prvi vrsti mi je program dal pogum, zagon in motivacijo. Izva-jalci programa so prepoznali dobro idejo in mi dali potrditev, da sem na pravi poti. Tako sem obcutila odgovornost, da idejo o ustanovitvi društva tudi uresnicim. Pomembna komponenta programa sta zame opolnomocenje in socialni kapital, skozi program pa sem tudi spoznala svojo vrednost, sposobnosti, vešcine in kompe-tence, ki jih bodisi sama nisem prepoznala, ali pa sem jih jemala za samoumevne, zato jih tudi nisem znala izkoristiti pri uresnicevanju svojih zaposlitvenih ali poslovnih ciljev. Naucila sem se tudi, da je pomembno pri svoji ideji vztrajati, kljub težavam, s katerimi se spopadeš. Ustano-vila sem društvo Advans, ki se ukvarja s spodbu-janjem digitalne pismenosti in e-vkljucenosti starejših, v katerem sem preko javnih del tudi zaposlena«. Rezultati lanskega projekta Model M 2013 so bili nadvse spodbudni. Na Zavodu RS za zapo-slovanje - OS Maribor so 26. 8. 2014 zapisali: »Od 25 oseb, vkljucenih v projekt Model M v letu 2013 preko ZRSZ, je trenutno v javna dela vkljucenih 10 oseb, pet je zaposlenih, ena je v postopku zaposlitve, dve sta se po programu zaposlili in se ponovno prijavili v evidenco, pre-ostalih sedem je neprekinjeno prijavljenih na Zavodu. Ce povzamemo, se je z 18 osebami od 25-tih nekaj zgodilo, premaknilo, kar je 72 % uspeh. Cudoviti rezultati, takih si lahko le želi-mo!!!« V program se je lani sprva vkljucilo 35 oseb, uspešno pa ga je zakljucilo 26 udeležencev. Program usposabljanja in izobraževanja mladih brezposelnih oseb in študentov bo trajal približno dva meseca, vse do 28.10.2014, ko bodo udele-ženci na zakljucni prireditvi v Mariboru predstavili svoja dela (poslovne in karierne nacrte). Model M 2014 Mladi brezposelni bodo postali podjetniki, nevladniki in aktivni iskalci zaposlitve Letos vpisana 2. generacija udeležencev projekta, lani je usposabljanje uspešno zakljucilo 26 mladih. Piše: Darija Lorbek Udeleženci Modela M, foto: IRDO Udeleženci programa Model M na predavanju. Foto: IRDO Model M, delavnice, foto: IRDO Utrinki s predavanj. Foto: IRDO Uspešna podjetja in organizacije se že šest let lahko potegujejo za Slovensko nagrado za dru-žbeno odgovornost Horus. Letos sta jo organiza-torja Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Društvo za odnose z javnostmi s podpornimi part-nerji razpisala v vec kategorijah: podjetja (majhna, srednje velika, velika in letos prvic tudi socialna) in zavodi. Objavljeni so še trije razpisi za posebna priznanja: posebno priznanje posame-zniku oz. organizaciji, ki deluje v kontekstu dru-žbene odgovornosti, posebno priznanje novinarju ter v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu razpis za posebno prizna-nje Slovencem v zamejstvu in po svetu. Razpis poteka do 15. oktobra 2014, 16. septembra 2014 pa je bil v Ljubljani organiziran seminar s predsta-vitvijo dosedanjih dobrih praks na podrocju dru-žbene odgovornosti in smernic za prijavo na leto-šnji razpis Horus 2014. Nagrado Horus bodo organizatorji v letu 2014 podelili že šestic, predvidoma v zacetku de-cembra, kandidati pa se lahko zanjo potegujejo vse do 15. oktobra, ko bo razpis za nagrado v tem letu zakljucen. »S strokovnimi podlagami inštituta IRDO lahko pravne osebe preverijo svoje izvaja-nje družbene odgovornosti v praksi ter spoznajo novosti, ki jih naj bi ucinkovito vkljucile v svoje poslovanje. Vprašalnik za nagrado Horus 2014 smo prilagodili aktualnim zahtevam za razvoj dru-žbene odgovornosti pri pravnih osebah v skladu z evropskimi in mednarodnimi usmeritvami. S tem spodbujamo podjetja k inoviranju, povezovanju zaposlenih, partnerjev, potrošnikov, skupnosti in k skrbi za okolje ter ucinkovito vodenje v duhu osebne in družbene odgovornosti,« je o aktivno- stih projekta povedal zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora na-grade in strokovnjak za podrocje inoviranja in sistemske teorije. V torek, 16. septembra 2014, je v prostorih podjetja HEWLETT-PACKARD d.o.o. v Ljubljani pote-kal seminar z delavnico, na kateri sta Anita Hrast, direktorica IRDO ter koordinatorica projekta in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade predstavila, kako ucinkovito pristopiti k družbeno odgovornim aktiv-nostim v podjetju, zavodu na razlicnih podrocjih (zaposleni, okolje, dobavitelji in kupci, skupnost in vodenje), usklajeno s smernicami standarda za dru-žbeno odgovornost ISO26000. Na seminarju so bile predstavljene še najboljše prakse slovenskih dru-žbeno odgovornih podjetij – dosedanjih nagrajen-cev Horus (2009 - 2013) in novosti s podrocja dru-žbene odgovornosti, sam razpis za nagrado HORUS ter kako se nanj prijaviti. HORUS 2014 Dobre prakse družbene odgo-vornosti krepijo ugled podjetij, organizacij in države Pravne osebe in posamezniki lahko kandidirajo za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2014 vse do 15. oktobra 2014 Piše: Anita Hrast Seminar za prijavitelje je potekal 16. septembra v Ljubljani, foto: IRDO Ste ustanoviteljica SrCI Inštituta za sistemsko razmišljanje in celostno inoviranje Maribor. Kdaj in kako se je zacela vaša pot raziskovanja tega podrocja? Leta 2010 me je prijateljica Tjaša Štrukelj navdih-nila za pripravo znanstvenega prispevka za IRDO konferenco. Zame je bila to nova izkušnja. Imela sem mešane obcutke, posebej glede predstavi-tve prispevka na konferenci. Vesela sem bila po-novnega srecanja z ddr. Matjažem Mulejem, pro-fesorjem z dodiplomskega študija. Spomnim se, da je ddr. Mulej takrat na konferenci vodil delov-no skupino, kjer bi naj predstavila svoj prispevek. Zaradi tehnicnih težav sem prispevek morala predstaviti brez prosojnic. To je bil zame izziv. Kljub vsemu je razprava gladko stekla. Iskali smo odgovore na vprašanje, kako spodbuditi prehod od pasivne k aktivni družbi. Menila sem, da vé-denje o tem, kaj moramo narediti, ne zadostuje. Poleg védenja je potrebno razviti še zavedanje, da bi temu lahko sledila akcija. Moj zakljucni sta-vek se je glasil: "Védenje še ni zavedanje. Za akci-jo potrebujemo oboje." Ddr. Mulej je dodal: "Oba sta nujna, da smo ljudje lahko dovolj celo-viti." Takrat se je zacela moja raziskovalna pot zavedanja. K raziskovanju me je pritegnilo podrocje intuitiv- nega odlocanja. Kot ekonomistko me je zanima-lo predvsem to, kako uporabiti intuicijo v po-slovnem odlocanju. Kasneje se je raziskovanje razširilo na podrocje sistemskega razmišljanja in celostnega inoviranja. V ta namen je bil pred kratkim ustanovljen SrCi Inštitut Maribor. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej je med drugim izjavil, da bo odlocitve najbrž potrebno spreje-mati z intuicijo (zavedanjem), vsaj v takšni meri kot z dosedanjo uporabo ekonomskih in drugih znanj. Lahko na kratko komentirate njegovo izjavo? Izjava se v celoti glasi takole: »Odlocitve bo naj-brž potrebno sprejemati z intuicijo (zavedanjem) vsaj v takšni meri kot z dosedanjo uporabo eko-nomskih in drugih znanj (védenjem). Védenje in zavedanje se dopolnjujeta, oba sta nujna, da smo ljudje lahko dovolj celoviti.« (zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, EPF) Težko komentiram izjavo ddr. Muleja. Na tem mestu lahko pojasnim le pojem intuicije, kot ga sama razumem. Izzivi sodobnega casa zahtevajo vse bolj celostno odlocanje. Celostno se odloca- mo takrat, ko hkrati in enakovredno upoštevamo razlicne informacijske kanale. Kanal znanja, ki crpa informacije iz polja objektivnega znanja. Ka-nal izkušenj, ki crpa informacije iz polja subjektiv-nega znanja. Kanal intuicije, ki crpa informacije iz polja nezavednega. Znanje in izkušnje predstav-ljajo logicni del odlocanja (védenje). Intuicija predstavlja intuitivni del (zavedanje). Globlje kot je zavedanje, bližje smo intuitivnemu odlocanju. Za primerno celostno odlocanje je treba prevla-dujocemu logicnemu delu dodati intuitivni del. SrCi Inštitut Maribor spodbuja posameznike, sku-pine in podjetja k sistemskemu razmišljanju, intu-itivnemu odlocanju in celostnemu inoviranju. V okviru laboratorija za inoviranje navad se lahko udeležite eksperimentalnic, delavnic in posebnih klepetalnic. Ali lahko podrobneje razložite bistvo metode U potem, ko le-ta govori o miselnem preboju in popolnem zavedanju sedanjega trenutka? Metoda U je sodoben pristop k primerno celost-nemu odlocanju. Kljucno vprašanje ni to, KAJ de-lamo, niti to, KAKO delujemo. Odpira tretjo di-menzijo. Pozornost usmerja v vir, OD KODER de-lujemo. Iz notranjega prostora crpa navdih, moti-vacijo in energijo. S poglabljanjem vase spodbuja preobrazbo zavedanja. Korenito spreminja odnos do sebe in okolice. Izziva našo osebnostno rast in razvoj. Za lažje razumevanje preobrazbe zavedanja si oglejmo primer. Na seminarju v Berlinu se nas je zbralo 100 udeležencev. Namen seminarja je bil spoznati metodo U in se seznaniti z udeleženci. Naša naloga je bila zamenjati cim vec timov, da bi spoznali cim vec ljudi. To je pomenilo nenehno predstavljanje sebe in svojega dela. Na sprehodu v naravo, kjer so potekale jutranje delavnice, sem razmišljala, zakaj je predstavljanje po nekaj dneh postala težava. Najbrž zato, ker se pred-stavljam vedno novim in novim ljudem. V krat-kem casu mi uspe, da jim predstavim le izbrani vidik svoje zgodbe. Kdo bi lahko potem razumel celoto? Takrat me prešine misel. "Ta, ki bi naj razumel celotno zgodbo, si ti." Nastane trenutek tišine in kmalu jasen odgovor. "Aha, predstav-ljam se razlicnim ljudem, da bi lahko slišala sebe, kako pripovedujem zgodbo z razlicnih vidikov. Da bi morda opazila, kaj pri tem poudarim in kaj pri- krijem. Da bi opazila odzive okolice in prepozna-la nove priložnosti." Takrat se zgodi preboj. Me-toda U govori o miselnem preboju ob popolnem zavedanju sedanjega trenutka. Primerja ga z obracanjem navidezne kamere vase, da bi razši-rili svoje zavedanje dogajanja v okolici in hkrati v sebi. Ob zavedanju takratnega trenutka sem za-cela uživati v predstavljanju zgodbe drugim lju-dem. Prišlo je do preobrazbe zavedanja. SrCi Inštitut Maribor uporablja metodo U (vec o metodi U). Udeležence eksperimentalnic in de-lavnic spodbuja, da se poglobijo vase, aktivirajo svoj notranji potencial in delujejo drugace. Gre za osebnostno rast in razvoj, ki korenito spremi-njata osebnostne lastnosti. Kljucnega pomena pri tem so odprtost, razumevanje in podpora s strani skupine. Naslov enega izmed vaših zadnjih prispevkov je Inoviranje navad: od EGO k EKO sistemom. Nam lahko na kratko razložite bistvene znacil-nosti obeh sistemov? Metoda U govori o štirih ravneh zavedanja. Za-vedanje 1.0 povezuje z obicajnim zavedanjem. V ospredje postavi javni sektor in državotvornost. Zavedanje 2.0 povezuje z zavedanjem ego siste-mov. Poleg javnega sektorja postavlja v ospredje gospodarski sektor, ki podpira delovanje proste-ga trga in konkurencnosti. Zavedanje 3.0 pove-zuje z zavedanjem deležnikov. V ospredje po-stavlja tri sektorje (javni, gospodarski in socialni) z razlicnimi deležniki in njihovimi interesi. Prica smo razmahu socialnih omrežij. Pojavi se social-ni trg, kjer se nasprotovanja deležnikov rešujejo s pogajanji. Zavedanje 4.0 povezuje z zaveda- njem eko sistemov. V ospredje postavi so-ustvarjanje treh sektorjev z mocno težnjo po ce-lostnem delovanju. Otto Scharmer, avtor metode U, vidi problem sodobne družbe v razkoraku med ekonomskim razmišljanjem in delovanjem. Pravi, da je real-nost tesno povezana z delovanjem globalnih eko sistemov, medtem ko je nacin razmišljanja obti-cal v ego sistemih. Delovanje slednjih oznacuje kot ozko, enostransko in necelovito, kar povzro-ca spreglede in napake z unicujocimi posledica-mi. Scharmer je preprican, da lahko s preusmer-janjem zavedanja od ego k eko sistemom ustvari-mo miselni preboj, ki bo omogocil ponovni stik z realnostjo. Predlaga zavestni prehod od ego sistemov k eko sistemom. Meni, da je to glavni izziv sodobnih vodij. Namen SrCi Inštituta Maribor je sprožiti preo-brazbo zavedanja na ravni posameznikov, skupin, organizacij in družbe z namenom korenitega spreminjanja odnosa do sebe in okolice. Strategi-ja prehoda od ego k eko sistemom temelji na sistemskem pristopu in celostnem inoviranju. Ob bok inoviranju v okolju postavlja inoviranje na globljih osebnostnih ravneh. Primerno celostno inoviranje spodbuja in & out princip inoviranja. Kakšen je ta princip, kaj ob-sega in kako deluje? Kako se principa prepletata potem, ko sta s sistemskega vidika potrebna oba (in & out)? Ko govorimo o inoviranju, imamo obicajno v mislih inoviranje v okolju (out princip). Gre za inoviranje tehnologij, izdelkov, storitev, proce-sov, odnosov, struktur in poslovnih modelov. Le redko pa govorimo o mehkem, netehnološkem inoviranju, ki se odvija na globljih osebnostnih ravneh. Osebnostne ravni prikažemo z modelom cebule. Jedro naše osebnosti obdajajo ovoji. Zu-nanji ovoj sta okolje in obnašanje. Srednji ovoj so kompetence, prepricanja in identiteta. Notranji ovoj se dotika poslanstva in jedra. S poglablja-njem prehajamo med ovoji in jih med seboj usklajujemo. Pri tem se dotaknemo skritih kvali-tet. Ker želimo bolje izkoristiti svoj notranji po-tencial, se osebnostno dopolnjujemo, preobliku-jemo in spreminjamo. Koristne spremembe, ki pri tem nastanejo, opredelimo kot inovacije. Z inoviranjem obicajno rešujemo probleme. Stra- teškega problema ne moremo rešiti le z inovira-njem na zunanjem ovoju. Inoviranje okolja in navad sicer koristi, a za rešitev problema najbrž ne zadostuje. Poglobiti se bo potrebno vase sko-zi srednji in notranji ovoj vse do ravni poslan-stva. Poleg inoviranja v okolju bo treba vkljuciti tudi inoviranje navad, kompetenc in prepricanj. Zanimivo je spoznanje, da na ravni identitete, poslanstva in jedra ne govorimo vec o inovira-nju, temvec o njihovem dojemanju in uresnice-vanju. SrCi Inštitut Maribor spodbuja celostno inovira-nje po principu in & out. Od inoviranja v okolju preusmerja pozornost k inoviranju na globljih osebnostnih ravneh. S sistemskega vidika sta potrebna oba, da bi razvili sposobnost primerno celostnega razmišljanja, odlocanja in delovanja. Kaj je bistvo sistemskega pristopa k celostne-mu inoviranju? Izkušnje kažejo, da je življenje zapleteno. Prav tako njegovo proucevanje in obvladovanje. Stva-ri moramo pogosto poenostavljati. Omejimo se na izbrane dele, ostale pa odmislimo. Zaradi pretiranega poenostavljanja nas vedno vec do-godkov in pojavov v življenju preseneti. Zgodijo se nepricakovano, ker jih nismo zajeli v obravna-vo. Postavlja se vprašanje: Ali poenostavljamo stvari tako, da dobimo vsebinsko smiselno sliko in ne izgubimo bistva? Ali pa poenostavljamo prevec in zaradi pretiravanja tvegamo ne-realisticnost obravnave? Ddr. Matjaž Mulej, ute-meljitelj dialekticne teorije, je zato uvedel 'dialekticni sistem' kot splet vseh bistvenih vidi- kov, ki podpira 'zakon zadostne in potrebne celo-vitosti'. Pravi, da je z omejitvijo na posamicni vi-dik (stroko) celovitost le navidezna in vodi v ne-varne spreglede. Opozarja, da ljudje pogosto de-lujemo kot pretirani specialisti brez volje in spo-sobnosti za med-strokovno ustvarjalno sodelova-nje. Necelovitost je po njegovem mnenju skupni imenovalec vseh problemov sodobne družbe. Rešitev vidi v sistemskem pristopu k primerno celostnemu inoviranju. Aprila 2014 sem se na Dunaju udeležila konfe-rence za kibernetiko in sistemsko raziskovanje. Ob tej priložnosti je bil tudi sestanek upravnega odbora Mednarodne federacije sistemskih razi-skovalcev (IFSR). Ddr. Mulej je clan upravnega odbora. V imenu SrCi Inštituta Maribor sem se sestanka udeležila kot delegatka za Slovenijo. Podane so bile strateške usmeritve organizacije in izvedene volitve upravnega odbora. Vec infor-macij o dogodku in Facebook stran dogodka. Kaj je inoviranje navad in kakšno povezavo ima le-to z vidika družbeno odgovornega ravnanja? Inoviranje na globljih osebnostnih ravneh vklju-cuje spreminjanje navad, kompetenc in prepri-canj. Pri poglabljanju vase se najprej srecamo z inoviranjem navad. Pri raziskovanju me je zmeraj zanimalo vprašanje, kako lahko spreminjamo na-vade. Ko sem v pogovoru z ddr. Mulejem omeni-la svoje zanimanje, je opozoril, da je bolje kot o spreminjanju navad govoriti o inoviranju navad. Poslabšanje navad je prav tako sprememba, ki pa ne šteje za inovacijo. Inoviranje navad korenito in koristno spreminja navade posameznikov, skupin, organizacij in dru-žbe, ki jih okolica sprejme. Z vidika družbeno od-govornega ravnanja mora biti sprememba nava-de družbeno koristna, družbeno potrebna in hkrati družbeno odgovorna, da bi jo lahko šteli za inovacijo. Gre za mehko obliko inoviranja, ki jo pogosto zaznamo, a težko konkretno opredeli-mo. Primer zanimivega inoviranja navad je bila junij-ska izkustvena konferenca. SrCi Inštitut Maribor sodeluje pri projektu netehnološke inovacije za potrebe konferencne dejavnosti. Namen projek-ta je razviti nov tip konferenc in delavnic po prin-cipu odprtega inoviranja. Udeleženci so lahko s simulacijo inovacijskega procesa spoznali 12 raz-licnih tehnik. Brez predavanj! Le polna angažira-nost vseh s pomocjo igrifikacije. SrCi Inštitut Ma-ribor je na dogodku predstavil metodo U, tehni-ko Skulpture. Nad izkustveno konferenco smo bili navdušeni tako udeleženci kot izvajalci. Z veseljem pricakujemo ponovitev v jesenskem casu. Kako bi našim bralcem na poenostavljen nacin povedali, kako se lotiti preboja, prehoda od ego do eko sistemov, ki zagotovo predstavlja daljši proces? Kam se lahko obrnejo? Problemi, ki jih rešujemo z inoviranjem, imajo korenine na razlicnih osebnostnih ravneh. Uspe-šno jih rešimo le, ce se poglobimo do korenin in odpravimo njihov vzrok. Po metodi U se s po-glabljanjem vase dotaknemo globljih osebnost-nih ravni. V fazi poglabljanja pogosto opazimo, da smo v procesu odlocanja obticali. Ne more-mo sprejeti odlocitve, ker nimamo dovolj infor-macij, ali nismo pripravljeni na spremembo ali nam situacija ni naklonjena. V fazi poglobljenosti svojo obticanost ozavestimo, jo poglobimo in na koncu rešimo. Pogosto pride pri tem do misel-nega preboja, ki vodi v fazo drugacnega delova-nja. Metoda U spodbuja proces osebnostne rast in razvoja, ki korenito spreminjata naše osebnost-ne lastnosti. Kljucnega pomena pri tem so odpr-tost, razumevanje in podpora okolice. Vec informacij o delovanju SrCi Inštituta Mari-bor lahko najdete na spletni strani inštituta. Za informacije o izvedbi eksperimentalnic in delav-nic se lahko obrnete na Vesno Kovacic, vesna.kovacic@srci.si, 041 455-499. Mag. Vesna Kovacic: »Pomembno je, od koder delu-jemo!« Pripravil: Primož Ademovic Mag. Vesna Kovacic, foto: Janez Pelko Mag. Vesna Kovacic in zasl. Prof. ddr. Matjaž Mulej, vir: https://www.flickr.com/photos/emcsr Otto Scharmer (USA), Vesna Kovacic (SLO) in Angela Oka-moto (BRA), foto: Vesna Kovacic Izkustvena konferenca - izvedba metode U, foto: Pina Ma-ja Bulc Evropski teden podjetništva SPIRIT Slovenija, javna agencija Republike Slove-nije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, kot nacionalni koor-dinator Evropskega tedna podjetništva, ob pod-pori Evropske komisije in Ministrstva za gospo-darski razvoj in tehnologijo organizira že šesti Evropski teden podjetništva, ki bo potekal od 29. septembra do 5. oktobra 2014, v štirih slovenskih regijah. Evropski teden podjetništva je informativna kam-panja Evropske komisije za spodbujanje podjet-ništva v Evropi, z namenom seznaniti mikro, mala in srednje velika podjetja z možnostmi podpore, ki jo nudijo EU, nacionalne, regionalne in lokalne institucije. Hkrati želimo tudi med mladimi krepi-ti prepoznavnost podjetništva, spodbujati pod-jetniške aktivnosti ter poslovno mreženje. Javna agencija, SPIRIT Slovenija, bo skupaj s part-nerji organizirala pester program podjetniških dogodkov: . Nacionalni otvoritveni dogodek Evropskega tedna podjetništva, 29.9.2014 v Ljubljani . Poslovni dogodek v Novem mestu, 30.9.201 . Poslovni dogodek v Celju, 1.10.2014 . Poslovni dogodek v Novi Gorici, 2.10.2014. Dogodki, ki jih organizirajo so namenjeni mladim, zaposlenim ali iskalcem zaposlitve, ki se odlocajo za samostojno podjetniško pot ter obstoje-cim mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Vec informacij. Okoljsko srecanje: Okoljska odlic-nost –tržna niša in priložnost za razvoj Okoljska odlicnost ni le vizija, ampak kreativen proces vzpostavljanja trdnih temeljev za nadaljnji razvoj gospodarstva, ki zajema vsa podrocja od nacrtovanja prek sprejemanja odlocitev do izved-be posameznih projektov. Sistematicnost, na ka-teri temelji okoljska odlicnost, bo omogocila tudi izboljšave na podrocju ucinkovitosti uporabe jav-nih sredstev ter boljše usklajevanje med javnimi in zasebnimi naložbami v širšem prostoru. Leto- šnje geslo Okoljskega srecanja Okoljska odlic-nost – tržna niša in priložnost za razvoj je tudi ena izmed prednostnih nalog prihodnjega razvo-ja Evropske unije. Okoljska odlicnost mora omo-gociti gospodarskim subjektom sprejemanje od-locitev, ki ne zastopajo le interesov zdajšnjih lastnikov, temvec tudi prihodnjih generacij. Mo-derna in družbeno odgovorna podjetja so že da-nes zastavila okoljske smernice, ki jim omogoca-jo gospodarsko rast, ki temelji na tehnologijah, prijaznih do okolja, in cim manjšem negativnem vplivu na okolje. Na letošnjem Okoljskem sreca-nju bodo obravnavane naslednje teme: okoljska politika in konkurencnost, okoljska odlicnost v praksi in okoljska in energetska odlicnost. Okoljsko srecanje je strokovni dogodek na visoki ravni. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za dovolj priložnosti za osebno izmenjavo izkušenj. Dogo-dek bo potekal 19. novembra 2014, na GZS v Ljubljani. Vec. Dogodki v okviru socialnega tedna 2014 Socialna akademija od 25. 9. do 4. 10. ponovno organizira dogodke v okviru Socialnega tedna. Poslanstvo projekta je spodbujati družbeno od-govornost in aktivno državljanstvo posamezni-kov, krepiti slovensko civilno družbo ter prispe-vati k razmišljanju o izzivih, ki Slovenijo, EU in svet cakajo v prihodnosti. Namen projekta je krepiti socialne in državljanske kompetence po-sameznikov, spodbujati posameznike, da pre-vzemajo odgovornost za svoje življenje in za družbo prihodnosti, krepiti civilno družbo pri odgovarjanju na potrebe državljanov in zastopa-nju njihovih interesov ter prispevati k širitvi, plu-ralnosti in ucinkovitosti civilnega dialoga v Slo-veniji. Letošnje leto se bo v tem tednu zvrstilo kar 80 dogodkov, ki so se in se bodo odvijali po vsej Sloveniji. Natancnejši program dogodkov, izkušnje in vtisi so na voljo na spletni strani projekta. DO v Sloveniji Objavljeni rezultati raziskave—Vseživljenjska zaposljivost: kako se s kadrovskimi procesi soocati z daljšo delovno dobo Demografske spremembe in kasnejše odhajanje delavcev v pokoj od podjetij zahteva sprejemanje novih poslovnih rešitev, ki naslavljajo daljšo de-lovno dobo oz. vseživljenjsko zaposljivost. Izšlo je porocilo oziroma ocena raziskave o vseživljenjski zaposljivosti, imenovana Lifelong Employability Assesment (LEA) tool report. Porocilo predstavlja pregled zacetnih ugotovitev prve faze ocenjeva-nja , ki vkljucuje enajst podjetij, ki kažejo na splo-šno 42 % pripravljenost za vseživljenjsko zaposlji-vost. To pomeni, da so podjetja skoraj na pol po-ti, da nudijo delavcem idealne zaposlitvene pri-ložnosti glede na njihove individualne potrebe. Da bi podjetja ostala konkurencna in pri delavcih spodbudila vseživljenjsko zaposlitev, je potrebno zaposlene nauciti novih vešcin in zanje prilagoditi delovne razmere. Evropska poslovna mreža za družbeno odgovor-nost podjetij (CSR Europe) je razvila orodje za vpeljavo koncepta vseživljenjske zaposljivosti, ki podjetjem omogoca, da spoznajo potrebe in za-hteve tega koncepta. Orodje omogoca podje-tjem, da ocenijo zrelost in primernost kadrovskih procesov za vpeljavo koncepta vseživljenjske za-posljivosti in identificirajo pomanjkljivosti in mož-nosti izboljšave le teh. CRS bo razširila obseg raziskave na cim vec pod-jetij, za lažje razumevanje specificnih upravljav-skih potreb in priložnosti pa bo v dolocenih pod-jetjih izvedla intervjuje. Socasno bo organizacija raziskala možnosti sodelovanja z državami clani-cami in Evropsko komisijo. Vec informacij. S projektom Amgden Tech 3 mili-jona evrov za usposabljanje sred-nješolskih uciteljev Fundacija Amgden je v sodelovanju z organizacijo European Schoolnet nosilka projekta, imenova-nega Amgden Tech, ki vlaga v strokovni razvoj srednješolskih uciteljev, ki poucujejo tehnicne in naravoslovne vede in prispevajo k zanimanju mladih v znanost. Projekt, ki je na voljo v vec jezikih in podpira nacionalne kurikulume držav, je namenjen uciteljem, ki se bodo lahko v okviru projekta udeležili številnih delavnic in ucenja na daljavo in osvajali nove vešcine kako združiti izkušnje dijakov z znanstvenimi vsebinami ter jih motivirati za podrocje znanosti. Poseben po-udarek bo namenjen prenosu modelov dobrih praks. Usposabljanje bo za ucitelje brezplacno, za projekt pa je namenjenih 2 milijona evrov. Ponovna raba vode Evropska komisija je odprla javno posvetovanje na temo ponovne uporabe vode, ki traja od 30. julija do 7. Novembra 2014. Cilj posvetovanja je ovrednotiti najbolj primerne instrumente za spodbujanje ponovne rabe vode, ob istocasni zagotovitvi zdravja in okoljske varnosti praks ponovne uporabe na ravni EU. Zakljucki razi-skave bodo uporabljeni za pripravo porocila o ocenitvi posledic, ki bo pokrivalo vsa kljucna podrocja potencialne ponovne rabe vode: kme-tijstvo, ponovna uporaba vode v industriji in gospodinjstvu , polnjenje podtalnice idr. Posve-tovanje poteka na tej povezavi. Vir. 9. letni forum o družbeni odgo-vornosti 21. in 22. novembra 2014 bo v organizaciji IE Business School Net Impact Chapter v Madridu v Španiji potekal že 9. Letni forum o družbeni odgovornosti. Cilj foruma ni zgolj prizadevanje za interakcijo in povezovanje IE študentov, tem-vec povezovanje z drugimi študenti, predvsem pa strokovnjaki in voditelji, z namenom deljenja lastnih izkušenj, idej in prizadevanj na razlicnih podrocjih družbene odgovornosti. Poudarek letošnjega foruma je interaktivnost - študije pri-merov, dobre prakse, multimedijske igre, s ka-terimi se resnicno lahko razišce vloga podjetniš-tva v družbi in podjetništvo kot nosilec trajnost-nih sprememb. Vec o forumu. DO v EU in PO SVETU Certifikat kakovosti MIQ za izo-braževalne programe Mreža nevladnih organizacij na podrocju izobra-ževanja - MINVOS je vzpostavila mentorski pro-gram, ki obsega strokovno usposabljanje ter in-dividualno svetovanje in pomoc posamezni orga-nizaciji, vkljuceni v mentorski program. Prvi mentorski program MiQ bo za organizacije iz vzhodne Slovenije izveden v Mariboru. V prihod-nje pa bo program izveden še v Ljubljani in Ko-pru. Brezplacno usposabljanje bo potekalo 28. oktobra 2014, od 9.00 do 14.00 ure, v Mariboru, program usposabljanja pa bo v kratkem objav-ljen na spletni strani mreže MINVOS. UNGC vabi jesenska dogodka UNGC 23. 10. 2014 vabi na dva dogodka, ki se bosta odvijala na IEDC poslovni šoli Bled. V dopoldanskih urah bo potekalo jesensko sre-canje clanov UNGC Slovenija in MDOS na temo »Promocija zdravja na delovnem mestu kot del družbene odgovornosti in trajnostnega poslova-nja podjetja«. Zdravje na delovnem mestu je tesno prepleteno z vsemi štirimi podrocji UNGC trajnostnih nacel: z okoljem, delovno pravo, clovekovimi pravicami in anti-korupcijo, zato vabijo, da z njimi postavi-te svoja pricakovanja in poišcete odgovore in možnosti za vzpostavitev le-teh. V popoldanskem casu bo na vrsti dogodek »Odprta koda trajnostnih inovacij«, pionirski do-godek kjer bodo s sodelovanjem in iskanjem trajnostnih inovacij rešili tri realne izzive treh razlicnih podjetij. Zakaj se udeležiti popoldanskega dogodka? . Ker radi pomagate reševati izzive ob katerih se veliko naucite; . Ker lahko že na naslednjem dogodku rešimo vašega; . Ker boste spoznali vsaj enega novega poslov-nega partnerja; . Ker boste odšli domov s polno glavo uporab-nih idej; . Ker odprta koda brez vas ne deluje in inovacij brez odprte kode ni Prijave sprejemajo do 17.10. na moj-ca.markizeti@iedc.si. Oba dogodka sta brezplacna, število prostih mest pa je omejeno. Mednarodna konferenca »Hear my voice! Making youth partici-pation powerful Med 6. in 8. oktobrom 2014 bo v Bruslju poteka-la mednarodna konferenca »Hear my voice! Ma-king youth participation powerful«. Na konferen-ci bodo udeleženci razpravljali o rezultatu dveh projektov. Na eni strani o priporocilih projekta »Reflection Group on Youth Participation«, ki je potek v okviru partnerstva med Svetom Evrope in evropsko komisijo, ter na drugi strani o pripo-rocilih mednarodnega projekta z naslovom »Participation of young people in the democratic Europe«. Slednji je potekal v sodelovanju petih partnerskih držav: Nemcije, Izraela, Litve, Poljske in Velike Britanije. Stroške nastanitve, prehrane in programa krije organizator aktivnosti. Potne stroške izbranim udeležencem krije MOVIT, nacionalna agencija programa ERASMUS+, podrocje MLADINA, in sicer v višini 90% dejanskih stroškov, v skladu s splošnimi pogoji sodelovanja na usposabljanjih. Vec informacij. Konferenca: Futurizem in priho-dnost energetike: razvojni izzivi in njihove prihodnje rešitve –vpo-gled v energetsko prihodnost z Arnoldom Schwarzeneggerjem Medijska hiša Energetika.NET bo 13. novembra 2014 gostila prvo konferenco na temo futurizma in prihodnosti energetike z naslovom ENFUTURE 014. Konferenca bo v Grand Hotelu Union v Ljub-ljani. Na konferenci bodo predstavljene nasled-nje teme: pametna mesta in družba, jedrska energija, fosilna goriva, obnovljivi viri energije, promet in trajnostna mobilnost. Potekala bo tu-di okrogla miza, na kateri bodo predstavniki mi-nistrstev odgovarjali na vprašanja obcinstva. Po-memben del konference pa bo tudi inspiracijski govor Arnolda Schwarzeneggerja. Vec. Seminar o sistematicnem uprav-ljanju z energijo Slovenski inštitut za standardizacijo, Izobraževal-na tocka SIST vabi na seminar SIST EN ISO 50001 – Orodje za sistematicno upravljanje z energijo in vecjo konkurencnost – prakticna izkušnja uvedbe v podjetju BTC, d.d. Energetska ucinkovi-tost je svetovno priznana kot najmocnejše in stroškovno najbolj upraviceno orodje za dosega-nje ciljev trajnostnega razvoja. Številna družbe-no odgovorna podjetja pri svojem poslovanju stremijo k strategijam ravnanja z energijo, ki pri-našajo vecjo energetsko ucinkovitost, znižujejo stroške poslovanja in dokazujejo kontinuirano skrb za okolje. Oblikovanje take strategije omo-goca tudi mednarodni standard ISO 50001, ki bo predstavljen na seminarju, saj predstavlja ucin-kovito orodje, s pomocjo katerega lahko organi-zacija uspešno vkljuci energetsko ucinkovitost v svoj sistem upravljanja, kot je to storilo podjetje BTC d.d. Vsak udeleženec seminarja bo prejel tudi standard SIST EN ISO 50001:2011 v sloven-skem jeziku. Seminar bo potekal v petek, 3. ok-tobra 2014, v Ljubljani. Vec informacij. Slovenski prostor -prostor pri-hodnosti Ministrstvo za infrastrukturo in prostor od 25. septembra do 31. oktobra 2014 vabi k sodelova-nju v projektu Mesec prostora. Glavna tema pro-jekta je Slovenski prostor—prostor prihodnosti, potekal pa bo pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Borutom Pa-horjem. Projekt Mesec prostora 2014 je priložnost za nevladne organizacije, društva, izobraževalne ustanove, lokalne skupnosti in druge organizaci-je, da v svojih obcinah, mestih in naseljih organi-zirajo dogodke, ki se posredno in neposredno vežejo na vsebine povezane s prostorskim in ur-banim razvojem ter tudi na teme s praznova-njem Svetovnega dne Habitata (vsak prvi pone- deljek v oktobru) in Svetovnega dne mest (31.10). Vec informacij in program projekta. Okrogla miza ob 25. letnici delo-vanja Društva SOS telefon V petek, 10. oktobra 2014 ob 11. uri, bo Društvo SOS telefon ob 25-letnici svojega delovanja organiziralo okroglo mizo z naslovom Nasilje – tema, ki bi morala zanimati tudi podjetja. Nasilje v družini še vedno ostaja ena najpogo-stejših kršitev clovekovih pravic po vsem svetu. Nasilje v partnerskem odnosu je hkrati najvecji vzrok za zlorabo otrok in dalec najbolj razširjen kontekst za nasilje nad otroki. Stopnja nasilja v družbi je del podobe družbe, v kateri posame-znice in posamezniki živimo, in je del okolja, v katerem delujejo tudi podjetja. Na okrogli mizi bodo iskali odgovore na vprašanja: Je preprece-vanje nasilja tudi del družbene odgovornosti podjetij? Kako podjetja prepoznavajo svojo vlo-go pri tem? Ali lahko govorimo o dolgorocnem, partnerskem sodelovanju med podjetji in nevla-dnimi organizacijami na tem podrocju? Okrogla miza bo potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani v dvorani M1. Svojo udeležbo potrdi-te najkasneje do srede, 8. oktobra 2014, na e-naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si ali na tele-fonski številki 01/544 35 13 oz. 01/544 35 14. Inovacije energetike 2014 Prosperia vabi na 6. strateško srecanje »Inovacije energetike 14«, ki bo potekalo 8. ok-tobra 2014 v kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Predstavljenih bo vec kot 20 primerov dobrih praks in novosti v energetiki. S pomocjo vec kot 25-ih govorcev in izmenjavo primerov dobrih praks ter s srecanjem kljucnih energetskih deležnikov bo razprava tekla o tem, kakšni so energetski trendi prihodnosti ter kako ujeti nove tehnološke rešitve in poslovne prilož-nosti v Sloveniji. Na dogodku bo potekala tudi razprava ob osrednji okrogli mizi z novinarjem Igorjem E. Bergantom, ki bo namenjena možnim strategijam in pravim izbiram za doseganje traj-nostno naravnane energetske prihodnosti Slove-nije, torej temi, ki je v luci priprav na oblikovanje novega energetskega koncepta, še kako aktua-na. Ugodne redne prijave so možne do 30. sep-tembra. Vec informacij. Dogodki, konference Razpisi Semenski kapital -lastniški vstop za rast inovativnih podjetij Podjetniški sklad je objavil razpis, s katerim želi spodbuditi hitro rast inovativnih, razvojno narav-nanih in globalno usmerjenih podjetij, ki že ima-jo razvit produkt oziroma storitev (podjetja so dokazala vrednost inovacije na trgu z obstojeci-mi kupci). Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja organizirana kot d.o.o., mlajša od 5 let (od datuma registracije do oddaje vloge), ne kotirajo na borzi, še niso delila dobicka, niso nastala z združitvijo ter so razvojno naravnana in globalno usmerjena. Na voljo je 200.000 EUR za posamezno podjetje, v obliki semenskega kapi-tala – lastniškega vložka Sklada. Razpis je odprt do 17. 10. 2014. Vec informacij. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviru pro-grama »delovna vkljucenost sta-rejših oseb« Zavod za zaposlovanje je podaljšal rok za prijavo na povabilo progama »delovna vkljucenost sta-rejših oseb« in sicer je povabilo odprto do 14. 11. 2014. Na voljo je 3,8 milijonov EUR za zapo-slitev 760 oseb iz ciljne skupine. Delodajalci, iz-brani na javnem povabilu, ki bodo osebe zaposli-li za vsaj eno leto, bodo prejeli subvencijo za za-poslitev višini 5.000 EUR na osebo oz. sorazmer-no manj, ce boste zaposlili invalida, ki lahko dela le krajši delovni cas. Ciljna skupina so brezposelne osebe, stare 50 in vec let, s stalnim prebivališcem v obcinah vzho-dne Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega od na-slednjih kriterijev: . so vsaj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, . nimajo dokoncanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehni-škega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja. Vec informacij. EIDHR -Instrument financiranja za demokracijo in clovekove pra-vice po svetu Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 11. marca 2014 sprejela Uredbo o vzpostavitvi in-strumenta financiranja za demokracijo in clove-kove pravice po svetu za obdobje 2014-2020, na podlagi katerega Unija zagotavlja pomoc za raz-voj ter utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje vseh clovekovih pravic in temelj-nih svobošcin. Do financiranja so upravicene ne-vladne organizacije, organizacije civilne družbe, neprofitne organizacije, fizicne osebe in drugi. Vrednost razpisa je 3 milijone evrov, rok prijave pa je 15. 12. 2014. Vec o razpisu. Javni razpis PURE 2014 nepovrat-ne financne spodbude za ukrepe v vecjo energijsko ucinkovitost v javnem sektorju Energija plus je objavila razpis PURE 2014, kate-rega predmet so nepovratne financne spodbude za nove naložbe v javnem sektorju, ki zagotavlja-jo prihranke energije pri koncnih odjemalcih na obmocju Republike Slovenije za razlicne ukrepe. Prvo odpiranje vlog se je zacelo izvajati 09. 09. 2014, nato pa se odpiranje izvaja vsak drugi de-lovni torek (v primeru, da je to dela prosti dan, se odpiranje izvaja naslednji delovni dan). Zadnje odpiranje bo izvedeno 02.12.2014 oziroma do objave zakljucka javnega razpisa zaradi porabe sredstev. Za razlicne ukrepe je namenjena razlic-na višina sofinanciranja. Vec informacij. FIHO -razpis za razporeditev sredstev fundacije Fundacija za financiranje invalidskih in humani-tarnih organizacij v RS objavlja javni razpis za raz-poreditev sredstev fundacije v letu 2015. Pred-met razpisa je financiranje oziroma sofinancira-nje izvajanja posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij ter programov in storitev humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje social-nih potreb posameznikov; delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij in naložb v osnovna sredstva invalidskih in humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje. Na razpis se lahko prija-vijo invalidske in humanitarne organizacije. Viši-na razpoložljivih sredstev za invalidske organiza-cije je 11,5 milijonov evrov, za humanitarne pa 17,7 milijonov evrov. Vse dodatne informacije in navodila v zvezi z razpisom so na voljo vsak de-lovni dan od 9. – 12. ure po telefonu: 01 500 77 00 ali osebno v prostorih fundacije. Vec o razpi-su. Razpis »Grand Challenges Explo-ration« Fundacija Bill & Melinda Gates vabi k prijavi na razpis »Grand Challenges Exploration«, ki je do sedaj podelila nepovratna sredstva že 1070 pro-jektom v vec kot 58 državah. Podrocje razpisa Grand Challenge Exploration je iskanje inovativ-nih rešitev na podrocju globalnega zdravja in razvoja. Prijavitelji lahko delujejo na kateremkoli podrocju in so lahko na katerikoli izkustveni stopnji. Prijavijo se lahko razlicne organizacije, vkljucno z univerzami, vladne službe, raziskoval-ne inštitucije, neprofitne in profitne organizacije. Do 12. novembra je potrebno oddati prvo prija-vo na dveh straneh o dolocenih temah, ki jih naj-dete na spletni strani razpisa. Osnovna vrednost razpisa je 100.000 ameriških dolarjev za posa-mezen projekt, tisti, ki pa bodo kazali višjo po-tencialno vrednost, bodo imeli priložnost dobiti dodatni milijon ameriških dolarjev. Podrobnosti razpisa. Odprt je razpis za nagrado Pri-zma Slovensko društvo za odnose z javnostmi razpi-suje natecaj za nagrado Prizma, edino slovensko strokovno nagrado, ki prepoznava odlicnost na podrocju odnosov z javnostmi. Letošnja Prizma je petnajsta po vrsti, jubilejna torej, in je posebna priložnost, da prijavite svoje komunikacijske primere ter tako prispevate k prepoznavnosti profesionalnih, kreativnih in ucinkovitih programov in orodij odnosov z jav-nostmi in k dvigu ugleda stroke v slovenskem prostoru. Letošnje leto je kar nekaj novosti, zato organizatorji vabijo k podrobnejšemu pregledu razpisa. Primere lahko namrec sedaj prijavite v šest kategorij, od katerih je pet programskih, šesta kategorija pa je namenjena nagrajevanju vešcin in uporabe komunikacijskih orodij. Prej samostojna nagrada za najboljše interno glasilo Papirus je sedaj sestavni del nagrade Prizma, in sicer v kategoriji komunikacijskih orodij in medi-jev. Dodatna novost letošnjega razpisa je, da jo prijavo primerov v elektronski obliki. Nagrajenci letošnje Prizme bodo predstavljeni na SKOJ-ju, na slavnostni podelitvi nagrad 4. no-vembra 2014 v Portorožu. Rok za oddajo prijav je petek, 3. oktober 2014. Vec. Horizon 2020 Še vedno je možno crpati sredstva iz razpisa Ho-rizon 2020, ki se je odprl decembra 2013. Podje-tja, javne in zasebne raziskovalno razvojne inšti-tucije ter ostale organizacije se lahko prijavijo v okviru razlicnih tem, ki so v pomoc spodbujanju na znanju temeljecega gospodarstva in reševa-nju vprašanj, ki ustvarjajo razlike v življenju ljudi. Odprte so številne teme z razlicnimi roki za prija-vo. Višina sofinanciranja je med 70 in 100% vre-dnosti projekta, na voljo pa je le za prvi dve leti vec kot 15 milijard evrov. Vec informacij. EaSI: Podpora za reforme social-ne zašcite Generalni direktorat Evropske komisije za zapo-slovanje, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru programa za zaposlovanje in socialne ino-vacije EaSi (Progress) objavil javni razpis, name-njen sofinanciranju aktivnosti na podrocju re-form socialne zašcite in njihovih socialno-ekonomskih ucinkov. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe iz držav clanic EU, držav EEA in držav kandidatk, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. prijavitelj na razpis je javni organ ali državna agencija, kot partnerji pa lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije. Podprt bo samo en pro-jekt v posamezni državi. Na voljo je 2,500,000 EUR, Komisija bo podprla cca 10 projektov (samo en projekt/državo), sofinancira se do 80% upravicenih stroškov. Rok prijave je 31. 10. 2014. Vec. Prejeli smo Predlog za eticno gospodarstvo Slovenije V zacetku avgusta 2014 so podporniki poslan-skim skupinam Državnega zbora in predsedniku zbora, za vse poslance in poslanke posredovali predlog za eticno gospodarstvo Slovenije. V dopisu so tudi poudarili, da predlog temelji na vecletnem strokovnem delu in ga podpira vecje število posameznikov in organizacij. Do 8.8. so predlog podprli kot posamezniki ali v imenu organizacij in pobud: dr. Dean Komel, mag. Andrej Kranjc, Gorazd Marincek, ddr. Matjaž Mulej, Gorazd Pavlek, dr. Darja Piciga, Marko Pogacnik, dr. Jože Osterc, Tadej Slapnik, in Jernej Stritih. Celoten predlog si lahko prebe-rete na tej povezavi. Vir. Knjiga: Trajnostni razvoj organi-zacije. Ekonomski, družbenopoli-ticni in ekološki vidiki Sodobno in odgovorno udejanjanje gospodar-skega razvoja pomeni trajno in družbeno odgo-vorno prilagajanje podjetij in sonaravnost njiho-vega delovanja. Zahteva nove pristope in nacine razmišljanja, pa tudi spremembo vrednot na rav-ni podjetij. Trajnostni razvoj pomeni poveceva-nje blaginje, pomeni odgovoren in uravnotežen dvig materialne, socialne in okoljske blaginje se-danje generacije, brez ogrožanja eksistencnih možnosti za prihodnje rodove in celoten ekosi-stem. Zahteva vecrazsežnostno razmišljanje, ki poleg ekonomskih dejavnikov upošteva in vklju-cuje tudi ekološke in sociološke dejavnike razvo-ja, torej soodvisnost s širšo družbo in okoljem. Knjiga celovito in razumljivo predstavlja tri vidike trajnostnega razvoja vsake organizacije. Ti so ekonomski vidik trajnostnega razvoja (trajnostna in dobickonosna rast), družbenopoliticni vidik (družbena odgovornost) in ekološki vidik (sonaravnost). V knjigi so zajeti tudi številni pri-meri iz prakse domacih in tujih gospodarskih družb. Knjiga je namenjena podjetnikom, pred-sednikom in clanom uprav ter nadzornih svetov, managerjem, vodjem projektov itd., namenjena pa je tudi dodiplomskim in podiplomskim študen-tom ekonomskih, poslovno-upravnih in podjetni-ških fakultet. Vec o knjigi najdete na spletni strani GV Založba. Bo krožno gospodarstvo kmalu postalo prevladujoci trend? Krožno gospodarstvo, v katerem podjetja preha-jajo iz sistema odpadkov na sistem ponovne upo-rabe, je vedno bolj priljubljeno. Glede na novo porocilo bi naj ta model poslovanja koncno po-stal prevladujoci trend. Porocilo o prihajajocih trendih iz junija 2014 (JWT porocilo) opredeljuje krožno gospodarstvo kot sistem, v katerem proizvajalci iz virov, s katerimi razpolagajo, uporabijo vso mogoco vrednost in sicer s ciljem vzpostaviti zaprti krog dobavne veri-ge brez odpadnih materialov. Blagovne znamke lahko v krožnem gospodarstvo sodelujejo na vec nacinov. Eden od najbolj pri-ljubljenih je prodaja zacasnega lastništva blaga - model Zipcar. Toda tu ne gre le za souporabo av-tomobila. Kot poudarja porocilo, so zaceli tudi mobilni operaterji, kot so Vodafone, ''posojati'' telefone, nizozemsko podjetje Mud Jeans je zace-lo na primer posojati kavbojke za 5,95 € na me-sec (kupci jih lahko vrnejo trgovini po enem letu) in podobno. Vec. Porocilo: Krožna ekonomija, vir VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu