i rftftJK. ?4 \PRTT,/V 1975 — ŠTEVILKA 16-17 — LETO XXIX — CENA J mN/VRJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Praznični nt na 40 straneh je izšel žte danes, vidimo se spet 8. maja, v četrtek. NT bo imel torej malo oddiha. Radio Celje -pa bo, razen 1. in 2. maja, oddajal vsak dan. Bomo pa gledali, da bo tudi prihodnji nt malo zajetnejši. Praznični NT vam ponuja tudi praznično vsebino. Vsakega nekaj — s kritanko in bralnimi zapisi. Vesel sem, kar oba naša nagradna razpisa 10 X 1000 in Kako smo doživeli os- voboditev, nista ostala brez odmeva. Pisem je res mnogo, prispevkov tudi. Oblju- bljam, da jih bomo večino natisnili. Mika vas torej izlet NT v neznano. Nas tudi. Malo se je zataknilo pri ceni. Pa upam, da se bomo z Izletnikom vseem dobro dogovorili. Ko bo vse jasno, ne spreglejte razpisa. Posebno obvestilo sodelavcem: v uredništvu je Milan Božič prevzel nase odgo- vorno delo — se najtesneje povezati s sodelavci in dopisniki pa splesti še boljše naše obojestransko sodelovanje, če bi radi kaj zvedeli, se dogovorili — potem veste kdo vam bo najbližji sodelavec v uredništvu. Želim vam sončite prvomajske praznike in vesel izlet v zeleno pomlad. > VAS UREDNIK Vaš prvomajski posnetek smo tokrat na- redili v Aeru in sicer v obratu flexo-bakrotisk, kjer sta bila ob bakrotiskarskem stroju de- lavca BOJAN OŠLAK, član izvršnega odbora sindikata TOZD Grafika in član komisije za idejna vprašanja v osnovni organizaciji ZK Aero ter KARI POLŠAK, ki je v kolektivu že 11 let. Njuno delo, ki je zahtevno in terja ve- liko angažiranosti vseh, ki so ob stroju, je samo del mozaika združenega dela naše družbe. Zato naj bo posnetek simbol vseh, ki kakorkoli ustvarjajo našo samoupravno socialistično skupnost in njim tudi velja če- stitka ob delavskem prazniku. FOTO: DRAGO MEDVED 2. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. MISEL OB 1. MAJU VSI SMO NA PREIZKUŠNJI Delavci ciunes odločamo o razmerah in rezultatih svojega dela in celotnega družbenega dela. v kolikor, se ne bomo u.si aktivno vključili, je prisotna nevarnost odmikov, ki bi hoteli ohraniti aistem, v katerem j^ bilo možno odločati v imenu in na račun delavca. Razmišljanje na to temo je za tistega, ki do sedaj ni bil na tekočem 2 dogajanji zadnjega obdobja, lahko prelomnica v njegovem gledanju na nove družbene od- nose. Ze razmišljanje o vseh dogajanjih, vodi k do ločenemu, napredku, iz tega se kasneje poraja zani- manje, naslednja stopnja pa je odločanje. Natočimo si čistega vina m poglejmo, kaj delamo, kaj smo in kaj še hočemo narediti. Saj delamo vendat m nas — zase. Nikakor pa ne mižati pred pomanj- kljivostmi in jih tolerirali, ker so to zavore na naši poti. cestokrat je to binnerang našim hotenjem. Želimo več besede pri samoupravljanju v delegat- skih sredinah — imamo jo, otresti se moramo samo bojazni, da beseda odločanja ne bo stekla, v začet- ■ku nekoliko okorelo, mogoče ne bo zadela v črno, ven- dar je zdrava, ki pa bo jutri našla pravo mesto, vsi vsega ne vemo, vsak pa je lahko na določenem področ- ju strokovnjak. Z ustavnimi spremembami m sklepi kongresov so točno določene naše naloge. To, kar je bilo sklenjeno, moramo spremeniti v dejanja, potem bomo uspešni. Danes radi omenjamo v vsakem aktu novo ustavo in sklepe, sprejete na kongresih, čestokrat 2x1 vsebina še, vedno »diši« po starem. Hočem naglasiti, da samo 3 naveabo sklepov in sprememb ustave še ne bomo vpeljali novega sistema. Delegatski sistem postaja pomembno orodje v ro- kah -delovnega človeka, s katerim uveljavlja svoja sta- Hsča in interese. Razvijanje takšnih odnosov je stvar vsakega izmed nas. čeprav še niso v celoti zaživeli, so zo vidni določeni rezultati. Vsi smo na preizkušnji. Ne zamudimo tega trenutka. Postajamo to, kar smo si za- gotovili v- ustavi. Ne bodimo preveč kritični na ra- čun prehitrega uvajanja novosti, zlasti delegatskega si- stema na vseh področjih. Poglejmo in razmislimo — jedro vsega je' samo v tem, da imamo možnost vedeti vse in soodločati o vsem. Samoupravljanje in delegatski sistem se nam vraš čata v zavest, sčasoma nam bo postalo to naš vsakdan. Ne pričakujmo nekaj od nekoga, ko pa si vendar da- jemo sami. Delavci v naših sosednih deželah se za vse. kar mi že imamo, šele borijo in dobro vedo, kakšna }e tam cena, kar pa smo mi že čestokrat pozabili. . Govorimo, da obveščenost še vedno ni stekla, pa smo vendar zagotovili neposredno povezanost delegata 3 njegovo delegatsko sredino, organi upravljanja in strokovnimi službami. Z neposrednim stikom in pogovo- rom preko delegata lahko najbolje uveljavljamo res- ničen interes delavca v skupnem delu kQt občana v krajevni skupnosti. Tak sistem je zapleten samo za tistega, ki ga noče razumeti. V celoti dojeli sistem in se zavedati pomemb nosti novih razmerij pa zahteva določeno stopnjo za- interesiranosti. Danes odločamo sami o delitvi dohod- ka. Vedeti moramo, da delitve ne more biti, če doho- dek ni ustvarjen. Odločanje je vendar naša pravica in dolžnost. Raz- mislimo o tem Morda bo letošnji 1. maj, ki je še }x>sebno pomemben zaradi 30. obletnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja, prelomnica v naših pogle- dih na nov samoupravni in delegatski sistem. Lahko tklenem razmišljanje, da je bilo veliko storjenega in doseženega, da pa so še stvari, ki jih bomo z združe- nimi močmi zagotovo uspešno premagali. EDVARD STEPIftMK, - ' !VIERX CELJE: »PREŠERNOV« ZBOR NAGRAJENEC Na slavnostni seji občinske konference SZDL Celje, ta bo danes poipoldne ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega do- ma, bodo podelili poleg letoš- njih OF pri2aianj" tudi 71 dr- žavah odlikovanj prizadev- nim, dolgoletnim družbeno- političnim delavcem /v SZDL. Priznanja OF prejmejo: Me- šani pevski z.bor železničar- skega prosvetnega društva »France Prešeren,« Vinko A.n- doljšek, Marica Blazin, Pavle Božič, . Vera Ck)lja, Pavla Cemigoj, Pepca Drole, Gu- stav Grobelnik, Štefka Jerin, Boris Kmet, Drago Komerič- kii, Bosiljka Križnik, Franc Križnik, Ivanka Kovačič, Alojz Kremenšek^ Adi Mar- čič, Katica Mihelak, Franc Ogradi, Mila Stamejčič, Franc Rojšek, Peter špraijc, Anica Tovornik, Slavko Verdel, Ludvik Zupane, žgur Antoni- ja Odlikovanja predsednika Tita pa bodo prejeli: Franc Petaver, Fanlka Jugovič, Da- nica Koželj, Konrad Ambrož, Anton Rožman, Jakob Maj- cen, Franc Slapnik, Slavko Prelovec, Slavko Kukovec, Miloš Kovač, Zvonka Žgur, Franc šterlekar, Majda Tro- gar, Franc Zelič, Ivan Gra^- ner, Štefan Krupak, Slava Vučajnk, Alojz Podjavoršek, Edo Klovar, Roman Ajster, Ivan Zupan, Hubert Kolšek, Avgust Golob, Jože Seničar, Jože Dimec, Stevo Pratnekar, Mihael Verbič, Ivan Kamen- šek, Franc Žveplan, Milan Brecl, Emest Poteko, Bojan Volk, Miroslava Marinšek, Franc Gaberšek, Jože Gluik, Ivan Mravlje, Slavko Verdel, Otmar Riva st., Milan Kav- čič, Štefan žvižej, Franc Smodiš, Ivica Fišer, Pavle Božič, Zdravko Trogar, Franc Knafelc, Dušan Bumik, Jože Marolt,' Alojz Bračič, Marjan Ašič, Fra;nc Planine, Mija Hanžič, Štefan Arzenšek, Damjan Brvar, Franc Dimec, Štefan Fras, Slava Faletič, Milan Jamšeik, Viktor Klenov- šek, Miloš Leskovšek, Mar- tin Novak, Stanko Polenik, Franc.Renčelj, Feliks Smola, Vilma Štucin, Vili Spat, Ru- dolf Vizjfik, Zdravko Vidmar, Milan Batistič, Milan Božič, Jure Krašovec in Tone Maslo. KONJICE: OF IN SINDIKALNA PRIZNANJA Jutri v petek, bo v Sloven- skih Konjicah svečana prosla- va v počastitev 27. aprila — dneva us.timcvilve C^tevobo- dilfie fronte in 1. maja — praznika delovnih ljudi. Uvo- doma bo na proslavi sprego- voril Lojze Korošec, pred- sednik občinskega sveta Zve- ze sindikatov Slovenske Kon jice, nato pa bo sledila slav- nostna podelitev priznanj OF in podelitev- srebrnega znaka ZSS. Priznanja Osvobodilne fronte »bodo dobili; Ah^jz Ko- lar, Veronika Vidmar, .\lojz Metličar', Jernej Kuzman, Maks Brečko, Slavko Burja, Fran jo Tič, Franc Rozman, Društvo Ljudske tehnike iz Zreč, Občinski oilbor ZB Slo- venske Konjice in Prosvetno društvo Loče. Priznanja sre- brnega znaka ZSS pa bodo prejeli: Štefan Vida, Jože Ko- kot, .Albin Berdnik, Jože Pim- čuli, Franc Medved, Ivan Skok, Karel Romih, Alo.)z Krušič, Jurij Operčkal, Ivan- ka Marsjuč, Anton Novak, Franc Potočnik,, (X)S TOZD Usnjarna Konus Slovenske Konjice, (K>S TOZD LIO Slovenske Konjice ter OOS Unior Kovaška industri.ja Zreče. Po slavnostni pode- litvi priznanj bo nasto-pil še moškf pevski zbor Partizan iz Maribora., Proslava bo v Domu kulture v Slovenskih Konjicah, pričela pa se ho ob 19. uri. D. S. VELENJE: NAGRADA DELU Jutri zvečer bo v Velenju osrednja proslava ob letoš- njem dne^oi OF, ko b;^o 1X3- delili tudi priznanja Osvobo- dilne fronte najzaslužnejšim delavcem na različnih področ- jih. Najprej bo Občinska konferenca SZDL potrdila predloge za nagrajence, nato bo sprejem, po njem pa jilav- nostni koncert v Kulturnem domu z nastopom dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije in mešanega mla- dinskega zbora celjske gim- nazije. O pomenu praznika bo govoril sekretar Občinske konference SZDL Jože Veber, priznanja pa bo ixxlelil pred- sednik Občinske konference SZDL Velenje Martin Primo- žič. Letošnji nagrajene: so: Mara Toptovec, Krajevna skupnost — Šmartno. Karel Stropnik, KS Velenje — Ko- novo, Franc škarja. KS Ve- lenje — Stara vas, llermina Klančnik. KS Velenje — levi breg, Ivo Goro.?ranc. KS Ve- lenje — desni breg, Stane Krevzlj, KS Šmartno ob Pa- ki, Milica Silovšek, KS Skale, Jože Remenih, KS Gorenje, Franc Hudomal, KS Ravne Ivan Ušen, KS Lokovica, An- ton Perovec, KS Družmirje — Galjerke, Pavla Jur.jovc, KS Skorno — Florjan in uretl- ništvo Našega časa. T. VRABL ŽALEC: TUDI ŠAHOVSKI KLUB Letošnja priznanja Osvobo- dilne fronte bo v žalski ob čini prejelo devetnajst posa- meznkov ter Prostovoljno ga- silsko dru.štvo Prebold in šahovski klub Žalec. Prizna nja bodo prejeli: Konrad Brunšek, Mihael Dolar iz Ta- bora, .Stanko Dolar iz Goto- velj, Ludvik Grabnar iz Žal- ca, Juli.jana Jurhar iz Vran- skega, Franc Jelen iz Žalca, Amalija Javoršek iz Šempet- ra, Julijana Kranjc iz Griž, .Amalija Kranjec iz Orle vasi, Ivan Potočnik iz Zavrha pri Galiciji, Konrad Pevec iz Žalca, Helena Pu.šnik iz Do- brovelj, ^ inko Kazdevšek iz Ponikve, Franc Ranči.taj iz Šmatevža, Meta Rainer" iz Žalca, Ivan Robič iz Žalca, Jože Sevčnikar iz Kasaz in Alojz Virtič iz Dobriše vasi. Vsem nagrajencem seveda tudi v našem in "v imenu bralcev iskrene čestitke! JANEZ VEDENIK MOZIRJE: DVANAJST PRIZNANJ Diin ustanovitve Osvobodil- ne fr(wite slovenskega naroda bodo v Mozirju počastili na slavnostni proslavi v soboto, 26. aprila. Proslavo bodo po- vezali z nastopom vseh pev- skih zborov v občini, sicer pa bodo ta dan podeUli tudi devet sindikalnih srebrnih znakov ter dvanajst odličij Osvobf)dilne fronte. Po sklepu konference ob- činske organizacije SZDL bo- do priznanja OF dobili: An- ton Poljanšek iz Luč, Gracij Robnik iz Solčave, Jože Bric iz VoloRa, Marija štrbenk izr Bočne, Jožica Pcčovnik iz Na- zarij, Jože Prislan z Ljubne- ga ob Savinji. Franc Nadvež- nik iz Rečice. Angelca Mi- klavfc in Rudi Zager iz Mozir- ja ter Anton Glojek iz Šniartna ob Dreti. To prizna- n,je pa bosta <>pre,jeli še tu- ristično društvo Luče in eno- ta teritorialne obrambe . ob- čine Mozir.ie. MB LAŠKO: 10 POSA- MEZNIKOV iN DRUŠTVA Občinska konferenca SZDL v (b^^ini je letos skle- nila podeliti priznanja OP de. setim posameznikom 15 trem društvom oziroma orga. nizacijam. Ob 30-obletnici osvoboditve bodo letos pri. znanje dobili: Antonija Krivec iz Hude Jame, Marija Merzel iz Lai kega, Zlata Strel iz' Zidanega mosta, Marija Verbovšek ^ Ojstrega, Radko Podlesnik in Rainer Zdenko iz Radefi Jančič Cenko in Venčeslai Jelovšek iz Laškega ter Jan. ko Zdovc iz Strmce. Priznanja OF dobijo še; Prosvetno društvo v Vrbo- vem, Združenje borcev N0\ Rečica pri Laškem in kra,jev. na organizacija Rdečega kri. ža v Marijagradcu. j ŠMARJE: GASILCI MED NAGRAJENCI Ob dnevu OF bodo prizna- nja dobili tudi (.»bčani šmar- ske občine. Dobilo jih bo de- set občanov, in sicer Benja. min Božiček, nekdanji pred- sednik Izvršnega sveta, Stane Glavnik, družbeno politični delavec, Libnik Mimica iz Rogaške Slatine, Miha Kolat iz Kozjega, Franc Murgelj iz Rogaške Slatine, Vlado Birsa, Rogaška Slatina, An- gela Ducman, Rogatec Jože Poljšak, Bistrica ob Sotli, vsi družbeno fX)litični delav- ci, industrij.sko gasilsko druš- tvo steklarne Boris Kidrič iz Rosa-ške Slatine ter Leo- pold Zdovc st. iz Rogatca za posebne zasluge pri razvoju gasilstva. MST ŠENTJUR: AKTIVISTI OF IN SZDL Ker praznujemo letos 30- letnico osvoboditve naše do- movine, je komisija za po- delitev priznanj OF pri ob- činski konferenci SZDL iz- brala ljudi, ki so kot aktivi- sti OF in kasneje SZDL z vsemi močmi prispevali za ras-t našega go>podarstva, za razvoj naše družbe in grad- njo samoupravnega sistema. Priznanja prejmejo: Ana Bevc iz Prevoja, Franc Cer- kvenik iz Kalobja, Stanko Arzenšek iz Da^amelj, Matilda r^eskovšeik iz Planine, Avgust Božič iz Šentjurja. Jože Po- speh iz Ponikve in Franc Šumer iz Blagovne. PRVI PRVI MAJ - POKOL V CHICAGU Med ix>glavitnimi zahte- vami delavcev in osnovni cilj bojev za delavske pravice je bilo skrajšanje delovnega časa. Iz zgodovine je znano, da je španski kralj Filip 11. leta 1579 izdal akt o uvedbi osemurnega delov- nega časa Za rudarje. V sedemnajstem stoletju je bilo vse več pristašev ta- koimenovanih »treh os- mič«. Zlasti so se pri tem izkazali utopični pisci, ki so idealno razmerje vide- li v tem, da so dan raz- delili na tri dele. Osem ur naj bo za delo, osem za kulturnd izživljanje in zabavo, osem za počitek. Kari Marx je na usta- novnem kongresu I. delai> ske internacionale leta 1864 govoril o veliki zmagi delavcev v Angliji, ki <0 uspeli doseči deseturni de- lovni čas. Na četrtem kongresu Federacije strokovnih sin- dikatov v Združenih drža- vah Amerike je leta 1884 bil sprejet sklep, da naj Od 1- maja 1886 dalje po- stane osemurni delavnik stvarnost. In 1. maj je napočil. Po vsej severni Ameriki so bili organizirani »štraj- ■ki«. Stavkalo je okoli 340.000 delavcev v okoli 5.000 stavkah, ki so se vse začele 1. maja. Največ stavkajočih delavcev- je bilo v Nevo Yorku, Chi- chagu, Philadelphiji, Bal- timorju in drugih mestih. Delavci so demonstrirali in zahtevali uvedbo 8-ur- nega delovnega dne. Vodje sindikatov so v sindikalnih listih razglasi- li proglas: Delavci, hrabro naprej! Spopad se je začel! Naše geslo naj bo. kompromi- sa ni! Bojazljivci naj se umaknejo. Možje naj sto- pajo naprej. Kocka je pa- dla. Prvi maj je tu. Oči- stite svoje puške, oskrbi- te se s strelivom ... V Chichdgu je bilo pr- vega in drugega maja mir- no. prvi dan je stavkalo 40.900 delavcev, drugi dan pa že 25.000 več. Kapitali- sti, poslovni in politični krogi so bili presenečeni. Mobilizirali so policijo. Na predvečer 3. maja 1886 je bil pred tovarno McCormak miting. Okoli 8.000 delavcem je govoril anarhist Avgust Spees. Takrat so se odprla tovar niška vrata. Prišli sO stav- kokazi in policija, začela se je zmešnjava, začelo streljanje, padlo je šest delavcev, okoli petdeset je bilo ranjenih . . . Nekaj ur pozneje so bi- le ulice preplavljene z le- taki, ki so klicali delavce k maščevanju. Nemiri so se nadaljevali še 4. maja in takrat je prišlo do eks plozij. Kdo je vrgel bom- bi, se še danes ne ve. Ra- njenih je bilo okoli 20O ljudi, števila mrtvih niso ugotovili. Krivdo so, kot toliko- krat poprej in pozneje. naprtili delavcem. Aretira- li in javno pogubili so pet delavcev: Avgusta Speesa. Akberta Parsona. Adolia Fischerja, Georga Engela in Luja Linga. Toda plaz- se ni dal več ustaviti. Se tisto leto je okoli 185.000 ameriških delavcev doseglo osemur- ni delavnik. Prvi maj je bil začetek velikega delavskega gi}xi- nja po vsem svetu. Kon- gres II. internacionale le- ta 1889 v Parizu je ^pre- jel odločitev, da se 1. maja 1890 začne praznovati de- lavski praznik v medna- rodnem merilu, in sicer v obsegu in -merilu, kakršne dovoljujejo razmere v dr- žavah -ec. ŠENTVID: ZAČETEK MDA KOZJANSKO 75 v nedeljo 27. 4. 1S75 se bo na- daljevala MDA KOZJ.^VNSKO 1975- •Spet bo zaživelo brigadirsko živ- l.ienje na delovnih akcijah, udar- nih dnevih ob razg:ovorih z borci o .NOB, ob tabornem ognju, n» kulturno zabavnih večerih. Na-stal' bodo nova znan-stva s tamkajšnji- mi občani in • briga TAVČAR, JOŽE POTOf:NlP in IVAN ZUPANC. 19 dela*' cev je prejelo priznanja f de«etletno delo v podjetj^ VIKTOR KOCELI in STAN"^ SINTIC pa za dvajsetletni'' ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 fRANC BAN O STABILIZACIJI: v zadnjih tednih je ZK na j,gljskem območju večkrat jj^zpravljala o gospodarskih j^zrnerah in o izvajanju sta- bilizacijskih načrtov. Občin- 550 komiteji bodo enake jazprave in ocene spodbudili tudi v osnovnih organizaci- jah ZK, kjer bodo še kon- yetneje razčlenili gosp>odar- jlce razmere, se dogovorili za popolnitev stabilizacijskih na- grtov in sprejeli sklepe o odgovornem .ravnanju vseh til v TOZD in OZD za od- pravljanje gospodarskih te- žav. , In kako se lotevajo nalog za odločno stal^ilizacijo go- spodarjenja komimisti v Iconjiški občini? O tem je od- govarjal na naša vprašanja sekretar komiteja občinske Iconference ZKS Slovenske Konjice Franc Ban. NT: Ali ste se v konjiški občini že dogovorili o na- črtu za . dosledno izpeljavo politike, ki nas bo privedla do trdnejšega gospodarje- nja? Franc Ban: 2e jeseni lani smo na razširjeni seji ob- činske konference ZK spre- jeli konkretne naloge za sta- bilizacijo gospodarjenja in za varčevanje v gospodarskih in negospodarskih dejavno- stih. Komunisti so bili no- silci teh nalog. V januarju smo opravili prvi pregled storjenega. Nekatere osnov- ne organizacije, kot so Ko- vaška industrija Zreče, Ko- nus, TIK Vitanje in še ne- katere imajo konkretne sta- bilizacijske programe. Spre- jeli so jih delavci na zbo- rih. Rezultati se že kažejo v povečanju storilnosti dela, v izboljšam organizaciji de- la v proizvodnji, v uvajanju sodobnejše tehnologije in v tehnoloških racionalizacijah (Kovaška industrija, Comet, Konus), a tudi v zniževanju stroškov. NT: Ali to pomeni, da v teh delovnih kolektivih ne čutijo zaostrenih razmer go- spodarjenja? Franc Ban: še nepopolni podatki za prve tri mesece povedo, da so v organizaci- jah združenega dela s kon- kretnimi programi že zgo- daj segli tudi v odpravlja- nje žarišč nelikvidnosti. Na- tančno so razčlenili prodaj no in nabavno politiko, op- ravili izbor kupcev. To jim danes omogoča boljši start sicer v nelahko gospodarsko leto. Rezultati za sedaj go- vorijo o ugodnem poslova- nju. Drugače je v tistih, predvsem manjših, delovnih organizacijah, ki iz nerazum- ljivih razlogov še niso pri- stopile k izdelavi akcijskih programov. Čeprav se naj- brž zavedajo, da bi taki na- pori združili in aktivirali vse delavce za boljše gospo- darjenje. Imajo še težave, čeprav črpajo sredstva iz re- zervnih skladov. Po zadnjem marcu se s takimi težavami otepajo Mizarstvo Skala, Ko- stroj, Kongrad in druge. Na nedavnem seminarju s par- tijskimi sekretarji smo se po- novno čvrsto dogovorili, da ne more biti odstopanj od začrtane politike stabilizacije. Za realizacijo te politike bo- mo izpostavili odgovornost predvsem vodilnih ljudi. NT: V vseh dosedanjih ocenah o gospodarjenju je bilo rečeno, da v gospodar- ski politiki ne moremo obi- ti izgrajevanja novih druž- beno-ekonomskih odnosov, ka- kor smo jih določili z usta- vo. Kaj ste v Slovenjskih Konjicah dosegli v uresni- čevanju ustave? Franc Ban: Pri uveljavlja- nju ustave v neposredni praksi smo imeli jasne na- črte. Vemo pa, da čez noč ne moremo vsega storiti. Tu in tam smo bili tudi strpni, prepričani, da si bodo v kolektivih prizadevali za po- polno uresničitev ustavnih določil. V Cometu in v Ko- vaški se pripravljajo na us- tanovitev temeljnih organi- zacij združenega dela. Ne- zadovoljni smo, ker obrat In- grad še ni postal TOZD. Tu- di za obrat tovarne IMP ne more biti nobene ovire, da dobi položaj TOZD. Komite izredno kritično ocenjuje, da LIP in Kostoj še do da- nes nista reagirala. To ni odgovorno ravnanje. Ce v de- lovnih organizacijah sami ne zmorejo opraviti vseh nalog pri samoupravnem organizi- ranju, bi si morali poiskati zunanje sodelavce. Ne pa, da čakajo. NT: In vaša splošna oce- na samoupravnega položaja konjiškega delavca ^po pr vcm letu nove ustave? Franc Ban: Ocenjujemo, da pravno zakonodajo v delov- nih organizacijah prepočasi prilagajamo ustavi in samo- upravnim sporazumom. Ko- misija za samoupravljanje pri občinskem komiteju bo zelo konkretno ocenila sa- moupravljanje v kolektivih in probleme te neusklajeno- sti. Pri oceni uveljavljanja ustave moramo biti v ZK kri- tični, ker nas to spodbuja in nenehno opozarja. Vendar se v konjiški občini bistve- no menja samoupravni p>olo- žaj delavca. Drugačen je. De- lavec že ve, kaj je združe- no delo. Kaj pomeni. Čeda- lje manj je odmaknjen od temeljnih dogajanj v kolek- tivu in od problemov kra- jevne skupnosti in občine. Izvedli smo korak naprej v financiranju krajevnih skup- nosti. Tudi z delegatskim oblikovanjem samoupravnih interesnih skupnosti smo us- pešno končali. Moram reči, da so to spremembe, ki mo- čno prodirajo v samouprav- no zavest konjiškega delav- ca. NT: V Sloveniji se je ZK v zadnjem letu zelo zavzela za uvedbo celodnevne šole. Kako boste v konjiški ob- čini pristopili k izvedbi te naloge? Franc Ban: Komite je v januarju imenoval komisijo, ki je pripravila politična iz- hodišča za pristop k postop- nem uvajanju celodnevne šo- le in za integracijo v osnov- nem šolstvTi. Menimo nam- reč, da lahko to spodbudi celotno akcijo. Kakorkoli je naloga težka, predvsem za- radi pomanjkanja sredstev, jo bomo skrbno izpeljali. V šolskem letu 1975/76 bosta imeli vse pogoje za celodnev- no šolo novozgrajena poseb- na osnovna šola in novozgra- jena podružnična šola na Stranicah. Z adaptacijami in dograditvami bomo za no- vo vlogo usposobili tudi dru- ge šole. Končujemo telovadnico v Ločah, iMii so jo dobile Zre- če, še prej pa šola Dušana Jereba. Po približnih izraču- nih bomo potrebovali za pre- hod na celodnevno šolo ok- rog 8 starih milijard. En trak potrebuje še osnovna šola Dušana Jereba, II. osnovna šola telovadnico in nove učil. niče, enako v Ločah, Vitanju in Zrečah. NT: Kje boste dobili sred- stva? Franc Ban: Moramo biti realni, skromni in preudar- ni. V akciji za celodnevno šolo ne bomo mogli rešiti vseh problemov. Vse staro ni nujno že neuporabno. Moramo dograjevati in biti vztrajni, ne da smo prehu- do neučakani. Sredstva za celodnevno šolo bomo mora- li občani in delavci v Slo- venskih Konjicah združiti s samoprispevkom. Tudi v Ko- njicah in Vitanju bomo mo- rali nameniti za samoprispe- vek po 2 odst. Pa tudi ce- lotno združeno delo bo mo- ralo pomagati pri gradnji objektov. Videti moramo vse možne vire in združevati sredstva in interese. Skupno si moramo prizadevati in se enotno dogovoriti, kaj bomo v občini naredili. Ne more- jo hoteti Konjičani eno, Zre- čani drugo, Ločani tretje in podobno. ZK bo odločno na- stopila proti takim ozkim in- teresom. J02E VOLFAND AKCIJA NA PREDVEČER DNEVA OF Po zgledu republiške akcije, ki ima že svojo bogato tradicijo z množičnim pohodom »Po poteh partizan- ske Ljubljane,« bo letos tudi v Celju množičen mani- festativni »pohod zmage«. Zamisel o takšni prireditvi v celjski občini je že stara. Tudi na teh terenih so številna spominska obelež- ja iz partizanskih bojev in ljudske revolucije. Mladi rod je potrebno nenehno seznanjati z živimi pričami o mej- nikih te naše borbe. Približati jim je treba tudi hojo kot eno prvobitnih telesnih vaj, ki najbolj izdatno vpli- va na telesni razvoj in zdravje človeka. Mladega člove- ka je treba ponovno povezati s prirodo, bivanjem v njej in spoštovanjem okolja. In navsezadnje smo pred velikim praznikom — 30-letnico osvoboditve, prazni- kom, ki ga je treba približati mladim ljudem in ob njem seznaniti podrobneje z našim osvobodilnim bojem ves mladi rod. Ti razlogi so temeljni, da se je širši štab družbeno političnih organizacij občine Celja, zlasti tisti del, ki živi in dela z mladino, lotil organizacije množičnega pohoda mladih. Prireditev bo na predvečer praznika OF, v petek 25. aprila. Pohodi bodo primerni starost- nim kategorijam mladih občanov. V pohode z obiski spominskih obeležij, kjer bodo proslave s kulturno-po- litično vsebino, bodo vključeni že otroci iz predšolskih ustanov fstarejše skupine), učenci osnovnih in vseh srednjih šol. V primeru dežja bo prireditev odpadla. Startna mesta za pohode bodo na sedežih šol, od koder bodo udeleženci krenili iz mesta v prirodo, vsak po svojih poteh na določena zbirna mesta. Za pred- šolske otroke bo to Golovec pri grobnici borcev NOV, za otroke nižjih razredov osnovnih šol Joštov mlin, za učence od 5. do 7. razreda osnovnih šol'gozdna jasa pri šmartnem v Rožni dolini, za mladino 8. razredov osnovnih šol in vseh srednjih šol pa Svetina. Na vseh mestih bodo centralne proslave, ki jih bodo pionirji in mladina pripravili sami, aktivni udeleženci partizan- ske vojne pa bodo obudili s pripovedovanjem mladini Svoje spomine na najslavnejše dni naše zgodovine. Učenci šol iz Vojnika, Dobrne in Frankolovega bodo Svoje pohode usmerili v zgodovinske kraje iz NOB na svojih terenih. Tako bodo tega dne mladi ljudje iz vseh sol v celjski občini ponovno podrobnfeje seznanjeni z vlogo .loštovega mlina, akcijo osvoboditeljev Starega Piskra, akcijah I. celjske čete, I. kozjanskega odreda, '»orcev slavne legendarne XIV. divizije ter prispevku deležu naših občanov v zadn.)em osvobodilnem boju, K. J. MS ZKS HITRA RAST Celjsko območje je lani kot celota pokazalo hitro gospo- darsko rast, čeprav so bile med občinami razlike. Celotni dohodek je porastel v regiji za 59 %, dohodek za 64, druž- beni proizvod za 43 ".b, kar je vse nad slovenskim popreč- jem. K dobrim rezultatom je mnogo prispevala celjska ob- čina, kar je zelo pomembno, če upoštevamo, da je gospo- darska rast Celja več let nazaj stagnirala. To je ena od Rezultati lanskega leta so bili torej dobri, hkrati pa so se pojavili številni resni problemi, katerih posledice se očitno kažejo tudi v prvih letošnjih rezultatih gospodarje- nja. Inflacija je dosegla lani najvišjo stopnjo pK) osvobo- ditvi. Obstaja vrsta vzrokov, ki jih bo p>otrebno čimprej odpraviti, da bo mogoče zmanjšati nadaljnjo hudo rast in- flacije. Velik problem so nepokrite investicije. Lani so zna- šali v regiji vsi investicijski objekti v gradnji čez 2,7 mili- jarde dinarjev, investitorji p>a so iz svojih sredstev zagoto- vil le 900 milijonov, ostalo pa predstavljajjo krediti. Ob skle- panju p>ogodb z izvajalci pa so lahko investitorji pokrili le 380 milijonov, drugo pa so pokrile banike z garancijami. MILAN SEMICAR JAVNEMU DELAVCU VINKU PEČNIKU, DIREKTORJU TOZD MALOPRODAJA TEHNO-MERCATOR Ko je bil Salon T od- prt, ste novinarjem deja- li, da bodo cene v njem povsem »normalne«. Ve- mo, da gre za vrsto »eks- kluzivnih modelov, zato nas toliko bolj čudijo mnenja oziroma pripom- be potrošnikov (čitaj: vne- tih nakupovalk) o tem, da so cene (kar ni red- kost nikjer pri nas) viso- ke. Torej nad povprečjem. Zato bi bilo zanimivo iz- vedeti, ali je Salon T na- menjen samo tistim, ki si lahko enkrat letno »pri- voščijo« nakup »nekaj po- sebnega«, ali je bil name- njen komu drugemu. Gle- de cen namreč. Res je, da imamo v Celju gledališče, vendar je vedno manj ti- stih, ki menijo, da mo- rajo ipieti za gledališče obleko, ki si jo pač »pri- voščijo« enkrat na leto. Ali za kakšen PLES! Torej, za koga je primeren Sa- lon T in seveda njegove cene? MILAN SENICAR DONAČKA GORA: USPEL REFERENDUM Krajani krajevne skupnosti Donačka gora so se odločili, da bodo sami uredili cesto -Rogatec—Žetale, in sicer tako, da bodo del sredstev zbrali s t samoprispevkom, del pa jih bodo dobili od skupščine občine Šmarje pri Jelšah in od posameznih delovnih kolektivov. Referendum za samopri- spevek, ki je bil v nedeljo, je v celoti uspel in tako bodo v petih letih zbrali okol 50 starih milijonov. Odločili so se za najvišjo prispevno mero: 4 odst. od osebnega dohod- ka. S tem denarjem bodo asfalfciraili 5 in pol kilometra ce- stišča. MST NA ZBOR V LJUBLJANO Občinske konference SZDL in vse politične organizacije celjskega območja so se že začele pripravljati na osrednjo slovensko proslavo ob 30-letnici osvoboditve. Proslava bo v soboto, 10. maja v Ljubljani. S celjskega območja bo od- šlo na proslavo okrog 7000 občanov in delovnih ljudi. Iz Celja 3000, iz Velenja in Žalca po 1000, iz ostalih občin ob- močja pa po 500. Iz Celja bodo organizirali p>osebne vlake in avtobuse, mnogo občanov pa bo odšlo na to največjo letošnjo manifestacijo ob aO-lebnioi osvoboditve z o^sebnimi vozili. ŽALEC: KDAJ CELODNEVNA ŠOLA v ponedeljek je bila v 2alcu prva seja koordinacijskima odbora za uresničevanje projekta celodnevne šole v žalski občini. Na njej so se dogovorili o pristopu organiziranja celodnevne šole, obravnavali pa so tudi predlog zbirnega programa prehoda na celodnevno šolo in akcijski program koordinacijskega odbora pri republiški konferenci Socia- listične zveze delovnih ljudi. Vsi navzoči na seji, predsed- nik koordinacijskega odbora., Emilija Pešec, sekretar občin- ske konference Socialistične zveze delovnih ljudi, Ivan Ro- bič, načelnik oddelka za splošne zadeve Janez Meglič, pred- stavnik Zavoda za pedagoško službo, predstavnik Republi- ške konference SZDL, Majda Poljanšek in ostali, so bili mnenja, da je treba vpeljavi celodnevne šole v žalski ob- čini posvetiti vso pozornost in ljudi na primeren način seznanjati s pomenom in z vlogo celodnevne šole. Seveda pa bo za to potrebno zagotoviti primerna finančna sred- stva, pedagoške delavce in ustrezne prostore. In še nekaj so poudarili na seji — da je uvajanje celodnevne šole na- loga celotne družbe. JANEZ VEDENIK 3Q-LETNICA OSVOBODITVE PROSLAVE V SLOVENIJI Republiški odbor za proslave 30-letnice osvobodit- ve je na predlog koordinacijskega odbora za proslave pri RK SZDL Slovenije sprejel razpored republiških proslav in imenoval slavnostne govornike ob 30-letnici osvoboditve. Proslava ob 30-letnici ustanovitve prve slovenske vla- de bo 4. maja v Ajdovščini. Slavnostni govornik bo ing. ANDREJ MARINC, predsednik IS Skupščine SR Slovenije. Proslava ob odkritju spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu — Stanetu bo 9. maja v Ljubljani- Uvodni govor bo imela MIRA SVETINA, narodni he- roj in članica Sveta federacije. Slavnostni govornik bo general FRANC TAVCAR-ROK, poveljnik IX. armadne oblasti. Osrednja slovenska proslava bb 30-letnici osvobodit- ve bo 10. maja v Ljubljani. Uvodni govor bo imel J02E SMOLE, predsednik MK SZDL Ljubljana. Slav- nostni govornik bo SERGEJ KRAIGHER, predsednik predsedstva SR Slovenije. Proslava ob 30-letnici zadnjih bitk za osvoboditev na ozemlju SR Slovenije bo 17. maja na Poljanah pri Prevaljah. Slavnostni govornik bo MITJA RIBIČIČ, predsednik RK SZDL Slovenije. O pomenu zadnjih vo- jaških operacij v II. svetovni vojni bo govoril KOSTA NADJ, predsednik Zveznega odbora ZZB NOV Jugo- slavije. , Proslava 40-letnice rleta Svobod in kulturnih dru- štev, 30-letnice enotnih sindikatov in 25-letnice samou- pravljanja bo 14. junija v Celju. Slavnostni govornik bo STANE DOLANC, sekretar IB CK ZKJ —ms 4. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. ABRO v pogovor s predsednikom Centralnega delavskega sve- ta Aero, STANETOM BRI- NOVCEM nas je vodilo več vzrokov. Med njimi pa je bil osnovni ta, kako se je pri njih uveljavila večja vloga delovnega človeka pri odlo- čanju. »Bili smo med prvimi, ki smo uveljavili novo organizi- ranost v delovni organizaciji. Kljub temu osebno mislim, da se še ne zavedamo vseh možnosti, ki jih imamo kot delavci, kot zaposleni, pri od- ločanju pri vseh pomembnih stvareh. Povsod, kjer je po- trebno naše sodelovanje. V primerjavi s prejšnjo organi- ziranostjo je dejansko sedaj pri odločanju udeležen mnogo večji krog ljudi. Zbo- ri delavcev so zaživeli, ne- dvomno je to tudi zasluga pravočasnega informiranja. Namreč, da delovni človek ve za bodočo razpravo in ne sa- mo za sklepfe, ki so ji sledi- li. To je bistvo. To je udelež- ba in prispevek vsakega od nas. Tako smo na primer o gospodarskem planu. razprav- ljali v vseh TOZD in spreje- li stališča, CDS je pripravil javno razpravo o planu, nato pa ga bodo potrdili ljudje na zborih.« »Čeprav se Aero razvija iz leta v leto, je pa za vas kljub temu značilna pospešena ak- tivnost na področju investira- nja v zadnjem obdobju. Kaj lahko poveste o tem?« »V zaključni fazi investira-' nja sta papirni stroj v Med- vodah in gradnja centralnega skladišča. Stroj nam bo omo- gočil boljši nakup osnovnih surovin, ki jih potrebujemo. Tako bomo vsaj delno izbolj- šali našo preskrbo s papir- jem, ki je vedno predstavlja- la problem. Skladišča pome- nijo prav tako ogromno, še posebej takšna, kot jih gradi- mo, namreč izredno sodobna. Oboje naj bi bilo končano še letos. Skladišča bodo locira- na ob Ulici Moše Pijade. Po združitvi s Cetisom je bilo predvideno tudi širjenje sedanje TOZD Grafika. Smo tik pi'ed začetkom gradnje, ki bo potekala v treh eta- pah. Gre za popolnoma novo zgradbo in s tem seveda tudi tiskarno ob DečKovi cesti. S tem bo Aero končno le loci- ran na enem mestu in ne raztresen povsod po Celju.« Naj mimogrede povemo, da gre za investicijo v višini pri- bližno 140 milijonov dinarjev. »Ali trenutno velike zaloge ne predstavljajo resnega pro- blema?« »Zaloge res imamo, vendar je več naših proizvodov od- visno od sezonske prodaje (šolske potrebščine), zato je pravilno, da imamo takšno količino proizvodov, da bo- mo lahko zadovoljili potrebe tržišča v trenutku sezone. Kopičenje izdelkov v skladi- šču je delno tudi razumlji- vo, saj smo v zadnjih dveh letih povišali proizvodnjo za 60 odstotkov. Hkrati s tem pa moram povedati, da ima- mo ogromno denarja pri na- ših kupcih in mnogo manjše terjatve pri dobaviteljihi« MILAN SENICAR CELJE RAZSTAVA O RACIONALNOSTI Ker so gospodinjstva močan porabnik električne energije, je center za napredek gospodinjstva (CZNG) v sodelovanju z organizacijskim odborom za posveto- vanje o racionalni porabi električne energije v indu- striji in z združenim podjetjem Iskra iz Kranja pri- pravil razstavo »Racionalna poraba električne energije v gospodinjstvih.« Namen razstave je prikazati na praktičnih primerih, kolikšna je izguba električne energije pri lahkomiselni potrošnji in nepravilni uporabi električnih pripomoč- kov. Namen razstave pa je tudi prikazati racionalno porabo elektrike pri kuhanju, pranju, likanju, pomi- vanju, shranjevanju živil, pri osvetlitvi prostorov in pri ogrevanju. V času razstave, ki bo trajala v Celju osem dni, od 22. aprila do 29. aprila, pa bodo tudi predavanja za predmetne učitelje gospodinjstva, prodajalce ustreznih gospodinjskih aparatov in za potrošnike. Otvoritev raz- stave bo v Celju 22. aprila ob 16. uri v srednji dvorani doma JLA, odprta pa bo oci 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure. Na razstavi sodeluje tudi tovarna ElMO. Z. S. EMO NIC VEC ČRNOGLEDOSTI Zdaj ni več dilem. Vsa vprašanja so dobila svoje odgovore. In to zadovoljive. Ugodne. In tako je tudi per- spektiva nove celjske tovar- ne ^a proizvodnjo kontejner- jev na dlani, znana. Zato ni naključje, če je tudi razpo- loženje v kolektivu prijetnej- še. Kolo se je obrnilo na njihovo stran. Vse kaže, da bo nova to- varna že te dni dobila do- voljenje za obratovanje. Po- tem bodo stekla še druga dela za formalno ustanovitev temeljne organizacije združe- nega dela EMO KONTEJ- NER. Sicer pa v tej delovni .sredini, ki ima nekaj nad 220 članov, že delajo vsi sa- moupravni organi, politične organizacije itd. Glede na vse to ni preuranjeno, če zapi- šemo, da bo nova tovarna začela tudi formalno z de- lom prvega julija letos. Kaj to pomeni, dobro ra- zumejo vsi, ki so spremljali dogajanja v tem kolektivu in ki so poznali težave, s kateri- mi se je srečaval. Zdaj je na vrsti optimizem, črnogledost so pokopali! ^Ta čas pa je bil tudi tisti, v" katerem so rešili proizvod- ni program in ga tudi usvo- jili. Namesto tako imenova- nih playwood kontejnerjev, se pravi kontejnerjev z ob- loženimi ploščami, so prešli na jeklene. Lahko se pona- šajo, da so usvojili lastno proizvodnjo, da so vsa kon- strukcijska dela njihova, da v tej proizvodnji ni nobene tuje licence. Navzlic temu, je njihova proizvodnja viso- ko kvalitetna, takšna, da jo brez zadržkov sprejema za- hodni trg. V pripravah na spremem- bo proizvodnega programa so tudi usvojili nekatere druge izdelke, ki jim v vsakem pri- meru pomenijo dopolnilno proizvodnjo. To velja za smetnjake, palete, kolute za kable itd. In še to, zastoj, ki je na- stal v tej proizvodnji je pri- pisati dejstvu, da s kontej- nerji, ki bi jih izdelovah i domačimi materiali, ne bi bi li konkurenčni na tujem tr- gu. Bili bi za 20 do 30 od- stotkov dražji. Zato so mo- rali ubrati drugo pot. Zato so v sredini lani sklenili ugodno sodelovanje z zahod- nonemškim partnerjem po principu dela na plačilo. Ta- ko jim tuji pamer dobavlja ves material za proizvodnjo, ki jo tudi v celotf prevzame. Pogodba in pogoji v njej so za celjski kolektiv ugodni, saj jim med drugim zagotav- lja dolgoročno, ne pa eksklu- zivno sodelovanje. To je po- membno, ker se kolektivu EMO KONTEJNER odpirajo še druge možnosti za izdelo- vanje in prodajo kontejner- jev po istem principu. To še: predvsem velja za vzhodno: tržišče, na katerem pa Celja- ni nastopajo skupaj s kolek- tivoma v Kraljevu in Sara- jevu. Skrbi za prodajo teh izdel- kov torej ni. Perspektive so velike, še zlasti, ker je tudi uporabnost kontejnerjev raz- nolika. Zato so možnosti razširitev proizvodnje zelo velike. Sicer pa je to pef spektivno vprašanje. Preusmeritev na izdelovS' vanje jeklenih kontejnerje? je zahtevala velike napore tu- di v kolektivu sam.em. š^ je za novo proizvodno linijo za nekatere povsem nove d^ lovne faze in podobno. ^ tej zvezi pa je šlo tudi usposobljenost kadrov. Zda] je to več ali manj za nji'^'. Naloge so uspešno rešili. J*' bilo lahko. . Delo je steklo. Tu so pr^ koraki in prvi rezultati. » vsakem primeru spodbud^ Račimajo, da se bodo oo konca leta že približali po!^ proizvodni zmogljivosti. I"' vsak način pa bi naj to segli prihodnje leto. Celje bo oziroma je že ^ bilo novo tovarno. Gre za ^ membno pridobitev in nal^ bo, ki bo kmalu potrd«^ svojo upravičenost. M. B02I® Pogled na halo, v kateri proizvajajo jeklene kontejnerje Prvi kontejnerji že čakajo na transport OBISKAL NAS JE GOST IZ SZ V ponedeljek je obiskal celjsko območje Aleksander Komilčev-Nikitič, polkovnik'in predavatelj politične uprave armade in mornarice SZ. Dopoldne je obiskal tovarno nogavic na Polzeli (na sliki v sredini), popoldne pa je na medobčinskem svetu ZKS Celje predaval članom mednarodne komisije, predstavnikom ZB, JLA in vodil- nim komunistom regionalnih ustanov o 30. obletnici zmage sovjetskega naroda v veliki domovinski vojni 1941—1945. Aleksandra Komilčeva so na Polzeli in v Celju toplo sprejeli. Foto: Tone Tavčar ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 SOBOTNE DEJAVNOSTI V ŠOLI Letošnje šolsko leto poteka v znamenju polemike za celodnevno šolo ali proti njej. Prednosti take šole so takš- ne, da pravzaprav dileme niti ni, prehod na tako obliko šolanja pa za enkrat v večini primerov ni mogoč, ker še jiiso dani pogoji, v katerih bi se ta oblika vzgoje in izobra- ^vanja popolnoma uveljavila. Na I. osnovni šoli v Celju se zavedajo, da še nekaj časa jie bo mogoče organizirati tako imenovane celodnevne šole y stavbi, ki je med celjskimi šolami najstarejša, česar ne skriva niti fasada šole, ki bi ji lahko priznali že skoraj mu- zejsko vrednost. Kljub dejstvu, da je šola stara, si peda- gogi prizadevajo pouk čimbolj modernizirati in vključevati v izvenšolske dejavnosti čimveč šoloobveznih otrok. V ta namen in z željo, da bi kar se da največ otrok iz- trgali ulici in njenemu negativnemu vplivu, so na tej šoli le na samem začetku letošnjega šolskega leta organizirali tako imenovane sobotne svobodne dejavnosti. Izhajajoč iz dejstva, da je tudi ob sobotah veliko star- jev zaposlenih in da bi otroci precejšen del svojega pro- stega časa preživeli na ulici,. so učitelji pravilno ocenili vrednost take oblike vključevanja otrok ob sobotah in pri tem računali na pomoč različnih družbenopolitičnih orga- nizacij in kulturnih ustanov. Danes, ko se je taka oblika že uveljavila in postala na tej šoli že ustaljena praksa, lahko rečemo," da je naša mla- dina tako rekoč željna organiziranih dejavnosti in tega dej- stva ne kaže zanemarjati. In kakšna je vsebina teh sobotnih srečanj? Tudi tako jih lahko imenujemo. Njihova privlačnost je v raznolikosti, kakor tudi v kvaliteti organizacije. Do danes je bilo že kar precej tekmovanj in kulturnih akcij. Učenci so se srečali z nekaterimi znanimi športniki, ki so jim pripovedovali o svojem življenju in delu, med drugimi jim je o tem govoril tudi Peter Svet, ki je bil sam'nekoč učenec te šole. Kari Jug je učencem približal svetel lik narodnega he- roja in vzornega športnika Ferda Skoka, po katerem se imenuje tudi športno društvo šole. Za najmlajše je bila organizirana ura pravljic, nekaj sobot pa so rezervirali za filmsko vzgojo, tako so se učenci seznanili že s precejšnjim delom na 16 mm presnete film- ske proizvodnje. Ob dnevu JLA jih je obiskal tovariš Ludvik Zupane in jim govoril o pomenu tega dneva ter o svojih spominih na partizanske dni. Najbolj pa je učence navdušil obisk Slovenskega ljud- skega gledališča, ko jim je o delu gledališkega kolektiva pripovedoval Janez Žmavc. Otroci so z zanimanjem poslu- šali, koliko truda morajo vložiti gledališki delavci, preden predstava na odru zaživi, o tem pa so se pri ogledu pro-. štorov tudi sami prepričali. Ob sobotah je na šoli organizirana tudi plesna dejavnost za učen- cc .sedrnih in osmih razredov, ti so se že udeležili tekmovanja v Lju- bljani, dogovarjajo pa se še o nekaterih kulturnih akcijah s področ- ja glasbe. Tako so povabili tudi znanega dirigenta iz Ljubljane An- tona Kolarja, ki mu popularno pravijo »slovenski Bernstein«. Tovariš Kolar jim je obisk posredno že obljubil. Seveda je to samo del sobotnih dejavnosti na tej šoli. O športu je bilo vse premalo povedanega, toda o tem pričajo številna prva mesta na občinskih in področnih tekmovanjih. Povedati je treba tudi to. da poleg pedagoških delavcev na šoli pomagajo tudi nekateri družbeni delavci, med njimi je treba omeniti zlasti tovariša Vikija Dorna, ki je tudi sani pojeg organizacije neka- terih akcij pokazal učencem film, ki so ga posneli ob lanski trim akciji »Vsi na kolo za zdravo telo« ter učencem govoril o pomenu športnega udejstvovanja za zdravje vsakega človeka. Še enkrat moram poudariti, da si naša mladina želi kulturne in organizirane zabave in da je naša dolžnost, da ji to omogočimo. Pri tem ne mislim samo na pedagoške delavce, marveč na celotno našo družbeno skuimost. Če bomo izkoristili vnemo mladih, ni bojazni, da jih ne bi vzgojili v pošterte ljudi, vsestransko razvite socialistične Osebnosti. Ce pa bomo ta faktor zanemarjali, ga lahko izkoristi kdo drug. M.UD.iV UMMK ŽIVAHEN I MAJ V VELENJU Letošnje prvomajsko praznovanje v Velenju "bo še to- liko pomembnejše, ker sovpadajo različne pomembne ob- letnice — 30-letnica osvoboditve, 30-letnica ustanovitve enot- nih sindikatov Slovenije, 40-letnica organiziranja mladine v enotno protifašistično mladinsko fronto, 40-letnica stav- ke 350 usnjarjev v šoštanjski tovarni usnja, mednarodno leto žena, 40 let zleta Svobod v Celju, 40 let stavkovnega vala, 40 let začetka izlM^anja legalnega partijskega lista »Delavski obzornik«, 100 let prem^ogovništva v šaleški do- lini in še vrsto drugih pomembnih obletnic. Pri velenjskem občinskem svetu so sestavili 10 komi- sij, ki so izdelale podroben program proslavljanja. Pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Velenje Marcel Med- ved je ob pripravah na tako široko slavje povedal, da je prepričan, »kar je bilo v zadnjem obdobju tudi večkrat poudarjeno, da je takšno množično slavje potrebno. Z njim "aj se ponovno dokaže enotnost in trdna odločenost, da ^>««10 premagali vse težave,- enako kot smo jih premago- vali v času od osvoboditve pa do danes.« Velenjski program prireditev, proslav in drugih manife- stacij v počastitev mednarodnega delavskega praznika 1. f^^aja je zelo obsežen. Njihova želja je, kot je dejal Mar- cel Medved, da bi »večina letošnjih prvomajskih priredi- tev, zlasti še koncerti, nastopi pevskih zborot, športna tek- I?^ovanja, otvoritev raznih objektov, pohod po delu šale- ^•te planinske transverzale in prvomajska povorka z bak- '^iii, postala tradicionalna v šaleški dolini.« Naštejmo samo nekaj najzanimivejših prireditev: dva- kratno gostovanje ljubljanske Opere s 'Traviato, celjskega gledališča s Partljičevim uspešnim tekstom Ščuke pa ni, °t;voritvijo doma kulture v Šoštanju, razne razstave, šport- '^a tekmovanja, odprtje nekaterih novih objektov, koncerti ^omačinov in gostov (tržaški Slovenci), svečana seja ob- činskega sindikalnega sveta s podelitvijo srebrnih znakov ^^ndikatov Slovenije, povorka z baklado po mestnih ulicah ^^ pred 1. majem in na sam praznik budnica s štrelja. "jem ter prvomajski izleti delovnih ljudi šaleške doline v, ^TOliške kraje. T. VRABL ZDRA VILIŠCE LAŠKO PRED NOVO ZMAGO četudi je Zavod za re- habilitacijo invalidov v Laškem hospitalna orga- nizacija, vendarle daje za- radi svoje dejavnosti tudi pečat turističnemu živ- ljenju v tem mestu. Gre za okoli 140-61anski ko- lektiv, ki infa 60 odstot- kov zdravstvenih delavcev, med njimi štiri zdravni- ke, dvajset fizioterapev- tov itd. To je kolektiv, ki je svoje delo povezal z zaiačilnostmi termalne vo- de in iakorlstil njeno vrednost, da vrača zdrav- je ali olajša prizadetim trpljenje. Ta kolektiv pa je tik pred novo delovno zma- go. Kot vse kaže, bodo prve dni juilija letos, za občinski praznik Laškega, odprli nov hotel." »Naš kolektiv se te zmage zelo veseli,« je v razgovoru dejal upravi- telj zavoda, Miha Prosen. »Moram namreč pove- dati, da se bodo zmoglji- vosti našega zavoda pkj zaslugi te naložbe pove- čale za okoli 45 odstot- kov. Poleg tega pa se bo po zaslugi nove pridobi- tve bistveno spremenila kvaliteta naših uslug. In ne samo to, te kapacitete bodo takšne, da jih v se- danji fazi niti ne bomo povsem izkoristili, mar- več bodo prišle povsem do veljave po končni iz- gradnji zdraviliškega cen- tra. Novi hotel ali žsdravili- ški objekt, bo imel pet nadstropij. V pritličju bo bazen, pokriti seveda, v velikosti 25x12 metrov, v katerem bo lahko hkrati od 100 do 150 ljudi. V drugem delu bo 36 kabin. Ce povem, da imamo zdaj sedem kabin, sem pove- dal, kaj nam nove po- menijo. Poleg tega bosta tu še dve specialni kabi- ni za podvodno masažo In za terapijo negibnih bolnikov. V naslednjem nadstropju so prostori za fizioterapijo. Ostala nad- stropja so namenjena sta- novanjskemu delu. V vsakem od teh bo po. 13 dvo in po 10 enopostelj- nih sob. Poleg tega so tu še prostori za družabno življenje ter po en apart- man. Toliko zaenkrat. V drugi fazi pa račimamo na novi del kuhinje in večjo restavracijo, kjer bo okoli 300 sedežev. Ta- bo bo tudi naložba v ce- loti uresničena. V . novi objekt bomo vložili okoli štiri milijarde starih di- narjev. Kot kaže in ker smo pred koncem del, tega zneska ne bomo bi- stveno prekoračili.« »Ali bo 5 tem krog in- vesticijskih naložb zaklju- čen?« »Moram reči, da ne. Z otvoritvijo novih zmoglji- vosti. bo ozko grlo v ku- hinji in restavracijskih prostorih. S to naložbo bo zaključen zdravstveni nel investicije. Čaka nas torej -še B etapa. Morda Jo bomo uresničili v enem ali dveh letih. Se- veda pa bomo morali še naprej, saj računamo, da se bo struktura naših go- sTov po vsem tem kljub temu, da smo zdravstvena ustanova, spremenila. Ta- ko bo treba v večji meri misliti še na družabne in rekreativne prostore.« »Kako ste glede števila niDčitev zaključili lansko leto?« »Izkoriščenost zmoglji- vosti smo zabeležili 84- odstotno, kar je veliko več kot leto dni prej. Imeli "smo 75.000 nočitev. Trenutna zasedenost pa je takšna, da je kar 95 od- stotkov tistih paci^tov, ki nam jih pošiljajo skup- nosti zdravstvenega var- stva. Le malo je torej sa- moplačnikov. Računamo, da se bo z otvoritvijo no- vega objekta bistveno po- večalo število samoplač- nikov.« . »Kako pa je s tujimi gosti?« »Doslej smo sprejemali samo tiste, ki so se po- javili več ali manj po naključju. Zaenkrat se za- radi domačih zahtev in zdravljenja domačih bol- nikov, nismo ozirali po tujcih. Nismo jih vabili. Nismo mogli ravnati tako, da bi vabili tujce, med- tem ko doma težko čakajo številni bolniki, da pride- jo k nam.« »Kakšno pa je sožitje s turističnim društvom v Laškem?« »Sožitje je zadovoljivo, "moram pa reči, da bi lah- ko bilo boljše. K temu bodo dale svoj delež tudi nove naložbe. Ni namreč dovolj, če imajo pacieai- ti samo tiste usluge, ki jih dajemo v zdravilišču. K prijetnemu razpolože- nju lahko prispeva tudi društvo s svojo aktivnost- jo in privlačnostjo celot- nega Laškega. M. BOŽIČ SMUČANJE NA STARIH STANIH Zadnja otoplitev je vze- la precej snega tudi na Golteh. Na-vzlic temu smu- čarske sezone na tem ob- močju še ni konec. Na Sta- rih stanih je še vedno pri- jetna smuka. Tu dela tudi vlečnica, sicer pa redno obratuje še sedežnica. v v v 40 LEZISC Izletnikova ponudba o poceni počitnicah v Ro- vinju' dobiva med kolek- tivi na širšem celjskem območju vse večji odmev. Med pi-vimi, ki so si sko- zi vso sezono zagotovili ležišča v Rovinju, so bili v celjskem Tehnomerca- torju. Ta kolektiv si je rezerviral 40 ležišč za vseh sto dni glavne pa tudi za del pred in posezone. ELIZABETA ADAM Skoraj petindvajset let smo na celjski tržnici vsak dan spremljali in jo obiskovali Elizabeto Adam, prodajalko zdra- vilnih zelišč, vrtnih semen in povrtnine. Letos pa slavi že svoj SS. življenj- ski jubilej. V Teslovi ulici v Celju ima njivo, - na kateri je pridelovala svoje tržno blago. S posebnim ve. seljem se je bavila z zdravilnimi zelišči. Celj- ske gospodinje smo jo rade obiskovale, saj je vselej znala svetovati, za katero bolezen so, določe- ne vrste zelišč. Rade smo jo spraševale o učinkih raznih čajev in zdravilnih zelišč. Njeni nasveti - so bili vselej dobri. Njena tržna zaloga res ni bila velika, zato pa bo- gata po izbiri. Tako je bila njena miza vedno pol- na kamilic, lipovega cvet- ja, šipkovega čaja, črnega bezga, arnike, baldriana, suhih borovnic, brusnic, enciana, janeža, lapuha, majarona, kolmeža, kumi- ne, melise, pelina, rožma. rlna, žajbla in drugega. Hkrati je pridelovala raz na vrtna semena in po- vrtnino, vendar v manj- šem obsegu. S tem delom in prodajo se je preživljala dolga le ta po vojni, saj so ji bili ti dohodki, dokler si ni uredila pokojnine, edini vir za preživljanje. Elizabeta Adam se je rodila 1890. leta v okolici Ožbolta kot najstarejši otrok devetčlanske druži- ne. Ko ji je bik) dvajset let, se je poročila. Po- stala je mati trčh sinov. Prišla je prva svčtovna vojna, kamor' je moral tudi njen mož, Franc Voh. žal se domov ni več vrnil. Padel je v Galiciji. Kot vdova in polna skrbi za tri otroke, je živela do 1925. leta, ko se je v Dravogradu znova poroči la z železničarjem Simo- nom Adamom. Zakon je trajal le do 1933. leta. Mož je zaradi bolezni umrl. Odslej je ostala vdova. Leta 1935. si je z last. nlmi prihranki in s po močjo otrok kupila v Ce- lju majhno hišico, kjer si je ustvarila tretje ognji, šče. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Okusila je dosti grenkega. Dotlej sta ji umrla tudi dva sinova. Potem pa jč tudi k njej prišla bolezen in morala se je posloviti od celjske tržnice, od svojih dolgoletnih strank, sodelavk in drugih. Zdaj začasno živi pri svojem še edinem sinu v Mari boru. Toda, celjsko tržni- co močno pogreša. Po. greša ljudi, s katerimi se je srečevala dolga leta, se z njimi pogovarjala. Jim svetovala in se tako tudi razvedrila. Ob visokem življenj- skem jubileju tudi naše čestitke. Da bi bila zdra- va in da bi Še. dolgo uži- vala zasluženi pol^h JOSIPINA MLRVAR 6. stran — NOVI TEDNIK St. 16—17 — četrtek, 24. aprila 197$ MOZIRJE SZDL PO DELEGATSKO s sprejemom novih pra- vil in statutarnega skle- pa o merilih za izvolitev in delegiranje članov ob- činske konference SZDL, je organizacija socialistič- ne zveze v mozirstoi ob- čini pKJstavila svoje teme- lje na delegatska načela in hkrati stopila na pot kot najmočnejša organi- zacija vseh socialističnih silnic v občini. Toda, kot je na sadnji razširjeni seja konference SZDL za moeirsko ob- čino degal sekretar Stane Kranjc, sprejem obeh do- kumentov še pravzaprav nič ne pomeni. Zdaj je SZDL šele pred tem, da s svojdm delom zagotovi večjo učinkovitost in ak- cijsko sposobnost. Na vsak način p>a se »ačenja obdobje enotnejšega in usklajene j šega obravnava- nja ter reševanja vseh pomembnih vprašanj. Gre za uveljavitev enotnih de- lovnih načrtov in tako bo morala tudi sleherna družbena organizacija ali društvo verificirati svoj načrt preko socialistične zveze. Po statutarnem sklepu o merilih za izvolitev in delegiranje članov občin- ske konference SZDL, bo imel ta najvišji organ občinske organizacije 58 delegatov, in sicer jih bodo 25 • delegirale krajev- ne konference SZDL, 18 vodstva občinskih druž- benopolitičnih organizacij kot zveza komunistov, sindikat, mladina in Zve- za združenj borcev. Osta- lih 15 bo prišlo iz vod- stev drugih občinskih družbenih organizacij, dru- štev ter združenj delov- nih ljudi in občanov. Posamezne krajerae kon- ference SZDL bodo ime- le v občinsiki konferenci od enega do štiri dele- gate. Največ, štiri, jih bo imela Rečica ob Savinji, po tri Mozirje, Ljubno in Luče, po dva Nazarje in Gornji grad, vse druge, se pravi šmihel nad Mo- zirjem, Lepa njiva-Ljubi- ja, Kokarje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Nova Štif- ta, Radmirje in Solčava pa po enega. Med osemnajstimi dele- gati iz vodstev občinskih družbenopolitičnih organi- zacij bodo štirje iz zveze komunistov, šest iz sindi- kalnih vrst, štirje iz organizaciije socialistične mladine in prav toliko iz Zveze združenj borcev • NOV. Zadrvja seja občinske konference SZDL v Mo- zirju pa je bila pomemb- na tvlidi saradl izredno plodne raaprave o osnov- nih smereh družbenega razvoja občine do 1980. leta. Ce bodo v občini hoteli doseči zamujeno in iti v korak z drugimi območja, potem morajo zagotoviti 15% stopnjo rasti gospodarstva. To pa je, kot so nekateri rekli, skoraj drzen načrt, ki pa hkrati temelji na realnih osnovah. To tudi pome- ni, da bo zahteval veliko naporov vseh in ne le nekaterih kolektivov in drugih. Po sklepu seje konfe- rence občinske organiza- cije SZDL bodo dali ta izhodišča v javno razpra- vo in šele potem izobli- kovali končne predloge za sestavo konkretnih srednjeročnih načrtov za posamezna področja. M. B. ŽALEC: KAKO SAMO- UPRAVLJANJE Pretekli teden je bila v 2alcu že sedma se,)a ple- numa občinskega sveta Zveze sindikatov. Na n.iej ,ie sekretar Občinskega sveta Drago Žlender naj- prej podal oceno občnih zborov v žalski občin'i, predsednik Venčeslav Sat- ler pa Je vse navzoče se- znanil s samoupravno or-, ganizlranost,jo organizacij združene.6:a dela in razvo- .jem samoupravnih odno- sov na območ.ju občine. Na koncu se.je je sledila še razprava o družbenem dogovoru o skupnih izho- (lišč'ih, merilih in postop- kih za uresničevanje na- log, ki zadevajo splošno in skimno porabo, noliti- ko socialne varnosti fn živi ien iske ravn! delavcev v občini Žalec. .TANF:Z VEDENIK BREZ VMESNIH POTI Za hitrejši razvoj ter za utrditev samo- upravne socialistične družbe je še kako po- membno usklajeno de- lo vseh družbeno poli- tičnih organizacij, skup- ščine občine, samoup- ravnih interesnih skup- nosti in drugih orga- nov, vsak teh pa naj nosi polno odgovor- nost pred svojim član- stvom. Na tej osnovi si prizadeva delovati tudi občinska zveza sindikatov in njeni . organi v šmarski ob- čini. Kot prioritetno nalo- go so si šmarski sin- dikalni delavci zadali dosledno izvajanje sa- moupravljanja v TOZD- ih in drugih samoup- ravnih delovnih skup- nostih ter interesnih in krajevnih skupno- stih. Četudi se je sin- dikat včasih omejeval na zelo skromno de- lovno območje, ko je bil zgolj le organiza- cija sama zaradi sebe in ne tisti dejavnik, ki zastopa interese delavca, bodo poslej morali organizacijo iz- peljati v čim trdnej- šem obsegu. Podlaga za to bo seveda ne- nehno izobraževanje, vzpodbujanje kulture in dosledno izvajanje kadrovske politike, to- rej natanko to, kar v šmarski občini že lep čas nikakor ne more priti na zeleno vejo. Močneje bodo morali poseči v uveljavljanje delavske kontrole in ji dati tisto mesto, ki ji po že omenjenih doku- mentih gre, četudi se ponekod pojavljajo mnenja, da je delav- ska kontrola nepotreb- na in E>odobno. šmar- ski sindikati so se od- ločili, da s« trdno spo- primejo s temi prob- lemi. Precejšnja pozornost bo veljala socialni var- nosti ter delovnim in življenjskiim razmeram delavcev, pri tem pa bi bilo še posebej prav, če bi pri reševanju teh problemov tesno sodelovali z ustrezni- mi službami v okviru skupščine pa tudi z drugimi organizacija- mi. Problem življenj- skih razmer delovnega človeka v šmarski ob- čini je ix>nekod še po- sebej i>ereč in če bo kje treba, potem tu- kaj sindikat ne sme izbirati vmesnih poti. V programu, ki ga je izdelal občinski sin- dikalni svet,^ ima po- sebno mesto' tudi sta- novanjsko gospodar- stvo, nato pa si slede oddih rn rekreacija, ljudska obramba, ob- veščanje in samoup- ravna organiziranost vzgojno izobraževalnih dejavnosti. MILENKO STRAŠEK O NALOŽBAH Včeraj je bila v Slovenskih Konjicah seja iz- vršnega sveta občinske skupščine. Člani izvrš- nega sveta so razpravljali o več spremembah m dopolnitvah odlokov, nato pa so obravnavali tu- di predlog samoupravnega sporazuma o združe- vanju sredstev in o ustanovitvi sklada združe- nih sredstev za investicije v družbeni standard. Sporazum sklepajo vse temeljne in druge orga- nizacije združenega dela v občini, skupaj z vse- mi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in skupščino občine. Namen ustanovitve sklada za investicije v družbeni standard je, da bi združe- na sredstva v občini načrtno usmerjali v skladu z razvojnim načrtom na tista _področja, ki za- ostajajo za splošnim razvojem občine. V skladu bi se sredstva zbirala iz različnih virov. Tako bi namenjale delovne organiazcije 1 odst. od iz- plačanih osebnih dohodkov, občani bi združeva- li del sredstev v obliki samoprie^evka, del de- narja pa bi dotekal tudi iz tistih sredstev, ki so namenjena za financiranje krajevnih skupnosti. D. S. ELEKTRONSKE TEHTNICE Tudi v celjski Libeli so preteklo leto uspešno poslovali, saj so celotni dohodek povečali kar za 50 o/o. Lanska realizacija je bila preko 100 milijo- nov, letos pa j,o planira- jo na preko 150, kar pa seveda ne bo rezultat sa- mo povečanega fizičnega obsega proizvodnje, am- pak delno zaradi novih cen izdelkov, določenih avgusta lani. Obseg pro- izvodnje bodo povečali glede na lani za 20 do 25 % ob 8 do 10% večji zaposlitvi. V Libeli nam- reč še vedno primanjku- je delavcev vseh strok, nam je povedal direktor, inž. Jože BOBNAR. Pri- čeli so se vračati tudi nekateri zdomci, ki so jih takoj zaposlili. Za Libelo je znano, da vedno težijo za novim, boljšim. Tako bodo letos dali potrošnikom iz pro- grama tehtnic novost — nov model kuhinjske teht- nice »Mojca« in vpeljaU proizvodnjo novih registr- skih aparatov (merilne naprave za težke tehtni- ce ^ Najbolj zanimiv iz- delek pa bo nastal v so- delovanju z Ei Niš. Na tržišče bodo dali poskus- no serijo elektronskih računskih tehtnic do 5 kg z 2 g delitvijo. To so tehtnice, ki jih bodo lah- ko najbolj uporabljali v trgovinah z delikatesnim blagom. Takšna tehtnica predstavlja za jugoslovan- sko tržišče novost, med- tem ko jo v svetu poz- najo že nekaj let. Po- membno je to, da v Li- beli težijo, da bi bile elektronske tehtnice čim cenejše in tako bolj do- stopne, kajti zaradi vgra- jenih elektronskih enot so lahko zelo drage. Nedolgo tega so spre- JeM tudi vrsto ukrepov za boljše gospodarjenje. Konkretne naloge so raz- delili na povečanje obse- ga proizvodnje izboljša- nje likvidnost in vrsto drugih ukrepjv. Tržišče ,]e raziskano in opazne so velike potrebe po ne- katerih vrstah tehtnic, vendar zaradi problemov z nakupom materiala ne morejo zadovoljiti potroš- nika. Tako je na primer prodanih že 80 velikih cestnih tehtnic, ki jih bo- do šele pričeli izdelovati. Za obrat IFA je pomemb- na nova proizvodnja krož- nOi žag. Računajo, da jih bodo naredili tudi do 8000 mesečno. Vso proiz- vodnjo tudi letos, kot že omejeno, spremljajo te- žave nakupa materialov, toliko težje, da gre za povsem standardne mate- riale, ki jih pravzaprav ne bi smelo primanjko- vati. V Libeli so mnenja, da bi se lahko trgovina bolj angažirala pri prodaji njihovih izdelkov, posebej tam, kjer delovna orga- nizaciija odkupuje velike količine materialov, trgo- vina pa od njih le male količine blaga. Med ukrepi ^ ooljše gospodarjenje bo zelo ko- risten tudi ukrep o zmanj- šanju odstotka odpadkov. Lani so v Libeli predelali 2400 ton materialov, od tega je bilo odpadka 620 ton. Tehnologi bodo mo- rali izračunati, kje so odpadki največja in pre- misliti, kaj bi bilo mo- • goče narediti z njimi, kako jih znova uporabiti. Na tak način se bodo v Libeli uspešno vključili tudi v akcijo znižanja materialnih stroškov za 3 o/o, ki jo je sprožila socialistična zveza. V pr- vih treh mesecih je odr stotek odpadkov že pa- del, račmiajo pa, da bi do konca leta namesto 25 % bilo samo 15 "/o od- padnega materiala. Več bo potrebno narediti tu- di v urejanju 'zalog pol- izdelkov, ker se nekateri premalokrat »obrnejo«, da bi bilo reni^bilno ko- pičiti zaljge na začetku leta. Skratka, odpraviti predimenzdonirane zaloge polizdelkov. Popisali so tudi zaloge materiala, ca bodo lahko ugotovili, kaj ne potrebujejo več in je mogoče prodatii. Določili oodo tudi normative, kaj mora biti v zalogi goto- vih izdelkov. HkraM s tem pa bo potrebna tudi se- lekcija kupcev zaradi usmerjanja konjunkturne- ga blaga na tržišču, prej bo dobil tisti. Ki bo prej plačal. Zato se bodo med drugim dogovorili tudi, da bodo »drobnejše« kup- ce zadovoljevali preko tr- govine in ne neposredno. MILAN SENICAR KAJ KAŽE ANALIZA GOSPODARSKEGA KRIMINALA PISE: LUDVIK VIDMAR 2 Delež zadev gosp>odarskega kriminala v skupnih preiskovalnih zadevah je bU največji leta 1973 (10,2 %), pri občinskih sodiščih leita 1972 (10,6 %), pri okrožnem sodišču leta 1973 (12,2 %), nato pa je leta 1974 zopet padel na'skupni delež 5,3%, torej celo na raven, ki je nižiia, koit jo za vse obsojence ugotavlja slovenska anaiMza. Menimo, da je faaa preiskave v postopku za izva- janje zaključkov pomembna-v toliko, ker je kriminal- nemu dogodku bližja, in sicer časovno, ter bolj odra- ža trenutne vplive. V kazenskih zadevah, torej po vložitvi obtožndce, je pri okrožnem sodišču delež gospodarskega krimina- la bil največja leta 1973 (8,5 %), pri občinskih sodiščih pa leta 1972 (6,1 %), leta 1974 pa zopet pade na skupni delež 3,5 %. Pri okrožnem sodišču znaša 3,6 %. Giba- nje pravnomočno obsojenih oseb v zadevah gospodar- skega kriminala in njihov delež pravnomočno obso- jenih oseb se sicer giblje dokaod statistično ravnijo, ki izhaja iz omenjene analize. OSEBNOST STORILCEV Tu obdelujemo le del podatkov, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost in sicer tisti, ki dovoljujejo za- ključke za pomejšo primerjavo kazmovalne politike. Kot je razvidno, je delež povratnikov v številu pravnomočno obsojenih oseb bH največji leta 1973 (28,6 %), vendar je bik) precej več splošnega povratka. Tudi v povratku opažamo padec proti letu 1974, ko zaiaša število povratnikov v skuipnem številu 18,2 %, pri čemer ne najidemo več posebnega povratnika. Sicer pa je bilo posebnih povratnikov največ pred okrožnim sodiščem v Celju. Drugi podatek, ki s« nanaša na osebnost storilcev, smo ugotavloali v m&a. z delovnim mestom. Ta delov- na mesta so označevali in ocenjevali sodniki, ki so Izpolnjevali zbirnik brez kakšnih posebnih navodil. Ta- ko lahko sklepamo, da so v okvir vodilnosti dajali pač tiste pogovorne ocene delovnega mesta ali pa vsaj takšne, ki se zasedaio oo razipisu. •••••••••••••••••••••••••»••••••••••I ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 ŠENTJUR: SKRB SPO- MENIKOM NOB Organizacija ZB 'v Šentjurju dobro in' aktivno deluje, v letoš- njeni jubilejnem letu pa še posebej. Na pod- ročju šentjurske obči- ne je veliko spomin- skih obeležij, ki so si- cer precej odmaknje- na, vendar so vsa le- po oskrbovana Zanje ne skrbi samo organi- zacija, ampak tudi ot- roci iz osnovnih šol v posameznih krajih, ki ob spominskih ploščah in spomenikih prireja- jo vse pomembnejše proslave in skrbijo za njihovo okolje. Letos pa bo številne proslave ob spomin- skih obeležjih organizi- rala tudi šentjurska or- ganizacija ZB. Tako naj bi različne prosla- ve stekle v osmih kra- jevnih združenjih ZB. 6. maja pripravlja ZB v sodelovanju z ob- činsko komisijo za kul- turo proslavo ob od- kritju spominske plo- šče Prana Malgaja v Šentjurju. Te slovesno- sti se bodo udeležili tudi povabljeni koro- ški borci za severno mejo iz Koroške in Ljubljane. V Cerovcu priDram- Ijah bodo obnovili par- tizansko bolnico »Zi- ma«. Obnova te bolni- ce je velikega pome- na, saj bo blizu nje tekla nova magistral- na cesta, do bolnice pa bo narejeno izogiba- lišče. Sredstva za ob- novo so že zagotovlje- na. Na Resevni bodo ob- novili grobišče Cvetke Jerlnove in Dušana La- ha. V naslednjem le- tu pa bodo obnovili spomenik Miloša Zi- danška. narodnega he- roja iz Dramelj, ker je za obnovo v letošnjem letu zmanjkalo sred- stev. Komisija za raz- vijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo SI bo ogledala še vse ostale spomenike in spominske . plošče na p>odročju šentjurske občine in bo poročala o njihovem stanju. M. P. CELJE: PRED SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA INOVACIJE NA STRANSKEM TIRU Izvršni svet celjske ob-i činske skupščine se je na zadnji, 34. redni seji sre- čal s tremi pomembnimi vprašanji gospodarskega značaja, o katerih bodo na deveti seji zbora zdru- ženega dela, v torek, 29 aprila, razpravljali tudi de- legati tega organa občin- ske skupščine. Ta dan se bo namreč sestal ta zbor ter razpravljal o ana- litični oceni gospodar- skih gibanj v občini v lanskem letu, zatem o problemati'ki delovnih po- gojev in varstva pri de- .lu v delovnih organizaci- jah in končno o stanju inovacij in izumov v or- ganizacijah združenega de- la v celjski občini Predlog dnevnega reda Za deveto sejo delegatov zbora združenega dela celjske občinske skupšči- ne je torej tak, da zaslu- ži pozornost. Temeljito obravnavo pa bi moral doživeti v delovnih sredi- nah, zlasti v pripravah na sejo zbora združenega de- la- in po njej. Vsa tri vprašanja namreč ne smejo ostati brez odme- va in ne brez sprejema konkretnih stališč, kako naprej, da bodo delovne organizacije šle v korak z izvajanjem resolucije o družbeno ekonomski po- litiki in razvoju občine le- tos. Po našem mnenju bi bilo namreč premalo, če bi se v delovnih sredinah pa ne samo na sejah de- legacij ali konferenc de- legacij, marveč v dosti širšem krogu, se2aianili s to problematiko in spre- jeli sklepe za sejo zbora združenega dMa. Temelji- teišo obravnavo bo mo- ralo to gradivo doživeti zlasti po seji zbora zdru- ženega dela, saj bo prav gotovo sprejel priporoči- la, ki bi morala postati v vseh delovnih organiza- cijah pravilo stalnega de- la, ne pa vsebina enkrat- nega akcijskega programa. GOSPODARSTVO: VIDNO NAPREJ Rezultati gospodarjenja v celjski občini lani ka- žejo, da se je ugodna gospodarska rast v obči- ni nadaljevala tudi v ,tem. letu. Očitni so vidni pre- mi^ii. Celjsko gospodar- stvo postaja dinamičnej- še, modernejše, najnovej- še naložbe v nove obrate že dajejo pr\'e in zelo ugodne rezuUate, itd. če bi v tej zvezi opozo- rili na nekaj številk, ki govorijo o tej rasti, bi morali opozoriti, da se je industrijska proizvodnja povečala za 21,6 "/o- ( Slo- venici za 12 "o), da se je dioižbeni proizvod pove- čal nominalno za 50 ( 38), realno pa za ^,4 » o (9), da je bil izvoz večji za 64,9% (v SRS za 26,6), si- der pa nominalno za .52 (56,1), realno pa za 15,5 (16), da se je produktiv- nost povečala za 14 % (v SRS za 4) itd. Vsi ti podatki govorijo o silnem vzsponu. Pa ven- dar gre v tej zvezi za ne- katere ugotovitve, ki mo- rajo postati predmet te- meljitih analiz. Prva po- kornost vsekakor velja in- dustrijski proizvodnji, ki je bila dosežena z manjšo stcipnjo kot so jo predvi- devali. In to predvsem za- radi zaostajania v kovin- cv^^ —odelovplni industriji Zakaj, bo prvo vprašanje, ki bi si ga morali zasta- viti zlasti v teh kolekti- vih! Številke nadalje govori- jo, da smo v zaposlovanju uveljavili izredno eksten- zivnost, kar seveda ni vzpodbudno za nadaljnji razvoj. Na novo so bila odprta delovna mesta z nizkimi kvalifikacijskimi zahtevami, vprašanje za- se pa je tudi povečevanje režijskih služb in močno prehajanje proizvodnih delavcev v . režijsko dejav- nost. Zakaj? Izvoz na spFoh je do- segel lep skok naprej. To- da, to samo po zaslugi treh organizacij: železarne Štore, cinkarne in zlatar- ne. Vsi drugi kolektivi ni- so izpolnili planskih pred- videvanj. Sicer pa se ob izvozu pojavljajo še dru- ga vprašanja — kakšna je sploh perspektiva ob dejstvu, da letošnji poka- zatelji niso zadovoljivi. Razen tega bi morali hkrati z izvo«K>m govoriti tudi o uvozu. Kak.šen je bil? Smo na tem področ- ju dosegli ravnovesje? Kam je usmerjen naš iz- voz? Kakšni odnosi se po- javljajo z uvozom repro- dukcijskega " materiala s konvertibilnega območja in izA^ozom na klirinško? In sploh, kateri iz\'cxz je družbeno koristen? Posebno pozornost s! za- služijo tudi investic!'je, saj sO na primer v sloven- skem prostoru še vedno sorazmerno nizke. Jn ne nazadnje gre tudi Za vprašanje, kako je z ekonomičnostjo, rentabil- nostjo. akumulativnoistjo, četudi moramo zapisati z velikimi črkami, da so bi- le naložbe v celjsko go- spodarstvo zelo ugodne in da hitro in dobro vrača jo vložena sredstva. Se- veda pa kaže v tej zveži še vedno opozoriti na raz- ■ meroma slabo opremlje- nost našega gospodarstva. Tudi ta ugotovitev nare- kuje določene »perspektiv- ne rešitve, ki pa so že zdaj na najboljši poti. DELOVNI POGOJI IN VARSTVO PRI DELU Poglavje, Ici skriva nič koliko problemov, ugoto- vitev ... in zato dovolj možnosti za zelo konkret ne razprave in prav tak- šne odločitve. To tem^ bolj, ker se v vsakem primeru srečamo z delov- nim človekom, s pogoji, v katerih dela in podob- no. In vendar ne gre pri vsem tem samo za pogo- je na delovnem mestu. Gre tudi za njegove življenj- ske iKjg^oj.e doma, pot, ki jo mora vsak dan opra- viti od doma do tovarne in nazaj. Kako, s kakšni- mi sredstvi, po kakšni ce- sti? KJE SMO Z INOVACIJAMI? Izredno zanimiva vpra- šanja odpira tudi poro- čilo o stanju inovacij in izumov v organizacijah združenega dela v celjski občini. Velja splošna ugo- tovitev, četudi stanje ni slabo, da bo treba to ak- tivnost poživiti in ji dati' ustrezno mesto v naporih za stabilizacijo gospodar- stva. Zato Pa se bo tre- ba lotiti konkretnih akcij- skih programov za pospe- šitev te dejavnosti, opre- deliiti, kaj je'" inovacijska in kaj iaumiteljska dejav- nost,, še pogovoriti o ne-" katerih organizacijskih vprašanjih, p-rav tako d nagrajevanju tega dela itd. Skratka, dovolj pobud za konkretno in uspešno delo v vseh delovnih sre- dinami! . M. B02IC STANOVANJA ZA KOZJANSKO v t«ku ..je nova republLški« soliilarnostna akci.ja za pa- nvoč po lan.skem potresu pri- zadetemu območ.Ju v .šentjur- ski in .šinarski občini. To- krat gre za združevanje .s-red- -stev, ki 'so namenjena za gra- ditev stanovanj. Po tem si)ora2umu naj bi občinske samoupravne stano- varijske skupnosti na širšem ceijskem območju odvedle za graditev .stanovanj v išentjur- ski in šniarski občini na^sled- nje zneske v letošnjem letu: Cel,je ;}29 milijonov starih di- narjev, La.ško 4.5, Mozir.je Slovenske Konjice ,51, Šentjur 21, Aniarje oA, Velenje 173 in Žalec »2 milijonov sta- rih dinarjev. \ .sega skupaj le- tos torej 7% milijonov sta- rih dinarjev. Svoje deleže naj bi stanovanjske skupnosti na- kazale v letošnjem letu v dveh obrokih. Priliodnje leto pa naj bi ta pomoč znašala 60 odst. le- tošnjega prispevka, torej sku paj v 1976. letu okoli 457 mi- ll,ionov starih dinarjev. SMepe o tej so-lidarnostni akciji za graditev stanovanj v šentjurski in šmarski ob- čini bmlo te dni sprejemale skupščine samoupravnih sta novan.jskih skupnosti. ŽALEC: O VARNOSTI v torek ob osmi uri bo v prostorih Hmeljar- skega doma 10. seja zbo- ra združenega dela, zbora, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo- ra skupščine občine Ža- lec. Na njej bodo med drugim razpravljali o po- ročilih o delu in proble- matiki upravne javne var- nosti Celje, postaje mili ce Žalec, občinskega jav- nega tožilstva Celje, ob- činskega javnega pravo- branilstva Celje, občin- skega sodišča Žalec in občinskega organa za ka- znovanje prekškov v Žal- cu. Na torkovi seji vseh treh zborov občinske skupščine Žalec bodo de- legati razpravljali še o delu komisije za izdela- vo srednjeročnega pro- grama razvoja občine ter o odloku o pogrebnem redu. JANEZ VEDENIK ŠENTVID VELIKO SLA VJE BRATSTVA Slavnostno otvoritev nove šole v Šentvidu, ka so jo potresnemu območju solidarnostno zgra- dili občani Banjaluke, bodo začeli s sejo skup- ščine, na kateri bodo v nedeljo dopoldan pode- lili priznanja OF zaslužnim družbeno političnim delavcem šmarske občine, podeljena pa bodo tudi' odlikovanja tridesetim občanom, s kateri- mi jih je odlikoval predsednik republike. Ob 11. uri se bo začelo slavje pri šoli v Šent- vidu, ki bo hkrati slavje ob otvoritvi v počasti- tev dneva OF ter 30. obletnice osvoboditve me- sta Banjaluke. Sodelovali bodo tako Banjaluča- ni kot šmarčani. Po pričakovanjih šmarskih ob- čanov se bo slavja v Šentvidu udeležil tudi Mitja Ribičič. Seveda pa s tem prireditev ob teh pomemb- nih obletnicah ni konec, že v petek bodo polo- žili temeljni kamen za novi vzgojno varstveni in telovadni objekt pri novi šoli v Podčetrtku, kjer bo ljubljanska banka podarila pionirjem posebno darilno listino, s katero jamčijo vsa potrebna sredstva za ta prepotrebni objekt. Po predračunu bo veljal okoli 750 starih milijonov. Tudi v četrtek bo v šmarski občini sloves, no. V Pristavi bodo otvorili novo šolo, ki so jo zgradili občani Maribora kot pomoč potresnemu območju. MST ŠMARJE PRI JELŠAH DELEGATI VPRAŠUJEJO Delegatska vprašaja so vedno zanimiva, saj po svoje v malem prikazuje- jo težnje in hotenja pa tudi življenje neke skup- nosti. Prav zaradi tega smo sd na eni izmM sej zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti šmarske skupščine vestno zabeležili nekaj vprašanj in odgovorov, za katere se nam je zdelo, da bo- do pritegnili vašo pczor nost. Delegat krajevne skup nosti Rogaška Slatina .je na seji dejal, da bi že zdavnaj morali pričeti z gradnjo otroškega vrtca v Ratanjski vasi,* da pa ni sredstev. Zanimalo ga je, kje so ta sredstva, ki so v ta namen že bila. zbra- na in čemu v program gradnje šol ni zajeta gradnja šole v Ratanjski vasi ter telovadnice pri šoli v Rogaški Slatini. Delegat ni ostal praz nih rok: za otroški vrtec- v Ratanjski vasi je treba zbrati še dodatna sred stva, za telovadnico in šolo, v Ratanjski vasd pa še ni odobrenih potreb- nih sredstev. Podobno vprašanje je sprožil tudi delegat kra- jevne skupnosti iz Koz- jega. čemu ni v pred osnutku načrta družbene- ga razvo,ja zajeta grad- nja otroškega vrtca v Kozjem? Gradnja otroške- ga vrtca v Kozjem je na drugem mestu prioritet- . ne lestvice za gradnjo to- vrstnih vzgojno varstve- nih ustanov. Na vprašanje delegata Iz Bistrice ob Sotli gle- de prekategorizacije ko- lovozov v občinske ceste na njihovenn območju, ,je odgovoril sekretar izvrš- nega sveta, naj krajevna skupnost izdela natančen predlog in ga i)ošl.je od- delku za gospodarstvo, finance in družbene služ- be, ki bo zahtevano pre kategorizacijo opravil s strokovnimi .sodelavci in skupaj s komunalnim skladom. Delegat iz Kostrivnicc Je poudaril, da je cesta Podplat—Zgornji Gaber- nik v silno slabem sta- nju, ter je predlagal, da skupščina nekaj ukrene. Delegata iz kmetijstva je zanimalo, kaj narediti, da bi preprečili škodo, ki jo na posevkih delajo vrane in fazani. Ker pred- sedujoči niso mogli pred- vide\'ati, da bodo na seji odigrale svojo vlogo tudi vrane in fazani:, so bili v nemajhni zadregi. Od- govor: proučitev stanja tn rešitve. Delegat i« Tinskega .je skupaj s tovarišem iz Podsrede predlagal, da bi p(MlaIjšali avtobusno zve- zo ali spremenili vozni red avtobusov. No, vprašanj pa tudi odgovorov je bilo še več, le da vseh nismo zabele- žili. 2 zapisom, kakršen je pre^ vami, smo hoteli doseči nekaj več: pove- dati, da delegatski sistem živi svoje polno življenje, da se vsi te^ga zavedamo m da delegacije dobro delajo, z vso odgovorno- stjo, ki jo pred njih po- laga domača krajevna skupnost ali delovna or- ganizacija, od koder iz- hajajo. Splošno mnenje, ki trenutno prevladuje, je, da so začetniške tež^a- ve že zdavnaj premaga- ne, da pa nastajajo teža- ve z dostavo materiala, da prihaja prepozno, da Je največkrat preobsežen in mnogokrat tudi pre- komplicirano napisan. Za- sledujoč mnenja neka.te- rih delegatov, lahko z ve- seljem ugotovimo, da tu- di te napake že odprav- ljajo. MII..ENKO STRAŠEK 8. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. 30 LET DELA Praznik gimnazijskega zbora 30 let mladinskega zbora ^ jubilej posebne vrste, ki je v naši sredini redkost, če n6 edinstven primer. V tri- desetih letih se menjavajo ge- neracije, vsako leto prihajajo in odhajajo novi pevci in ta- ko beleži kronika gimnazij- sikega zbora, da je šlo skozi njegove vrste okrog 1500 mla- dih pevcev. Mar moremo za- meriti jubilantom, da so se za svoj praznik posebno skrb- no pripravili tako organiza- cijsko kot pevsko-tehnično. Iz vrst mladinskega mešane- ga zbora so izšli ljudje, ki opravljajo danes ugledne fimkcije in v ta okvir je bila vključena televizija, navzo- či so bili predsednik Kultur- ne skupnosti SRS Miloš Po- ljanšek, nekdanji in sedanji direktorji gimnazije, številni gostje ter okrog 350 nekda- njih pevcev. V okusno op- remljeni dvorani Narodnega doma je vladalo na dan slav- nostnega koncerta v petek, 18. afprila svečano vzdušje: mladinke so sprejemale go- ste z nageljni in značkami, v fojerju je bila pripravlje- na mala razstava fotografij in odličij abora. Koncertni program je obsegal v prvem delu umetne in borbene pes- mil, v drugem slovenske ljudske ter pesmi raznih na- rodov. Za mešani mladinski zibor je bil prvi del zelo zahteven: najprej Vratčeva »Slovenska p^em« in Beirga- ma »Bezimeni«. Kljub začet- ni nervoei sta pesmi krepko zadoneli, glasovi so bili pre- cizni in jasni, gradacije dobro odmerjene, zaključki so bili prepričljivi. Devčičeva »Mi- fcraljeza« je bila ritmično ostro podana, dikcija izrazita. Mihelčičeva »Tržaškim bra- tom« je zaključevala- uvodni, borbeni del. Sedaj je želel zbor predstaviti renesanso z Orlando di Lassom »Super flumina«, ki je zadihal v stil- no prečiščenem konceptu, v jasnosti gradnje kdhtrapunk- tičnega prepletanja glasov in v zadržani dinamiki. Češke- ga sodobnika Petra Ebna »Salve Regina« je bil najtrši oreh, ki .ga je rešil dirigent v zadovoljivi meri, dasi je intonacija ponekod trpela. Hvalevredno je, da si iiF>a zbor lotiti še tako zahtevne skladbe, brati' pa je vredno premisliti, ali ima smisla mu- čiti pevce s prezahtevnimi deli. Ciste v izrazu In z dobio Intonacijo so bile izvedene sodobne skladbe Kodalyja »Se ki ke servesz«, Srebot- njakova »Pesem«, Ukmarjeva »Opolnoči« in Liparjeva »Sončece sije«, prikupna li- rična skladba, občutljiva, z ljubkim sopransolom. V drugem delu je prišel do izraza zlasti dirigentov muzikalni utrip, ki se je odražal v pretehtani inter- pretaciji narodnih pesmi. Vzorno so bile podane pre- proste »Lepo moje ravno po- lje«. »Rasti rasti rožmarin«', »Iz daleke zemlje«, »Ptičja svatba,« vse prisrčne in v dobrem kontrastu. Tudi če- ška narodna »Aka si mi krasna« je bila dobro zapeta z bogato dinamiko klavirja, v glavnem atraktivnega zna- čaja. Poseben primer mno- žičnega petja je tila izvedba Gobčeve »Lepo je v naši do- movini biti fnlad«, ki so jo zapeli družno pevci na odru in nekdanji pevci v dvorani. Po številnih čestitkah, dari- lih in šopkih je zbor dodal Premerlovo» Zdravico«. Po 30 letih delovanja je gimnazijski zbor znova p>o- trdil svoj ugled, kd si ga je pridobil z vztrajnim in siste- matičnim delom, z uspehi na tekmovanjih doma in v ino- zemstvu, na številnih koncer- tih in nastopih. Zbor šteje okrog 80 pevcev in zveni ub- rano. Edino basi bi mogli biti izdatnejši, tenorji so či- sti, lahkotno postavljeni in enotni. Dobra pevsika tehnika odlikuje soprane, ki imajo zvenečo srednjo lego, nefor- sirane višine, skrbno nego- vane. Tudi alti so dobri, le nekaj žlahtnosti v barvi gla- su jim še manjka. V celoti je to mladinski zbor, ki se lahko marsikje postavi za^- radi svoJe zvočne kvalitete in zmogljivosti. Zborovodja Ciril Vertačnik Je zboru skrbni duhovni oče, muzikalen in precizen v ob- likovanju tematskega gradi- va, vsaki glasovni skupini po- sveča posebno skrb in tako se mu posreči izvabiti lepe melodične loke, ki so pone- kod v svoji mladostni sveži- ni edinstveni. Odlikuje ga Se solidna dirigentska tehni- ka ter smisel za vokalno re- produkcijo. Tudi mladostni .solisti so dobro opravili svo- jo nalogo zlasti v pesmih, ki ne zahtevajo visoke solopev- ske šole, npr. »Sončece sije« m »Venite rožce moje«. Ome niti velja Stanko Kač in Je- rico Krajnc — sopran, Evo Strohmajer ter Blaženko Piirst — alt ter Franja Bo blnca — bariton. Za dobro klavirsko spremljavo je bil zadolžen Hinko Haas. Slavnostni koncert je torej praznično izzvenel in želetd je le, da bi zibor svojo umet- niško pot nadaljeval z enako vnemo kot doslej v korist humanistične vzgoje mlade generacije, v ponos svojega zavoda, gimnazije, ter mesta Celja. EGON KUNEJ Prof. Branko Rajšter je izroči! zboni v imenu republiškega odbora ZKPOS najvišje pri- znanje amaterskim zborom — Gallusovo plaketo. Foto: D. Medved »BODRA SMENA« je mladinski pevski zbor pri Centralnem pionirskem dvorcu »Georgi Dimitrov« v Sofiji. Ustanovljen je bil 1. 1947. Idejni oče, ustanovi- telj in dolgoletni dirigent Bončo Bočev je dobil po- budo za ustanovitev zbora že pred vojno pri trbovelj- skem »Slavčku«. Zbor deluje v petih skupinah s pri- bližno 300 pevci na principu pevske šole. Reprezentativ- ni zbor je s svojimi nastopi doma in v tujini (Ro- munija, Madžarska, NDR, ZRN, SSSR, Poljska, Jugo- slavija, Belgija) dosegel vrhunske uspehe. Odlikuje ga brezhibna intonacija, ritmična natančnost, popolna dik- cija, bogata dinamična lestvica in umetniška interpreta- cija. Njegov izredno bogat spored obsega vse oblike zbo- rovske glasbe: od najpreprostejših otroških pesmic do najzahtevnejših sodobnih kompozicij. »BODRA SME- NA« je bil prvič na festivalu v Celju 1. 1963, letos ga bomo zopet srečali na mednarodnem tekmovanju mladinskih zborov 31. maja v Narodnem domu. Zborovodja je Liljana Bončeva Bočeva. E. K. KONCERT OB RAZSTAV! V ŽALCU v likovnem salonu Risto Savin v 2alcu so v petek, 18. aprila 1975, odprli slikar-" sko razstavo Toneta Kralja. Vsako otvoritev počastijo s kulturnim programom in že kar reden gost teh proslav je violinist Franci Rizmal iz Žalca. Njegov nastop gotovo pomeni višek otvoritvene pro- slave. Franci Rizmal je končal nižjo glasbeno šolo v Celju, srednjo v Ljubljani, sedaj pa je absolvent (violine) na vi- soki šoli za glasbo na Duna- ju. V Žalcu, Celju in Mari- boni smo ga že , slišali igrati lani in še prej. Tako smo lahko spoznali njegov način interpretiranja glasbenih del in spremljali njegovo hitro napredovanje. Kdor ga je po-, slušal, lahko potrdi, da so mu dela Cajkovskega najbližja, najbolj sproščeno jih igra in njegovo igranje nas prepriča, da jih je muzikalno pravilno zasnoval. Tudi v Žalcu se je v petek predstavil z violin- skim koncertom v D-duru P. I. Cajkovskega. Spremljala ga je pianistka Sunna Abram. S svojim igranjem je navdu- šene poslušalce popeljal v razburljivi svet velikega skla. datelja. S toni je vešče opi- soval lirična razpoloženja Cajkovskega, izlive nežno ču- tečega srca, pa neizmerno kljubovalnost, odpor in po- nos. Z lokovno tehniko je ustv&ril lep ton, ki je že ose- ben. Njegovo igranje daje vtis izr^nega talenta in mar- ljivega - delavca 7. velikimi perspektivami. L. S. c-K-k-K-K-k-H-Jt-K-K-k-K-k-K-K-K-K-K-H-^ 80 let profesorja Cvetka Ščuke Dosti dolgo pot ima za seboj pro}. Cvetko Ščuka, Celjan. Vse življenje mu je bilo razgibano in pestro. Vodilo ga je skoii hude in svetle dni, skozi tveganja in uspehe. Bila je to pot slovenskega kulturnega ustvar jalca — slikarja, pedagoga in borca v neprizanesljivem času. Rodil se je 22. aprila U95 v Trstu in se šolal tam in v Parizu, kjer je maturiral. Nato je študiral na slikarski akademiji na Dunaju in v Firencah. Star 19 let je bil v začetku prve svetovne vojne uvrščen v avstroogrsko vojsko. V Galiciji je leta 1915 prešel na rusko stran. Kot prostovoljec se je vključil v srbsko divizijo in bil v ostrih bitkah hudo ranjen. Razočaran nad velikosrbskim duhom v tej vojski je prestopil v jugoslovanski revolucionarni udarni bataljon, sestav- ljen v Kijevu malo pred oktobrsko revolucijo leta 1917. Tovariši borci so ga izbrali za svojega deputata v de. lavsko — vojaškem sovjetu. Udeležil se je spopadov s kontrarevolucionamimi pristaši Peti jure. Organiziral je osvoboditev bdljševikov iz zloglasnih zaporov kijev ske Lukijanke. Po vojni se je vrnil v Trst. Puško je zamenjal za čopič in diplomiral v Firencah. Sovražnim fašistom se je moral umakniti v Ljubljano. Kot profesor risanja je bil nameščen v Murski Soboti, kjer si je ustanovil srečen družinski dom. Leta 1933 je pričel delati na celjski gimnaziji, torej pred 42 leti. Prof. Ščuka se je udejstvoval v naprednih organi- zacijah. V Celju je skupaj s prof. Albertom Sirkom vodil šolanje mladih slikarskih talentov. Ustanovil je sokolski lutkovni oder. Bit je delaven odbornik našega Olepševalnega in turističnega društva in je to še danes. Nacisti so ga takoj po svojem prihodu v Celje zaprli. Daljšo dobo je moral prebiti v Admontu na Gornjem Štajerskem. Od tam se je povezal z osvobodilnim gibanjem v Celju in sredi leta 1944 ilegalno odšel v trboveljsko okolico, v bližino svojega sina partizana, poznejšega prlmarija bolnice v Postojni. Jubilant je po osvoboditvi leta 1945 poučeval na gimnaziji in na novem učiteljišču v Celju do upoko jitve leta 1953. Široki krog njegovih dijakov se ga spominja kot profesorja, ki fii bil le mojster v svoji stroki, ampak tudi plemenit pedagog. Zelo mnogoštevilna so Sčukova slikarska dela. Raz. stavljal jih je v Ljubljani, Beogradu, Murski Soboti. Mariboru in Celju. Njegova olja in akvareli prikazujejo domačo krajino z neizčrpnimi motivi. Doživlja in ob- likuje v pestrih, umirjenih barvah. Njegov umetniški pogled osvetljuje dela s toplimi občutji. Motivom pusti učinkovati z izrazno jasnostjo, ki je prirodna in s tem približana človeku. Močan je v tihožitjih in nežen zlasti s pomladnim cvetjem. Priteguje ga tudi motivika naše stvarnosti, ko nam slika sodobno izgradnjo. Nje- gove slike nam jasno govore in so si našle mesto v podjetjih in ustanovah-. Uglednemu slavljencu, neiiehno umetniško ambici- oznemu in tvornemu, želimo mnogo novih let dobrega zdravja, dela in uspehov! PRIJATELJI LETO VARSTVA SPOMENIKOV Grad Podsreda Na strmem hribu nad naseljem Podsreda se vzdi- guje stari podsreški grad, eden najlepših spomenikov srednjeveške grajske arliitekture na Slovenskem. Da- nes sameva prazen in zapviščen, nekdaj pa je bil sre- dišče velike posesti. Postavili so ga že v 12. stoletju. Bil je last krške škofije, ki je imela prav na Koz- janskem ogromna posestva, pozneje, od renesanse da- lje, pa so se njegovi lastniki pogosto menjavali. Grad je v dolgih stoletjih le malo spremenil svojo zasnovo, še vedno je ohranjen mogočni stolp, ki je rabil tako stanovanjskim kot obrambnim namenom, pva tudi stanovanjski del gradu, tako imenovani palacij, izvira staro polkrožno apsido, ki izstopa iz stene in je zunaj še iz dobe romanike. Posebnost je njegova kapela s še lepo vidna. Spričo starosti in številnih stavbnozgo- dovinskih posebnosti ga je pričela six)meniška služba pred nekaj leti obnavljati. Predvideno je, da bi grad dobil posebno mesto In funkcijo v sklopu spominske- ga parka Kumrovec—Kozjan.sko. I. S ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 VELENJE: ZAVEDAMO SE ŽRTEV l'ivcl kratkim je imela vojiiških v«jmli hnulidov iz Ve- lenja redni ol)čni zbor. kjer smo pregledali sidanje delo in .si za- dali nove naloge za bodoče delo. Zbralo .se .je lepo .število članov, predv.s«>m borcev iz II. svetovne vojne. Med njimi je tudi veliko žensk, ki .so za svobodo darovale svoje može. sinove m brate. Danes, po tridesetih litih se moramo še |)osel»no zavedati žrtev, ki nam jih je vzula vojna. !X).IZK O. Velenje KONJICE: EKONOMSKI SVET O RAZVOJU Včeraj je bila v Sloven.skih Konjicah ra;i.širjeiia seja ekonom- skega .sveta za dolgoročni razvoj občine. Člani sveta so obravna vali izhodišča srednjeročnega razvoja, ki so .jih za posamezna področja pripravile komisije in odbori. Dogovorili so se tudi, da bodo izdelali osnutek srednjeročnega iirograma razvoja občine Slo- venske Konjice že do konca meseca junija, ko bodo o n.jem raz- pravljale še vse temeljne organizacije združenega dela. krajevne skupnosti in samoupravne Intere.sne skupnosti. D. S. RAZSTAVA DEL TONETA KRALJA V 2ALCU v Savinovem razstavnem salonu V Žalcu so minuli petek odprli razstavo slovenskega slikarja Toneta Kralja. Kazstave se slikar za- radi bolezni ni mogel udeležiti vendar pa je prsšla njegova žena. prav tako slikarka. :Vlara Kralj, in slikar Miha >laleš. tvodno be- sedo je imel prof. dr. Stane Miku/, nato pa je s progranunu 1*. I. Cajkovskega koncertiral za violino v i)-diuu l-ranti Rizinal sprem- ljala pa ga ,je na klavir Sunna Abram. ' Razstava v Žalcu bo odprta do ".Jfl. t. m. vsak dan oU d« 12. m od IH. do IM. ure, po.swčena pa je dnevu OK. 2IČE IN CELJE: SPET NOVI HRANILNICI Na pobudo celjske podružnice l.jubljanr^ko banke .je (»finioč.j«'. kjer deluje podružnica, zno\a dobilo itve novi pionirski hranilnici. Tako je vsega skupaj zdaj že i:; takih hranilnic v .šoluli. -Svoji hranilnici .so ustanovili na podružnični šoli v Žičali. Te(liilško mesto vnovič zaupali Florijaiiu .lančiču. VI,. PU\T\K!>n;R GRIŽE: AKTIVNI .UPOKOJENCI Društvo upokojencev v (irižah šteje 450 članov. Zanje lahko rečemo, da .so med najbolj aktivnimi v krajevni skupnosti. Tako so si uredili tudi svoje prostore. Letos iianieravajo Se urediti streho in ».sfaltirati okoHco svo.jega doma. V domu je tudi man.i.še gostišče, ki jim pniia.ša določeni dohodek, \endar tako dobljena sredstva vračajo v eni ali drugi obliki svojim člammi. 1'ako bodo letos omogočili petim članom po desetdnevni oddih v Piranu trem pa v Rogaški Slatini. Razen tega imajo vsi društveni člani po enkrat na leto brezjilačni izlet. Izplačujejo pa tudi razne so- cialne podpore in drugo. Prav tako niso brezbrižni do problemov kraja. Ko so se pre- bivalci pod Mrzlico obrnili nanje, da jim pomaga«jo pri a.'^faltjra- nju ceste, so odobrili .5.000 din, gasilskemu društvu v Grižah so pomagali pri adaptaciji doma / zneskom 1.000 din za asfaltiranje ceste v C.rižah pa so namenili 2.500 din itd Pod svo.je okrilje so vzeli tudi godbo na piliala. Zal imajo okoli te dejavnosti precejšnje težave zaradi prostorov, ki jih v kraju ni, da bi godba usi>cšno vadila. Sicer pa so upoko.jenci pri- pomogli. da .je godba po ukinitvi zahukoviškega rudnika znova zaživela. Velike zasluge z.a to ima tudi Minerva, ki je piev-z.ela pokroviteljstvo nad godiK*. FR-VNC Jl':zOVNtK DEVET KRIŽEV VANDROVCA ANTONA Točneje je let še več, ker ANTON ZUPANČIČ, doma, iz Loke nad Frakoiovim, si že nabira dneve, kj bodo avgusta meseca zaokroženi v 95 let. Vandrovec, knap in muzikant Tone je pri svojih letih čil, duhovit »mladenič«, ki velikih domačih del več ne opravlja, zato pa poskrbi, da imajo vedno zluščen fižol in koruzo. Pred leti pa je še raztegnil meh, da se je hrib, kjer je lično njegovo domovanje, tresel od veselih zvokov. Tonetova pokončna po- stava še vedno vzbuja spoštovanje, njegov korak pa je hiter in prav nič starčevski. Tudi tresočih rok nima, le vid mu je nekoliko opešal in dlesni so brez zob. Zato ali kljub temu pa mu narava pu- šča spomin, ki ne zataji letnice, drobcev življenja in je vedno prisoten tudi v sedanjosti. Lep moški je bil Anton. O tem govore njegove fo- tografije. za tisti čas, ko je on vandral okoli, še zelo redke. Na povečani sliki, ki je bila napravlje- na 1924. leta na Dunaju, ga vidimo s kolesom, za. vihanimi brki in zlošče- nimi čevlji. Morda so bili škornji, ker nam spomin ne deluje tako kot nje- mu. KRAVJI !N SVINJSKI PASTIR Tone se spominja, da je bil rojen v »sirovšni«, kot sam pravi, »taki, ki jb danes ni več pod son- cem.« V občini Raka pri Krškem se; je rodil v šte- vilni družini in otroci so prihajali, da »jih šteti ni- smo mogli.« »šole se sl?i^)o spomi- njam. Takoj, ko sem opravil tri razrede, sem že postal pravi hlapček. S sedmimi leti pa sem bil že pastir; Najprej svinjski, to je bilo dopol- dan, potem pa sem šel v šolo. Kc je bilo šole konec, pa sem bil dopol- dan svinjski pastir, po- poldan pa kravji. Pri istem gospodarju. Zjutraj sem dobil na vodi kuhan krompir, popoldan pa iste- ga pogretega in prestane- ga. Tako sem hlapčeval pri bližnjem kmetu, p>o- tem žtipnikii. ki me je ogoljufal. Na začetku le-, ta sva se zmenila, da bom služil celo leto za dve ob- leki, na koncu leta pa mi je dal samo eno. Potem sem služil pri graščaku na gradu Raka. Ta je bil še najboljši.« PEŠ PO STARI AVSTRIJI s sedemnajstimi leti se je odpravil v svet. S tre- buhom za kruhom. In peš. Kdo je tskrat imel de- , nar? »Le brezovo palico sem si urezal in že je bila cesta moj dom. Naj- prej sem iskal delo doma, v rudniku v Trbovljah in v Kočevju, potem pa sem se odpravil v Nemčijo.« Kopač in miner je bil tu 16 let. Tu si je tudi ustva. ril družino, in ko se je zaradi domotožja in nera- zumevanja vrnil domov, je tam ostalo vse. žena in otroci... Dvakrat je bil knap Tone v Nemčiji, iskal je delo od rudnika do rudnika in spet je bi- la cesta njegov dom. Vso Nemčijo je prehodil, ko- pal v šlezijskih rudnikih in prestajal gospodarsko krizo pred Hitlerjem. »Le- ta, ko je prišel Hitler v Nemčiji na oblast, so bi- la najhujša. Kot rudarja me ni poklical v vojsko. Slutil sem, da se nekaj dogaja in 1935. leta prišel domov.« Prevandral je vso Jugo- slavijo, Avstrijo, Madžar- sko, Poljsko, Češko in Nemčijo. S palico v roki in peš. »Spal sem z ovca- mi, preganjah so me žan. darji, ker so mislili, da sem petlar. Pa kradel ni- sem nikoli, čeprav je bila krona takrat največje bo- gastvo. Prešteval sem kraj- carje in gledal naokoli, kje bom sklatil jabolko, da mi bo krajcar ostal za kruh.« 35 LET KNAP »Težko, na,jteže je go- voriti o tistem delu živ- ljenja, ko je šlo slabo. Pa vendar je tako, da se na take stvari pozabi, ostane pa vse lepo. Let 35 sem kopal pod zemljo, okusil dobro in slabo, tr- pel. A le takrat, dokler sem poslušal druge. Tudi jokal sem. Ko pa sem po- slušal sebe, svoj notranji glas in tako potem tudi napravil, mi je odleglo. Kadar vam bo najteže, tu- di vi storite tako. Ce je človek čist v sebi, je naj- lepše. Na to sem vedno pazil, zato danes tudi mir- no živim.« Ko je T,one pred drugo svetovno vojno pripešačil ali morda prikolesaril v domovino, se je ustavil v Libojah, kjer je spozn^ družico Marijo. Mož ji je umrl in ji pustil 5 otrok. Pa sta se s Tonetom po- brala, kupila posestvece v Loki nad Franlcolovim in tu začela živeti. Lastnih otrok nimata, skrbita pa oba za Marijine in za nji- hove vnuke. Vnukinja Er- na se mu je vseskozi smo- lila pod nogami, rekla pa • ni nobene. »Kadar pa ru treba, pa jezik steguje,« je dobrodušno pristavi! stric Tone. Tudi njegova Marija ni več mlado de- kle. Brhko in hitro si je zavezala »kmašno« ruto, -icer je želela biti ob To- netu na sliki lepa. Ven. ček iz 83 let si je že na- dela, pa tudi ona lahko, tako kot njen Tone, dvaj- set let utaji. Petdeset let skupnega življenja pušča sledove. Takšne ali drugačne. Pri Mariji in Tonetu je to ve- drina in sla po življenju. Nič tožba, le zahvala za leta. ki jima bodo še da- na. Dvoje parov oči izra- ža iste misli in stiski rok obeh so bili krepki. Hoja obeh zravnana in ljubezen do domačije pri obeh ena- ko močna. Poglede u.smer- jata v dolino, kjer se vije v daljavi cesta. Tonetova cesta, kjer je prah požiral toliko let in kamor so ve zani njego\'i spomini. Danes je Tonetu lepo. Ima pokojnir;o in dobro oskrbo v domači hiši. Ima »kot«, ima klop med sad. nim drevjem, čmrlje oko ii sebe in popje, ki brsti. In noge nasloni na doma- ča tla. Kaj pa to pomeni, pa vandrovec Tone najbo- lje ve. Cez pet let, ob stoletni- ci, se Tone p>onovno vi- dimo! ZDENKA STOPAH 10. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. ZLET - IZRAZ MOČI »Čeprav so spornini že zbledeli, je vendarle osta- lo spossnanje, da je bdi zlet Svobod v Celju mo- gočna delavsika manifesta- cija. Za tiste čase je bil to izreden dogodi. In najbrž je res, da se nje- gove pomembnosti prav zavedamo šele danes, pa tudi takrat <;mo čutili zmagoslavje. 2e to, da je tedaj v Celje prišlo na tisoče delavcev, članov Svobod, iz vseh koncev in krajev Slovenije, je bilo izredno... se sjKMndnja Ivan Jeršič. »Član celjske Svobode sem postal 1933. leta. Pel sem v ziboru in se udej- stvovaJ v dramski skupi- na. Sicer pa sem bil ti- ste čase bolj aktiven kot delavski oziroma sindikal- ni zaupnik v cinkarni. Zaposlen sem bil v skla- diišču cdnkovega belila. To je bilo več kot raz- gibano obdobje. Bitka za boljši položaj delavca, za njegove pravice, je bila bolj neposredna, trda, težka. Cuitili in vodili smo jo na vsakem koraku. Prav zato smo biU zlasti sindikalni delavci toldko boJj izpostavljeni. Lepi in izredni pa so tudi spomini na sam zlet. Spominjam se mogočne povonke, ki se je vila pro- ti Glaziji. Prav tako ne bom pozabil precejšnjega zastoja, ki je nastal pri vhodu na Glazijo. Kot re- čeno. sem bil tedaj med pevci. In še danes vem, da smo zapeli^ delavsko »3>elu čast in oblast...« pa tudi »Bratje, le k soncu, svobodi...« K veličastnemu razpolo- ženju so pripomogle šte- vilne godbe. Zdi se mi, da jih je bilo toliko, da so Igrale skoraj na vsakem vogalu v mestu. Prav ta- ko ne bom pozabil vzkli- kov, ki so veljali delav- skemu razredu. Mnogi so tuidi vzklikali »Naj živi komunistična partija« in podobno. Sikratka, zlet j« potrdil enotnost takratnega na- prednega razreda. In tudi njegovo moč! Po razpustu Svobode, sem se takoj vključil v Vzajemnost. Tu sem bil bolj aktiven. Bil sem tudi društveni arhivar, sicer pa sem nadaljeval svoje delo v pevskem zboru in dramiski skupini. Bil pa sem tudi med tistimi, ki smo ustanovili skupino fanfaristov. Bilo je to 1937. ali 1938. leta. Veliko smo nastopali ne samo doma, marveč tudi na delavskih prireditvah v drugih krajih in mestih. Iz tistega časa je ostal tudi spomin na praznova- nje pr\'ega maja. Koli- kor vem, je bilo 1939. le- ta. Trije člani Vzajemno- sti: Jakob Jeram, Berglez In jaz, smo odšli na pred- večer prvega maja na Grmado. Tam smo zaku- rili kres. Ko smo ga po- gasili, smo se odpravili v dolino, V'.' Celje. Pod hribom so nas pričakali policaji. Takrat so bili prijazni in z nami vred so šli v gostilno, da smo skupaj spili liter vina. Ko pa so nas pripeljali na policijsko postajo na Lju- bljansko cesto, so se obrazi na mah spremeni- li: »No. tako. zdaj smo pa tu, komunisti!« Postali so surovi. Za- čeli so spraševati. Hoteli so vedeti o vsem in o vseh. Kdo nas je poslal, zakaj in podobno. Nič jim nismo povedali. Zato so bili še bolj bmtalni. Po- tem so nas za^prli. Ko so nas drugi dan izpustili. smo zvedeli, da smo de- narno kaznovani zato, ker smo na Grmadi zanetili ogenj in tako ogrozili gozd. Spoininjam se, da smo to kazen plačevali v mesečnih obrokih. Ni- ba- la ravno majhna.« Tako 90 se spomini na zlet Svobod prepletali tu- di s poznejšim delom v celjski Vzajemnosti, s praznovanji prvega maja in drugimi dogodki. In vendar so ostali spomin: na zlet, med najlepšimi, morda tudi zaradi nage Ijev, posebnih znakov irj ne nazadnje zaradi rdečih kravat, ki so bile v ta stem času znak pripadno- sti in znak udeležencev velike delavske manifesta, clje v mestu ob Savinji. M. BO?:Tr Spomin na skupino fanfaristov pri celjski Vzajemnosti. Od leve proti desni: Vik- tor Tratnik, neznanec, Jakob Goršek (pozneje se je vdinjal okupatorju), Goručan, Jakob Jeram, Tone Macuh, Ivan Jeršič, Ivan Jeram, Jože Letnar (ustreljen kot ta. iec 1942. leta v Starem piskru), neznanec. (Iz arhiva Ivana Jeršiča). Ivan Jeršič LIZA PODPEČAN RAZSTAVLJA TUDI ENKAVSTIKA Pred neda\'nim je bila na gradu v Ravnah razstava Li- kovnih del naše sodelavke LIZE PODPECAN—KUHAR- JEVE. To je bila njena še- sta samostojna razstava, pred tem pa je že razstavljala v Zagorju, dvakrat v Velenju in dvakrat v Ljubnem ob Sa- vinji. Udeležila se je tudi tretjega tabora slovenskih li- kovnih samorastnikov v Treb- njem. V spremnem besedilu vabila podaja Vinko Ošlak naslednje -misli: ». .. Liza Podpečan je v reševanju ste- reotipnosti oljnih portretov, ki sicer razodevajo slikarsko znanje, ne sporočajo pa nič novega, odkrila analogno po- navljanje oblik ženskosti in rodnosti. Linija zarodka je ponovitev linije ženske drže, kadar se ta napne v najvišjo gracioznost. Popolna stiliza- cija ženske figure je terjala tudi čiščenje barv — tako daleč, da oljna telmika ni več ustrezala: novi duh sli- kanja je zahteval čistost, trajnost in asketsko prepro- stost enkavstike. Beseda pri- haja iz grškega egnaiely, kar pomeni — sežigati. Enkavsti. ka je dve tisočletji star na- ftn slikanja, ki ga najdemo najprej pri starih Egipčanih, nato pri Grkih, Rimljanih in pri Bizantincih v srednjem veku. Po še danes skrivnost- nih receptih so zmešali zdrob- ljene barve z raztaljenim voskom. Tako raztopljene barve so še tople nanašali na les, slonovino aU ka- men . .. zelo lepa tehnika, ki zahteva nekoliko alkimistič- ne,- napol coprniške spretno- sti. a učinkuje nadvse sodob- no. ker že po naravi materi- ala sili v stilizacijo in izči- ščenost . ..« Nedvomno bi bilo dobro, če bi omenjeno razstavo ime- li priložnost videti tudi v Celju. D. M. ŽALEC: PREMALO TEMELJNIH ORGANIZACIJ Minuli peU-k je liila v dvora- ni Hmeljarskega donia v Žalcu prva seja ibora združenega dela in družbenopolitičnega ■ zl)ora. Uvodoma je podpredsednik Izvrš- nega sveta, Stane Lesjak podal oceno o samoupravni organizira- nosti organizacij združovprečju komaj petindvajset let. Toda ti- sto, kar si želimo, ne bo prišlo samo od sebe. Od- visno je od na vseh, od našega dela in razumeva- nja . ..« M. BOŽIČ ŠENTJUR UUBUANA DAJE Iz poročila koordinacijskega odbora mesta Ljubljane o solidarnostni akciji na območju Ljubljane za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. V juniju 1974 je občini Sentjuir pri Celju in Šmarje pri Jelšah prizadel močan potres, ki je povzročil velikx) materialno škodo predvsem na šolskiih objektih, stano- vanjskih stavbah in na gospo- darskih poslopjih. Takoj po potresu so v ljubljanskih občinah in me- stu formirali občinske odbore in mestni koordinacijska od- bor za odpravo posledic po- tresa na Kozjanskem. V skla- du z republiškim dogovorom o solidarnostni akciji so ko- ordinacijski odbCTi občin Lju- bljane in mesta pripravili ak- cijski plan o zbiranju sred- stev solidarnosti, ki so ga v celoti podparle družbenopoliti- čne organizacije skupščine ob- čin in mesta, organizacije zd- ruženega dela, samoupravne interesne skupnosti in občine. Akcijski plan solidarnosti ljubljanskih oboin in mesta je temeljil na prvotni oceni nastale škode, zato je tudi predvideval solidarnostno po- moč organizacij združenega dela, drugih organizacij, re- zervnih skladov in občin in mesta, solidarnostnega skla- da za gradnjo stanovanj, svobodnih poklicev, obrtnikov in občanov. V avgustu 1974 je republi- ški koordinacijski odbor. za odpravo posledic potresa ob- javil natančnejše podatke o oceni šikode v višini 680 mili- jonov dinarjev. Glede na to ugotovitev je treba nujno v okviru koordinacijskih odbo- rov misliti na organizirano akcijo za odpravljanje posle- dic potresa in za dopolnitev akcijskega plana zbiranja sredstev solidarnosti. Glede na ugotovljeno ško- do, katere oceno je izdelal Zavod za raziskavo materiala m konstrukcij, je bilo po- trebno organizirati dodatno zbiranje sredstev v okviru takoimenovanega II. kroga. Razen tega so v Ljubljani organizirali še zbiranje sred- stev Za izgradnjo šole soli- darnosti v Ponikvi. Upoštevajoč oceno potres- ne škode v višini 6S0 milijo- nov dinarjev, je republiški koordinacijski odbor odlo- čil. da se prične II. krog solidarnostnega zbiranja sred- stev. To odločitev so soglas- no podprli občinski in mest- ni koordinacijski odbor na svoji 5. seji 9. septembra 1974. Ne glede na to, da delavci nekater^i organizacij niso prispevala enodnevnega za- služka, je drugi krog prese- žen—v primerjavi s planom,- ki je predvideval 3,5 % od mesečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v druž- benem sektorju — za 5.513.762,00 dinarjev, kar pred- stavlja 39 Pri zbiržuiju sredstev v okviru II, kroga je bilo nekoliko težav, kor je sočasno sovpadlo z več- jimi izdatki družinskih pro- račimov. Mnogi delavci so na sestankih postavljali vpra- šanja uporabe solidarnostnih .sredstev ter zahtevali končno oceno dejanske škode potre- sa tn zakonsko ureditev zbi- ranja potrebnih sredstev za sanacijo. Vendar pa zbrana sredstva v okviru I. in II. kroga po- moči ne bodo zadoščale za sanacijo objektov, zato je mestni koordinacijski odbor oblikoval predlog finančne konstrukcije za dodatno so- lidarnostno zbiranje pamoči za šolo na Ponikvi. šolo »Solidarnost 74« gradi SGP Obnova iz Ljubljane, m sicer po projektu, ki je bil izdelan za osnovno šolo Sostro pri Ljubljani, kar bo še dodatno povečalo poveza- nost tega kraja z Ljubljano. Kot najustreznejša oblika sodelovanja delovnih ljudi Ljubljane s prebivalci Koz- janskega je bila ocenjena ak- cija pobratenja, ki omogoča mnogotere stike, dejavno- sti. izmenjave izkušenj in pomoči na političnem, kultur- nem in v določenem primeru tudi na gospodarskem pod- ročju med krajevnimi skup- nostmi Kozjanskega in Ljub- ljane. _ ..J MJ*. NAŠA BESEDA 75: CELJANI V RAVNE v soboto je bila končana v Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju letošnja mla- dinska prireditev >>NAŠA BESEDA 75«. Nastopilo je 12 mladinskih gledaliških in re- ci tatorskih skupin. Selektor Združenja gledaliških skupin je izbral za zaključno sreča- nje na Ravnali kar tri celj- ske skupine: Skupino iz Di- jaških domov s poezijo Svet- lane Makarovič »PELIN RO- ŽA«, mladinsko gledališko skupino s celjske gimnazije »Hrast« s pesmimi Toneta Kuntnerja pod naslovom »Zemlja domača ni prazna beseda« in mladinsko skupi- no Prosvetnega društva »Zar- ja« z montažo izpovednih in formalističnih verzov s ko- mentarjem Prešernovih tek- stov ter naslovom »Kontra- sti«. Celje bodo zastopali kar trije mladi ansambli, kar je nedvomno veUk uspeh. Na- stopili bodo 16. maja zvečer na Ravnah na Koroškem. 80 LET TONETA GAŠPARIČA v majniku bo praz- noval Tone Gašparič iz Celja osemdesetletnico. V domači hiši v Leviču pri Slovenski Bistrici je bilo deset otrok in kot prvorojenec je od- šel Tone po svetu. Izšo- lal se je v finančnika in začela se je trnova pot zavednega Sloven- ca. Služboval je v naj- bolj oddaljenih krajih Slovenije, kjer so se tu- di rojevali njegovi tri- je otroci. Najmlajša hči Danica je bila akti- vistka in kurirka, od- peljana v taborišče Ra- vensbriick, ki ga je pre- živela, na poti domov pa so vlak, s katerim se je peljala domov, bombardirali. Tone Gašparič ima še sina Ivana, ki živi v Šoštanju. Po vojni se je osem- desetletnik Tone vklju- čil v delo in vodil re- ferat za odmero davkov v Celju. Zaradi izčrpa- nosti se je kmalu upo- kojil in nekaj časa še honorarno delal pri če- belarskem društvu. Pred 15 leti-je bil pred- sednik društva upoko- jencev v Celju. 10. ma- ja 1970 pa je dobil di- plomo za neumorno de- lo in imenovan za čast- nega. predsednika dru- štva upokojencev v Ce- lju. Tone Gašparič je bil tudi koroški borec in je nosilec odlikovanja za hrabrost. Danes pre- življa jesenske dni v domu iipokojencev v Celju, lajša pa mu jih njegova družica Olga Matjaževa. Se na mno- ga leta. Tone Gašparič! MOZIRJE: SREČANJE GENERACIJ Občinska organizacija Zve- ze komunistov v Mozirju se pripravlja na redno sejo kon- ference, na kateri bodo predvsem govorili o gibanju gospodarstva v občini lani ter o ukrepih za stabilizaci- jo. Hkrati s tem pa priprav- ljajo svečanost ob sprejemu novih članov v Zvezo komu- nistov, ki jo bodo tokrat po- vezali s srečanjem tistih, ki so v njej več kot trideset let. Tako se bodo sešli mlajši in najstarejši komuni- sti jK) stažu v organizaciji. 12. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. PRAZNIČNE MISLI IN OBČUTJA ČLOVEK Z VELIKO ZAČETNICO Kaj bi radi? O, veliko takega je! Ne tisto, vsakdanje; večji kos, manj napora, lepše okolje, svetlejšo luč, glad- ko cesto, čisto vino . .. Človek ne živi samo od kruha! A, to?! Seveda, človek je družbeno bitje. Ko zmanjka človeka, je treba čutiti, ko da je zmanjkalo košček mene, tebe, njega. Človek je Janez, Micka, Rudi, Nada, ni človek na sploh, brezimno, abstraktno bitje . Človek ni denarnica, ni vila, ni vikend, v katerem ti je prijetno, udobno, člo- vek, kadar to je, je tisto, ob čemer ti je toplo, ki ti prežene osamo, pomaga pre- našati težavo, deliti srečo s teboj. Človeka ni moč samo izobraziti, tre- ba je človeka vzgojiti, da bo človek. Tu- di računalnik vse ve in ostane stroj. V riaši ustavi je človek zapisan z ve- liko začetnico. Prav bo, če bo vedno bolj tudi v naših mislih, srcih in deja- njih. Kajti tudi imena pišemo z veliko začetnico: Janez, Micka, Rudi, Nada . . . Kjo sem šla k njemu — profesorju MIRKU GALE- ŠU, ga nisem poznala. Is- kala sem pedag-oga, ki bi ustrezal paimu današnje- ga in prihodnjega obliko- valca mladega rodu. Našla sem njega. Mladega, raz- mišljujočega, predvsem pa v bodočnost zagledane- ga učitelja. Z Goi'eiij.ske in f>eda- goškega inštituta je pri- šel preizkušat teorijo v- praksi. Tako, da več kot leto dni usmerja-delo na zavodu Ivanke Ura.nkarje- ve v Celju. Puste podatke puščava ob strani, ker takoj zabre- deva v jedro prciblema. Skušava obl'kovati vizijo vzgoje in izobraževanja v sedanjosti in prihodnosti. Profesor Mirko Gftleša je čudovit sogovornik. Svoje mnenje najprej pove, ga skuša doikaza.ti in ga do- kaže, potem pa ga pušča v premislek. Logika zapo- redja je pri tem trdno zasidrana in le misel je tista, ki včasih preskoči, zaide v paradoks in se po- novno vrne v krog razum- skega oblikovanja. Spu- ščava se v oblake (p>o moji zaslugi) in pristajava na trdnih tleh (po njegovi), z željo, da bi naš bodoč." izobraževalni sistem ob- likoval otroke, mla.dce in mladenke tako, da bi zra- sli v celovito osebnost. V moz,aik vzgoje mlade osebnosti se poileg let šo- lanja in okolja, v katerem živi, vgrajujejo z leti tudi določene vrednote in pre- pričanja, ki so tesno i>o- vezana z glavnimi proble- mi življenja. Zato je vzsro.fa in 'izobraževanje dejavnost vsakega posame- znika v družbi in je de- javnost celotne družbe. Ustrezno obliko vzgoje in izobraževan,ja pa je mo- goče ustvariti le tedaj, ka- dar se vsi v določeni dru- žbi odloči.io, kaj hočejo, strokovnjaki pa poiščejo načine, kako to doseči. Celodnevna šola je nuj- na oblika izobraževanja v bodočnosti. Hkrati pa je tudi odnos odraslih do ot- rok, odnos stare.iših gene- rartj do mla.iše generaci- je. Z uspešnim uvaja- njem vsebinskih, organiza- cijskih, kadrovskih in ma- terialnih sprememb v so- dobno šolo pridobiva tudi naša družbena uredHev, kajti noben sistem ne mo- re rasti in zoreti, kolikor prepričanj in verovanj do- ločene družbe ne sprejme- jo mlajše generaci.je v svo- ja življenjska prepričanja. Ko iščemo načine, da uvedemo celodnevno šolo, razmišljamo največkrat ali zaenkrat samo o materi- alnih vprašanjih. Profesor Galeša se ustavlja pri vsebinskih. r>obim obču- tek, da je korak pred vse- mi, ki so se danes spo- prijeli z nalogo celodnev- ne šole. Stvari postavlja širše in jih povezuje iz ra- zličnih zornih kotov. Us- tavlja se pri liku učitelja, ki je bil, je in bo vedno otroku prvi vzgojni mo- del urejene osebnosti. Za- to pa mora dpnes vsak pe- dagog najiprej uredVti ali spremeniti najprej svoje vrednote, mišljenje in vzgojiti sebe. Tudi družba ki je v tem pcinenu izred- no raztegljiv pojem, mura dati pedagogu ustreznejše mesto. Uružba, ki je ne- resna do vzgoje in izobra- ževanja, je neodgovorna do sebe. Vendar opazimo, da se zelo veliko govori in piše, pa zelo malo spreminja. Verjetno bo- mo morali nekatere stva-, ri prevrednotiti in jih po- stavati v drugačno luč. Morda bomo Ijmalu re- kli, da je večja vrednota človeka sodelovati z dru- .gimi ljudmi, kot pa imeti diplomo. Malce so misli heretič- ne, a le na prvi pogled. Kajti, šola naj bi dala vse- bino in ne le obliko. Uči- telji naj bi se omejevali pri vzgoji na obliko po- moči, istočasno pa naj bi bili kreatorji te pK>moči, ker vemo, da je vsak ot- rok svet zase in jih ni mogoče spraviti v kalupe. Otroke je treba poznati in učUelj naj ue bo tisti, ki uči, ampak tisti, ki razvi- ja mišljen.je in pripelje ot- roka do cilja. Sedanje pojmovan.je izobraževanja pa je srednjeveško in slo- ni na razvi.ianju 'intelekta. I^ bi p0'vprašala po že- ljah za letošnji prvi maj profesorja Galeša, nisem utegnila. Pa ima i>oleg te, ki jo danes izraža vsak hip in na Fsakem mestu — prevrednotiti vrednote in celodnevni šoli dati vse- bino — sploh še katero? Ta je tako močno zasidra- na v njem, da ni mesta za druge. In ker se srečuje tudi z našim' željami — razvijati v šoli celovito osebnost — lalako samo upamo, da jili bomo km;-.- hi uresničili. ZDEOTCA STOPAR JOŽE JORDAN je star šestintrideset let in že od leta 1953 dela pri žal- ski Gradnji. Je visokokva- lificiran zidar. Poročen je, a otrcik zaenkrat še nima. Beseda je najprej nane- sla, kot je to malone ve- dno navada, na počutje v službi. Pravi, da je zado- voljen z delom, pa seveda tudi z odnosi, ki vladajo med delavci Gradnje. Ra- zumejo se, drug drugemu pomagajo, ker je delo pač takšno, da to zahteva. Brez tega ne gre. Res je, da včasih že »kaj pride vmes«, ampak kje pa ne. Ljudje smo pač takšni, da se TCasih spremo za čisto navadne malenkosti, za katere nam je potem kaj kmalu žal. Potem, ko doma tuhtamo o tem. za- kaj smo to storili in ali morda ne bi šlo kako dru- gače. Pogovor postaja vse bolj sproščen. Kot da bi Jože o življenju, o skriwostih za.kon:tosti sveta, človeške družbe vsak dan premišlje- val. In potem sva spet za- čela govori,ti' o ljudeh. »Kolikokrat sem že raz- mi.šljal o tem, če so lju- dje dobri ali slabi. Pa sem potem naenkrat spoznal, da takšno razmišljanje ni-- ma nobenega pornena. Vam lahko rečem karko- li. Recimo, ljudje so za- me dobri in čisto nič se nisem zlagal. Lahko vam rečem tudi, da so ljudje slabi. Spet se nisem zla- gal. Mislim, da je vsak človek dober in slab hkra- ti. Zase točno vem, da nikdar nikomur nisem ho- tel kaj slabega, nikomur ni'sem hotel škodovati. Vse to Pa sem kdaj nevede storil. To je kot pribito. Posledica? Skušal ."^m bi- ti boljši. Držim se izreka; karkoli boš st-Oiril važno je, da ostaneš človek.« Počasi sva zašla na ti- sto, o čemer sem se z Jožetom . želel pogovarja- ti že na samem začetku, pa sva morala na.jprej ob- delati »človeka«. Pripovedoval mi je o tem, kako čudovito ustavo imamo pri nas, ustavo, kot je verjetno nimajo nik- jer drugje na svetu, žal pa se nemalokdaj z.godi, da delavec še zdaleč nima tistih pravic kot mu jih uistava zagotavlja. Zakaj? Eno-stavno zato, ker se delavci ne zna.jdeio. pa tu- di zato, ker so »prem-alo izobraženi«. Bol.i bi mora- li skrbeti za izobraževa- nje delavcev, za tisto vr- sto izobraževania bi mo- rali poskrbeti, ki obrav- nava probleme in pa se- veda vse aktualne stvar:, ki se dogajajo v naši dru- žbi. Nekaj mi le pa le priznal. To namreč, da bi se lahko delavci tudi sam! bolj zanimali za stvari. ki se porajajo v naši druž- bi. Nanieito tega pa se vsi ženejo zii zaslužkom, i.n prav v tej dirki se naj- večki-at zgodi, da človeka, sotovariša, prijatelja, »zgrešimo«. Prav bi bilo. da se nad vsem tem za- misiimo. Prav 1. maj je čas, v katerega takšno raz- mišljanje še najbolj sodi. In ko sem ga potem \T>ra- šal, kaj bi on voščil vsem delovnim ljudem ob pra- zniku dela, niti za hip ni premišljeval, kaj .naj bi rekel. Takoj mi je odgo- voril. da je njegova veli- ka želia. da bi se vsi de- 2:vljenje do nedavna m imelo usmiljenja z Ju- retom Gajškom, mladim Zagorcem, ki se je rodil blizu Zelenjaka kot neza- konski otrok in s tem pe- , čatom potem hodil od hiše do hiše kot deseti brat, brez upa, da je živ- ljenje sploh lahko še ka- ko drugačno, boljše ;n svetlejše. V Kumrovcu je hodil v šolo, po končani šoli pa je odrajžal k Vu- ku na Skopečno na slo- vensko stran služit ljubi kruhek. Kot hlapec! Sedaj ga je izdalo zdra- vje. PrA'ič ga je prevara- lo življenje ki. mu je vzelo očeta ki ga nikoli ni po- znal.,.Po dveh letih in pol hlapčevanja pri Vuku je' staknil tuberkulozo v ko- leno in odšel v bolnišnico. Ko se vrnil, Vuk ni hotel več slišati, da bi sprejel Juro nazaj . . . Kruh ne raste v grmo- vju, zato se je Jura od- pravil iskat službo. Dobil jo je pri kmetu štukelj- nu na Polani, na Kozjan- skem. kjer je znova op- ravljal vsa kmečka dela, kmalu pa se je od kozjan- skega kmetiča poslovil m odšel domov v Kumrovec. kjer je paberkoval eno le-' to. Ni šlo. Odvandral je k Robeku na Trebče in ostal ram dve leti. Opis službe: enak kot dru.sje. Juri se je zazdelo, da mora biti kos kruha ven- darle lepši in ne tako te- žak. Od.šel je v. Zagreb, nato Pa k Ulčniku na Trebče. Vmes je spet zbo- lel. tokrat za ■zlatenico in ko je iz bolnice pisal Mi- hi Robeku, gospodarju, da bi rad prišel nnzaj. je go- spodar Miha odklonil. .lura si je poiskal nove- ga gospodarja, tokrat IIu- dino v Bistrici in zazdelo se mu je, da je to tisto, kar je i.skal. No, Jura je še danes tam in pravi, da Je našel svojo srečo. Pri Hudini, kmetu sadjarju je ,Tura že sedem let in sedaj Ima socialno zavarovan-e, vse česar prej ni imel pa bi moral imeM. , »Ce bi bil pri prejšnjih delodajalcih za- varovan, bi imel že toliko let službene dobe, kot sem pri Hudini.« Jura Vanuje pri svoiem gospodarju, dela vse. kar je delati treba in dobava plačo kot normalni ljudje. Ima ženo. tri in polletno lovni ljudje vsaj za ta praznik spoiimili, da smo ljudje in da je neumnost, da se sovražimo ■ med sa- bo, nesanised je, da se ljudje pobijamo med sa- bo. V bistvu takšni lju- dje, ki se sploh ne pozna- jo. In na koncu mi je še Jože Jordan zaupal, da je že večkrat razmišljal o tem, če bi svet lahko ži- vel brez vojn. In ko sva S6 poslavljala, mi je še rekel, naj napišem tudi to, da želi vsem delovnim ljudem tudi mnogo delov- n-h U!S.pehov! JANEIZ \nET>F.NTK hčerkico Darjo in »aia m pol letnega sinčka Franci- ja. Na kmetiji Hudinovih tu in tam pomaga tudi že- na. »Hudina, s kaierim se zelo razumeva, mi da 1500 d.narjev na mesec, stano- vanje imam zastonj, poleg tega pa pri njih tudi jem in se počutim kot doma. Da, to je moj dom sedaj. Pred kratkim sem si ku- pil rabljen fiat 125. Gospo- dar mi popolnoma zaupa tn mnogokrat se zgodi, da o vsem odločam sam, če ga m doma. Gospodarjevo zaupanje zelo cenim in ve- ste, za to se izplača po- truditi. Tista besedica, ki sem jo moral ničko.liko- krat slišati, čeprav z gne- vom m grenkobo, »hla- pec«, je že zdavnaj izgini- la iz moje zavesti. Zdaj nisem hlapec, zdaj sem sam svoj gosp>od.« Tu m Um mu Hudina še postrani stisne kaj . v žep in Jura že sedaj pravi, da bo dal otročička v šo- lo. Ce bosta hotela, seve- da. Tako meni eden red- kih delavcev pri kmetu sadjarju, ki ima življenje urejeno do ta.k.šne mere, da se le še tu in tam spo- mni na nekdanje dni. ko je paberkoval pri kmetih za borne dinarje. To so le spomini, ki jim bo morda nekoč pripovedoval svojim vnukom. V.se, kar je Jura pri- povedoval o sožitju na Hudinovi kmetiji, smo vedeli sami. »Moral bom škropiti v nasadu,« je de^al, ko je odhajal &kozi vrata svoje- ga novega doma. »Prav, Jura,« je odvrnil Hudina. MILENKO STRAŠEK — četrtek. 24. aprila 1975 NOVI TH>nik: ^ tt CELJE 20 LET POKLICNIH GASILCEV Jutri in v soboto bodo praznovali celjski poklicni gasilci pomemben jubilej dvajsetletnico obstoja 2avoda za požarno, reše- valno in tehnično varnost. 2avod so ustanovili 1. ma- ja 1955. leta zaradi po- treb, ki so se na tem pod- ročju pojavljale in ki jih jiiso mogli več j^polrioma jn kompletno reševati pro- jtovoljni gasilci. Zavod je z leti prerasel ozke okvire samo sodelovanja pri ga- šenju požarov in danes predstavlja s svojimi služ- bami pomemben faktor pri odpravljanju tistih po- sledic, ki bi lahko uiiičile naše imetje. Jutri, v pe- tek, bo večja gasilska vaja s sodelovanjem poklicnih in prostovoljnih gasilcev celjske občine na Trgu V. kongresa, in to ob 16. uri, v soboto dopoldne pa v njihovem zavodu proslava s kulturnim programom. V njem bo sodeloval tudi celjski komorni zbor pod vodstvom Cirila Vertačni- ka. O pomenu in razvoju zavoda za požarno, reše- valno in tehnično varnost bo govoril direktor ing. Jože Gorza. Dejstvo je, da je kolektiv v zadnjih le- tih doživel velik razvoj, žal pa jim še vedno pri- manjkujejo določena sred- stva, ki jih nujno potre- bujejo pri odpravljanju elementarnih nesreč. To so zlasti posebna vozila, ki pa so izredno draga. Pričakujejo, da se bo mar- sikaj rešilo z novo usta- novljeno samoupravno in- teresno skupnostjo za po- žarno varnost, ki bi jo naj ustanovili do konca letošnjega leta. . Na sobotni prireditvi bodo podelili tudi prizna- nja, in to tistim štirim de- lavcem, ki so v podjetju že od samega začetka. Vsi so prišli tja iz prostovolj- nih gasilskih čet in kot pravijo, ni jim žal. To so: Ivan Pasero, Jože šunko, Ivan Podpečan in Ivan Gdrišek. Ob tej priložno- sti tudi naše iskrene če- stitke vsem požrtvovalnim članom Zavoda za požar- no, reševalno in tehnično varnost, ki vestno izpol- njujejo delo, ki je pred- vsem humano in namenje- no nam vsem: to je reše- vanju našega imetja. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED IVAN PASERO: »Ustanav- Ijamo samoupravno inte- resno skupnost za požar- no varnost, kajti želimo, da bi na tem področju prišli še nekaj korakov naprej, kot smo zadnjih dvajset let. Skupnost naj bi ustanovili do konca le- tošnjega leta.« JOŽE ŠUNKO: »Kljub te- mu, da sem začel kot »klasični« gasilec, pa sem kasneje zaradi potreb od- šel v šolo v Beograd in se izučil za tistega, ki de- montira stare bombe. Teh je vedno manj, vendar je delo izredno odgovorno. Zdaj delamo zaradi tega v štorah.« IVAN PODPECAN: »Moja specialnost, če se lahko tako izrazim, je reševanje utopljencev, žal nam za to delo primanjkuje so- dobnega orodja in dela- mo pač tako, kot se sami znajdemo. Veliko sem jih že potegnil iz vode, je pa to kaj neprijetno delo. Vendar se človek s ča- som navadi tudi tega.« IVAN GORIŠEK: »Začel sem tako kot moji tova- riši, kot prostovoljni ga-, silec. Ko so ustanavljali zavod, so me prepričali in postal sem poklicni ga- silec,. Ni mi žal. Veliko se je v zadnjih letih spre- menilo, žal pa nam še vedno primanjkujejo so- dobni avtomobili za hitro reševanje In pa avto % vi- soko lestvijo. Vedno več je stolpnic, mi pa visokš lestve nimamo.« POPRAVEK v zadnjem NT nam je tiskarski škrat napravi) hudo zmedo, ko nam je spremenil naslov Več oseb- ne spodbude v Več oseb- ne svobode. K sreči ima- mo osebne svobode do- volj, pa smo se ob škra- tovi potegavški domislici VSi pošteno nasmejali. Z obljubo, da bomo pred- vsem v tiskarni želeli več pazljivosti. ŠPITALIČ: V SPOMIN MILENKU Trideset let bo tega, ko je bil v Draži vasi pri Slo- venskih Konjicah ustre- ljen legendami koman- dant 1.3. brigade Mirka Bračiča Milenko Kneže- vič. Ob obletnici njegove smrti pripravljajo kraja- ni Spitaliča, kjer je Mi- lenko pokopan, žalno ko- memoracijo ob njegovem grobu. Krajevni organiza- ciji Zveze borcev in Zve- ze socialistične mladine, ki sta pripravili žalni program, sta povabili na komemoracijo ob Milen- kovem grobu tudi njego- ve soborce in prijatelje, žalna komemoracija v spomin na komandanta Milenka bo v nedeljo, ob 10. uri zjutraj na pokopa- lišču v Špitaliču. D. S. ZREČE: 40 LET MOŠKEGA ZBORA Letos praznuje moški pevski zbor iz Zreč šti- rideset let plodnega de- lovanja in obstoja. Usta- J^ovitelj zbora je bil Vlad- Mohorič, ki je doJga leta' zelo uspešno vodil to vzgajal zreške pevce, danes pa vodi moški pev- ski zbor iz Zreč Franci Kovač. V vseh teh štiri- desetih letih so nastopali zreški pevci po vsej Slo- veniji, še posebej pa so navezovali prijateljske in kulturne stike z našimi rojaiki za mejo. Predsed- nik zbora, Ljuban Lesko- var, je povedal, da šteje zbor danes 33 pevcev, ki zelo aktivno vadijo in tu- di veliko nastopajo. Ne- kaj težav imajo s pod- mladkom, saj nobeden od mladih pevcev ne ostane dolgo v zboru. Si- cer pa obsega repertoar zbora predvsem sloven- ske narodne in borbene pesmi, pa seveda tudi ne- kaj umetnih p>esm!. Jubilejni koncert zre- škega moškega pevskega zbora bo v nedeljo, 27. aprila, ob 15. uri v Domu kulture v Zrečah. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja dolgolet- nim članom zbora in za- peli slovenske narodne in umetne pesmi. Kot gostye bodo na jubilej- nem koncertu nastopili tudi pevci moškega zbo- ra iz Horjula. D. S. VELENJE: 77 % ZA Drugi velenjski referen- dum za podaljšanje samo- prispevka za gradnjo šol, vrtcev in cest je uspel. Tako bodo o'5čani velenj- ske občine tudi v prihod- njih petih letih dajali me- sečno po dva odstotka od netto osebnih dohodkov za uresničitev tistih ob- jektov, ki jim bodo pri- F>omogli k še hitrejši ra- sti in razvoju na vseh področjih. V 25 krajevnih skupno- stih je glasovalo skoraj 21 tisoč volilnih upravi- čencev. Volišča so odprli že zjutraj ob 5,30 uri, za- prli pa popodlne ob 16. Za podaljšanje referendu- ma je v celoti glasovalo kar 77 %, kar je vseka- kor izredno velik in nov dokaz, da se občani ša- leške doline zavedajo tudi svoje pomoči pri gradnji objektov, ki jih ptorebu- jejo. Po krajevnih skup- nostih so glasovali tako- le: Bele vode 79,6 »/o, Bev- če 77,2 odstotka, Cir- kovce 81,3 "/o, Družmirje in Gaberke 61,8 Gore- nja vas 87,8 %, Lokovica 79,1 o/o, Paka 83,9 »/o, Pesje 74,1 «'o, Podkraj in Kavče 86,1 Ravne 62,5 %, Skor. no 69,5 o/o, Šentilj 70,4 Skale 86,1 Vo, šalek 92,3 %, Šmartno ob Paki 85,3 Šoštanj 57,7 »'o, Topolšica 81 o/o, Zavodnje 59,7 %, Ve- lenje — levi breg 79,7 °/o, desni breg 75,3 Velenje — Šmartno 84,2 "/'o, Velenje — stara vas 85,2 "/o, Vele- nje — staro Velenje 88,5 odstotka, Konovo 84,7 ®/o in Plešivec 78,5 »/o. Vzduš- je na voliščih je bilo ži- vahno, marsikje so volilci* volili kar javno. Zanimivo Je, da so bila na nekate- rih mestih volišča bolj sve- čano pripravljena kot v prejšnjih podobnih prime- rih, ponekod so tudi za- plesale folklorne skupine, godbe na pihala so po- skrbele za budnice, po okoliških hribovih pa so večer pred referendumom zagoreli kresovi. Uspel referendum je vsekakor lep uvod v pra- znovanje ob delavskem pazniku 1. maju, OF in 30-letnico osvoboditve Ju- goslavije. Čez pet let, do- kler bo trajal drugi sa- moprispevek, pa bodo po- samezne krajevne skupno- sti nedvomno bogatejše za vrsto potrebnih ukre- pov. 14. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. TRI GENERACIJE KNAPOV BOGATA ŽETEV ZA PRAVNUKE Diacijeva domačija nad Selcami pri Rimskih Toplicah je zagrnjena v cvetoče drevje. V dolini se blešči Savinja, črni asfaltni trak ceste. Življenje teče, vrvi. Vsak sedanji tre- nutek postaja preteklost... Preteklost. Preteklosti je v Diacijevi rodbini precej, znane do leta 1820. Od tam nazaj nič. Tema. Neznanka. In bodočnosti je dovolj. Iz šole sta prigostoleli vnukinji in nek fantič se je ves čas motovilil naokoli. Lojze Diaci je z vejevnikom odhajal na njivo drobit veje. Za uro, dve je moral odložiti svoj namen. Sedla sva v kuhinjo k oknu z razgledom na dolino ob Savinji. Magnetofon se vrti in v klopko navija spomine ... lastne ... pripovedovane ... za tretji rod nazaj in nič več. Slekel je malce oguljen jopič in začel ... Lojze Diaci, tretji v rodovini knapov Diacijev. Lojze Diaci, soustanovitelj pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Lojze Diaci, član sveta socialistične republike Slovenije. Je bil kak sončen maj- ski dan kriv, je bila top- la sapa, ki je vela z mor- ja kriva, da je neznano dekle preveč verjelo Slad- kim besedam kakšnega mornarja, vojaka. Naj bo kakorkoli, leta 1820 se je rodil deček, bil odložen pri hiši, kjer so uboge reve, služkinje in perice odlagale sadove svojih bežnih in strastnih lju- bezni. Je bi oče Slovenec, Italijan, Nemec? Lahko je bil tudi Grk ali Špa- nec, kajti v velikem pri- stanišču se je trlo jezi- kov tn narečij. Mati? Najbrž je bila Slovenka. Te so bile na- vadno služkinje, perice, dojilje. Najbrž ... Ko nm je biLo pet let, ga je potovka prinesla na Kranjsko na kmetijo za nekaj kron, kjer je bil za pastirca, p>a za hlap- čiča... Ko pa je zrastel Za hlapca, je šel med hrastniške knape. Imel je osemnajst let, ko je po- stal rudar. Torej je leta 1838 nekdanji tržaški naj- denček »ustanovil« rudar- sko rodbino, katera se uradno začenja v prvem četrtletju prejšnjega sto- letja. Ded je rudaril v času, ko so delali v jami de- set, dvanajst ur. Ko so konji vlačili vozičke iz jame, ko so najbolj sve- tovljanski knapi, ki so rudarili po belgijskih in vestfalskih jamah pripo- povedovali o tem, da se delavci zbirajo v društva, da se učijo brati in pi- sati in da so, križ božji, takšni vmes, ki se ne bo- jijo ne fajmoštra ne be- riča. »Imel je svojo knapov- ščino, bomo bajto in kup otrok ... Dočakal je de- vetdeset let. Drugi Diaci, Tomaž, je bil tudi rudar. Od šolskih hlač naprej. Nekaj ča.sa na nemškem štajerskem, sicer pa v Hrastniku in na Breznem, je služil svoj kruh. Kb se je že- nil, je revščina našla rev ščino. Vzel je osirotelo osemnajstletno dekle in z njo dobil bajto pa še dva mladoletna svaka za navrh. Tomaž Diaci je bil ro- jen že v drugačnih časih. Otrok je bil, ko je pK) marčni revoluciji zapihal nekoliko prijaznejši ve- ter. Ko je šel tudi sam med rudarje, so bili le-ti že organizirani v socialno demokratski stranki. Tu- di Tomaž Diaci je bil so- cialdemokrat, vendar ne preveč zagnan, čeprav tu- di mlačen ni bil. Kako bi bil mlačen, ko pa je bik) treba preživeti če- tvoro otrok, potem ko sta mu dva že umrla. Kako je bilo? Kadar je bilo dela, je bilo to garanje slabo pla- čano. Pripovedoval je, da Je nosil v košu premog z Liš na »škalo«, četrt ure c>ešpoti praznih rok da- leč, za štiri krajcarje. Znosil jih je, kolikor jih je mogel, dokler se mu ni .hrbet preveč ukrivil. Velikokrat ni bilo dela. Rudnik so zapirali in od- 'pirali, kakor se jim je zdelo — družbi namreč. Ko so zaprli jamo v Rečici, je hodil 18 let na šiht v Trbovlje. Doma so mu rasli otroci, trije pob- je in deklič. Lojze je bil najstarej- ši... »Ko sem bil star pet- najst let, je bila vojna. Prosil sem očeta, da bi se šel kaj učit. Bodi pa- meten, je rekel, kaj bi hodil v mesto pomagat stradat. H kmetom poj- di na dnino, in ko boš dozorel, pojdeš za kna.pa. Tako je dejal oče in ta- ko je bilo. Z osemnajsti- mi sem. postal knapi Ni trajalo dolgo, ko so me p>ovab:li v strokovmo zve zo. Že po enem letu sem postal tajnik. Z Lojzetom Lešnikom sva se izmenja- vala leta in leta. v sindi- kalnih funkoijah.« Za Lojza Diacija je bi- lo samo dvoje, delo in organizacija, ter dom, že- na ter otroci, ki so za- čeli prihajati drug za drugim. Direktor rudnika Kloz in njegovi opričniki so . mu večkrat ponujali, češ, Lojze, brihten si, v šolo te pošljemo Boš za strelnega mojstra, zasku- pinovodjio, za »štajgerja«. Toda nekoč tako vnet za šolo Lojze zdaj ni več hotel. Ce bi to storil, bi se moral odpovedati de- lavcem, kajti skupinovod- ja, celo le strelni moj- ster," se nikoli ni smel niti oglasiti v korist de- lavcev. »Bil sem krščanski so- cialist, toda že leta pred vojno smo s komunisti sodelovali, zlasti v .skup nih akcijah v boju _ za ekonomske in politične pravice delavcev, pa tudii na volitvah. Meni se hu- do čudno zdi, da še da- nes ljudje ne ločijo ver- nosti od klerikalizma. S klerikalci smo si bili kot pes in mačka, zlasti pa s klerikalci Koroščeve sorte. Izkoriščali so ver- ska čustva za politiko, zapovedovali, koga kri- stjan naj voli in koga ne . . .« Da, čisto zares. Lojze Diaci sicer pravi, da ni nič F>osebnega naredil, i-azen svoje dolžnosti, da je v zgodovino prišel sko- zi mala vrata in bo skoz- nja tudi odšel. Kaj je storil? To, da je maja leta 1941 z Lojzom Lešnikom in še nekate- rimi iz Celja, Zagorja in Maribora, skupaj s ko- munisti na Kojzici nad Rimskimi Toplicami bil med ustanovitelji OF za štajersko. Bil je med or- ganizatorji odpora v ti- stih dneh, .ko so mnogi Šolani, preizkušeni politič- ni mački stisnili rep med noge in čakali na uro, ki se jim je ustavila in jim JO bo kdo drug spet na- vil. Bil je pri štiridese- tih letih »dedek« med partizani. Delal je pri SNOS (Slovenski narod- no-osvobodilni svet) v Be- li krajini, bil priča usta- novitvi prv.e slovenske" vlade v Ajdovščini, prev- zemal je v Trstu zavaro- valne zavode, bil aktivist pri ustanavljanju novih sindikatov, nekaj časa predsednik rudarskega sin- dikata v Sloveniji, pa na- čelnik na ministrstvu za delo. In zaradi tistega, kar je storil kot oče štirih otrok v maju 1941, ko je Hitler steza! svoje kremplje po \'Bem svetu, zaradi tistega se je, če- prav skromno . zanika, uvrstil med ustvarjalce zgodovine. Dom ga je pritegnil na- zaj. Tudi starejši sin je sledil izročilu. Doštudiral Je monranistiko, toda knapovščina iX)časi izu mira. Za svoj največji uspeh šteje, da so otroci pridni, skrbni in pošteni občani, da so uspeli. Več v življenju ni pričakoval, niti želel. Odkar ga je pred leti infarkt, se mo- ra varovati. O, pa bi še rad sodeloval. Sem in tja tudi sodeluje in še bo, če mu bolezen ne bo preveč nagajala. Obkrožili sta ga vnuč- ki, ko je z vejevnikom odšel obsekat požagano vejevje s sadnega drevja. Vnuk tržaškega naj- denčka, sin hudajamske- ga knapa, sam upokojen kot rudar, Lojze Diaci. ni odslužen vojak. Ne- davno tega je bil imeno- van za, člana sveta re- publike Slovenije. Kopico vnukov ima. Nobenemu ni treba prosjačiti kruha, hoditi bos. Vsega imajo in prav je tako. Nekoč pa je bilo drugače. Iz- plačalo se je boriti, JURE KRAŠOVEC PRI MIKLA VŽINOVIH IZ VRBJA Vojna vihra pušča za sabo kaj čudne zgodbe. Usode ljudi so se križale in marsikdo si nikoli v življenju ni mislil, da bo moral prestati to, kar je prinesla vojna. Tako je bilo tudi pri Miklavžinovih iz Vrbja. In ko smo se oni dan potepali po tem lepem savinjskem kraju pri Žalcu, smo zvedeli tudi za zgodbo Marije ali Mice, kakor jo kličejo domačini, in Stanka Miklavžina, ki živita na robu Vrbja v lepo urejeni hiši, obdani s trto in cvetjem. Stanko je doma iz Vrbja, preko ceste še stoji njegova rojstna domačija, medtem ko je Marija doma iz Založ pri Polzeli. Stanko se je v Celju takrat je slabo kazalo za delo in se je vrnil na kmetijo k staršem. To je vse skupaj trajalo pet let, nato pa je oblekel vojaško suknjo, inhajdvZemun služiit kralju. Ko je vojaško suknjo slekel, sta ga spet čakala domačija in delo na kmetiji. Ob začet- ku druge svetovne vojne je še delal v Celju kot čevljar, potem pa se je vedno bolj širil glas o narodnoosvobodil- nem gibanju. V domačem kraju se je že šušljalo o nekaterih, 4ci so že šli in ta- ko je vsak večer noč vzeda po enega ali dva riova parti- ■ana. Ni bilo laliko. TUdi v Vrbju so bili Nemci, Vrbje je blizu Žalca, Žalec pa blizu Celja. Toda Stanko je 1944. leta zginil v hosti in že se je znašel v kočevskem Rogu. Dobil je star italijanski tele- fon in njegova naloga je bila zapečatena. Borbe so ga pri- peljale vse do' štampetove- ga mosta, kjer je bilo najhu- je. Velikokrat so jih napela letala, ni bilo hrane, cigaret, veliko je bilo ranjencev. Stanku se besede trgajo z ust kot nekaj trpkega. Kar spominja na težke čase sa- momoodpovedovanja na pre- čisti način in lakoto. Na misel na družino in na n^otovost, kajti noben Jutrišnji dan ti ni zagotavljal življenja. In tako je navezala tiudi Stankova žena Marija: »Ko je v partizane, sva bila poročena komaj leto in imela sva majhno hčerkico Tilko, ki ja zdaj trgovka, po- zneje pa sva imela še Mijo. Si predstavljate, kako smo živeli v strahu. Nobene pošte ni bilo od njega. Je prišla nekega dne vest, da je padel. No, na srečo to ni bilo res, ker Je padel njegov sorodnik, ki se je pisal tudi Miklav- žin in je bil čevljar, pa so ga zamenjali z mojim Stankom. Kaj smo prestali! Toda zadnja leta vojne, juni- ja, je prišla neka brigada v 2alec pa mi pravi sosed, rav- no sem prašiče krmila, da je videl Stanka v Žalcu, da je v brigadi. Kar na kolo me Je posadil in že sva bila v Zaioa. Ugledala sem Stanka m padla sva si objem... kaj- sumoma sva drug y dru^- ga m oba sva jokala. Objela sem moža, za katerega sem mislila, da ga ne bom videla nikoli več. Potem sva se vi- dela večkrat. Brigada je ho- dila še naprej. Toda .bila je svoboda in vse je bilo lažje. Pisal mi je iz Slovenj Grad- ca, naj pridem k njemu in sem šla. S kolesom. Nič ni bilo težko. Našla sem .ga pri, frizerju. Z njim sem šla do Mengša, potem pa spet s kolesom ■« domov. Na Vran- skem So me pa partizani ustavili in zaj^rli, ker sem imela nahrbtnik in nekaj njegovih stvari v njem, sem nesla domov prat. Menda so mislili, da sem vohunka. Ko so ugotovili, da ni nič z me- noj, so me sredi noči spu- stili in sem &la domov v Za- ioše.« Solze se arcalijo v njenih očeh. Pogleduje moža, ki je ob svobodi vkorakal v os- vobojeno Ljubljano. Vežejo ju spomini na najtežje pre- izkušnje v iTjunem življenju. Danes lepo živita, hiša je iz- redno urejena, vse je na me- .stu, pozna ae skrbna roka gosp>odarja in gospodinje. Stanko Miiklavžin je menda edini panizan v Vrbjii, ki je učakal starostno upokojite* (pri Elekfcro). Vsi drugi so * invalidskih. Toda njemu tu^i zdravje zagode. Revma. ZaW mu pomajra morje, gresta z ženo vsako leto. kaj ne bi, saj sta ravno n&J' lepša leta svoje mladosti pr®" živda tako, kot ne bi želel« nikomur. IMIAGO MEDVi^ ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 CELJSKA BOLNIŠN/CA NOVA PATOLOGIJA v podaljšku ene izmed stavb splošne bolnišnice Ce- lje je rastel v preteklem le- tu pred našimi očmi prizi- dek, ki je danes že nared in so v njem našli prostor: od- delek za patologijo, ■ labora- torij in hospitalni oddelek za dojenčke. Prva dva. oddel- ka že opravljata raziskoval- no nalogo, otroški oddelek pa je tik pred vselitvijo. Ce- loten prizidek, z opremo vred je stal okoli 600 starih mili- jonov, je pa skromno, a ze- lo okusno urejen in razdeljen v tri etaže. V prvi so patološko mor- fološki kabineti za medicin- ske in sodne obdukcije ter identifikacijo umrlih oseb. Tu se izvrši tudi sanitarno higienski prevzem vimrlih. Za svojce imajo v novem od- delku lepo urejeno sprejem- I nico in tudi prevzem umrlih je v posebni sobi. Za trans- port iz bolnišničnih oddel- kov je urejen prevoz po pod- zemnem hodniku, tako da ni več prepeljavanja umrlih po dvorišču bolnišnice. Za tru- pla imajo pripravljeno tudi posebno hladilnico, kamor jih spravijo, dokler ne pri- dejo na vrsto za obdukcijo. V drugI etaži novega pri- zidka celjske bolnišnice so našli prostor laboratoriji. Največ prostora zavzema hi- stopatološki laboratorij, ki služi raziskavam pri odvzemu delčkov organov za diagno. zo pri mrtvih in živih lju- deh. Sem prinašajo tkiva, ki jih odvzamejo med operaci- jami in na te izvide čaka- jo operaterji pri oi>eracijskih mizah. V citološkem laboratoriju, v katerem bosta kmalu de- lala dva biologa-citologa, pa opravijo preiskave celic bol- nih in živih ljudi. Diagnoza raka prihaja od tod, pa tu- di marsikateri sum za raka- sto oboljenje je bil že ovr- žen, zato je razvoj tega la- boratorija izredno F>omem. ben. V zadnji etaži novega pri- zidka, kjer življenja v teh dneh še ni, bo pa kmalu ut- ripalo v 32 bolniških poste- ljicah, je hospitalni oddelek za dojenčke in otroke do 2 let starosti. Sobice so zelo majhne, nekakšni boksi s 3 posteljicami so to, kjer je na ta način predvsem zmanj- šana medsebojna okužba do- jenčkov. Nekaj sobic je tu- di za intenzivno nego dojen- čkov, kjer je nujna izolaci- ja, in kjer so aparature s ki- sikom in aparature za in- tenzivno nego. Ko smo si ogledovali pro- store, ki so jih pridobili s prizidkom v splošni bolnici v Celju, ne moremo mimo ugotovitve, da niso te prido- bitve. veseli samo občani, ampak tudi zdravstveni de- lavci sanii. Vrzeli, ki jih je v celjski regiji v zdravstvu še polno, se počasi polnijo in lahko si samo želimo, da bi jih polnili s podvojeno močjo. ZDENKA STOPAR CELJE: KS »SLAVKO ŠLANDERcc: UREDIMO OKOLJE Akcija »očistimo in uredimo Celje« že dobiva konkretne odmeve. Med prvimi so jo sprejeli v krajevni skupnosti »Slav- ko šlander«, torej na ob- močju bivše krajevne skupnosti Otok III. Odločili so se za mno- žično delovno akcijo ob- čanov, ki bo v prvi vrsti namenjena urejeva- nju okolja stanovanjskih blokov, hiš in druge^a.. Izvedli jo bodo po posa- meznih območjih oziro- ma v okviru hišnih sve- tov in to danes, v četrtek, 24. t. m., od četrte ure popoldne do večera. Le v primeru slabega vre- mena Jo bodo izpeljali v ponedeljek, 28. aprila. Zgledi vlečejo. Naj tu- di takšne pobude dobijo čim več posnemalcev! M. B. CELJSKA KOMUNALNA SKUPNOST Ni naključje, da se tu- di na področju komunal- nih storitev pojavljajo sa- moupravne interesne skup- nosti. Te samoupravne organe je ponudila nova ustava, da bi z združe- vanoem interesov izvaijal-, cev in porabnikov komu- nalnih storitev dosegli večjo racionalnost, bolj- še usluge in podobno. Gre za znano dejstvo, da so komimailne storitve po- memben faktor družbe- nega standarda p>a tudi obstoja naselij in proiz- vodnje. Izvršni svet celjske ob- činske skupščine je že lani novembra imenoval odbor za ustanovitev ko- munalne samoupra^vne in- teresne skupnosti. Njego- vo delo je že rodilo osnu- tek samoupravnega spo- razuma o ustanovitvi in- teresne skupnosti za ko- munalno področje. Ta osnutek je šel te dni v javno razpravo med čla- ne komunalnih delovnih organizacij ter v krajev- ne skupnosti. Po načrtu, bo javna razprava, o tem trajala do 20. maja, na- kar bi si naj sledila pod- pis sporazmna o ustano- vitvi interesne skupnosti ter seveda ustaniovna skupščina. V Celju so se zaenkrat odločili za eno samo sa- moupravno komunalno in- teresno skupnost, ki bo imela enoto za komunal- no urejanje zemljišč. Pri- hodnji razvoj pa bo po- kazal, ali bo enotna skup- nost delala tudi v pri- hodnje ali pa bo prišlo do ustanovitve bolj spe- cializiranih skupnosti za posamezna komimalna področja. M. B. KONJICE: RK ZBIRAL PAPIR v občini Slovenske Ko- njice so 9. aprila izvedli akoiijo zbiranja starega papirja in papirne emba- laže. ,V akciji so sodelo- vale vse osnovne organi- zacije Rdečega križa v Slovenskih Konjicah, Zre- čah, Ločah, Vitanju, 2i- čah, Zbelovem in Jerne- ju. Nekaj dni pred "akcijo so člani Rdečega križa razobesili tudi "plakate, ki so pozivali občane, naj se vključijo v akcijo. Raz- delili pa so tudi pozive za akcijo velikemu števi- lu občanov. Akcijo je or- ganiziral občinski odbor Rdečega križa v Sloven- skih Konjicah, papir pa je pobiralo podjetje Di- nos. Akcija^ je bila dobro pripravljena in je tudi v celoti uspela. Vendar se kljub temu zdi, da ob- čani še tiiso oddali vse- ga papirja, ki ga hranijo, saj so ostala nekatera gospodinjstva v aJcciji ob strani. Kljub temu so posamezne osnovne orga- nizacije RK konjiške ob- čine zbrale mnogo stare- ga papirja: konjiška — 5100 kg papirja, loška — 1470 kg, zreška — 1680 kg in vitanjska — 1350 kg. Skupaj so vse osnovne organizacije zbra;le 10 420 kg starega papirja in pa- pirne embalaže. V akciji so sodelovali tudi avto- prevozniki s svcjiimi av- tomobili, ki so prevozne stroške namenili organi- zaciji RK. Občinski odbor Rdeče- ga križa se ob zaključe- ni akciji zahvaljuje vsem občanom, ki so prispe- vali star papir za potre- be naše industrije. Obe- nem pa prosi, da še na- prej shranjujejo star pa- pir in da se prav tako številno odzovejo v na- slednji akciji, ki bo v konjiški občini, 9. oikto- bra letos. 16. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. TO IN ONO IZ PREBOLDA v naši krajevni skupno- sti imamo vedno dosti de- la. Skupnost združuje več vasi, razdrobljeni smo, toda vseeno smo že veliko narediti za boljši videz kraja. Večina nas dela v teks- tilni bovami. Borimo se za Izpolnitev plana, ki je kar čedno napet. Veliko smo že spremenili. Star strojni park počasi odprav- ljamo. Uvedli smo kon- fekcijo ženskih hlačnih nogavic. Da bd bili kos novim strojem in avtoma- tom, smo imeli v ixxijet- Ju interne tečaje. V pod- jetju skrbimo za dobro p>o- čutje delavcev, predvsem pa smo posvetili največ skrbd in sredstev izgradnji stanovanj, tako kolektiv s svojimi skladi, kot de- lavci z namenskim varče- vanjem. Tudi rekreacija in oddih sta se vrasla v ko- lektiv. Preboldska šola bo do- bila lepo novo telovadni- co. na bližnjem gričku pa mislijo postaviti smučar- sko žičnico, če bo kdaj kaj snega, seveda. Pevsko društvo je'v Pre- boldu zelo aktivno, prav tako igralska družina, ena- ko godba na pihala. Prebold je znan tudi po svoijih jamarjih, ki kar naprej odkrivajo podzem- ski svet. »Prebold inia staro ča- stitljivo graščino. Zelo sta- ra je tn treba jo bo ob- noviti. Služii za stanovanja, pa stanovanjsko podjetje Žalec vzdihuje nad stro- ški in meni, da bi bilo ceneje postaviti nove blo- ke za stanovalce, graščino pa dati kakšnemu muzeju. Se muzeji vzdržujejo brez denarja? Problem je preboldsko zdravstvo. Zdravnikov ni dovolj. Tako so nezado- voljni zdravniki, ki mora- jo nadomestiti manjkajo- če, občani pa prav tako, saj čakajo cele dopoldne- ve na vrsto v čakalnici. V Preboldu imamo tudi gobarsko sekcijo, gobarjev Je vedno več, gob pa žal vedno manj. Pa suhih dre- ves po gozdovih nihče ne poseka in vedno več hri- bovskih domačij se prazni, pa kaj bi — je to sploh kaj novega? RADO KRAJNC PREBOLD- Je, je. Precej novega ste zapisali, predvsem pa zna- te opazovati okoli sebe in spoznati družbene pro- bleme. Zato smo prisodili temu sestavku 1. nagrado 1000 dinarjev. NEPOZABNA DOŽIVETJA Mladinske delovne akci- je ... Mnogi se boje teh besed, mnogi mislijo, da so delovne akcije pravo miičenje — toda, vse te misli so odveč. Mladinske delovne akcije so pesmi življenja, so tisto, čemur pravimo mladost — so fi- zično delo, brigadne kon- ference, predavanja, pro- slave, taborni ognij in tu- di zabave ... Motite se, če misUte, da je težko vstati že ob štirih zjutraj, opra- viti jutranjo telovadbo, za- peti himno ob dviganju zastave ter s krampi m lopatami na ramah' oditi na delovišče. Vse bo je tako vznemir- ljivo, da se težko ločiš od vseh elementov, ki ti pe- stri jo brigadirske dneve. Vsi dnevi so pravza.prav isti, toda vsak naslednji je mnogo lepši od prejšnje- ga. Celo lopata sčasoma dobi nek čarobni lik, ki ti postaja vedno bolj blizu. Roke in lopata postanejo v brigadi nerazdružljivi prijatelji, čeprav se dokaj kmalu pojavijo žulji, ki se najpogosteje prelevijo v prijetno bolečino. Biti brigadir, pomeni bi- ti več kot le mlad, pome- ni biti ustvarjalen, dela- ven, tovariški, pomeni raz- vijati sohdamost in se za- vedati, da s takimi akcija- mi pomagamo k čim hi- trejšemu raCToju naše samoupravne socialistične Jugoslavije. Ne biti brigadir, pome- ni biti osiromašen, pri- krajšan za del mJadosti,' prikrajšan ra marsikaj le- pega, kar je pripomoglo k izgradnji osebnosti sle- hernega mladca človeka. In kaj pomeni za briga- dirja konec izmene briga- de? Slovo od nara^-nih le- pot, v katere še ni uspela prodreti civilizacija. Slo- vo od čudovito svežega zraka, ki ga v mestih ni- smo deležni, slovo od skromnih, vendar nadvse gostoljubnih domačinov in ne nazadnje pomeni konec izmene tudi slovo od pri- jateljev — brigadirjev. Tn prav to je najtežje — še posebno takrat, kadar veš, da se bo tisto, kar ite je v brigadi povezalo z osta- limi, izven nje, razdružilo. V trenutkih slovesa so oči najlepši in največji go- vornik. Nevsiljivo se utr' nejo solze, ki ne pomeni- jo le praznine, ki nastaja, ampak nekaj, česar si s to plemenito govorico oči še vedno ne znam raz- ložiti. MARINA KOCEN LJUBLJANA Nagrada 500 din NAŠA NARODNO ZABAVNA GLASBA Po osvoboditvi se je pri nas pojavila takoimenova- na »narodnozabavna glas- baojavljali med ljudstvom, in to v mestih in f>o vaseh. Tek- ste so zlagali in jih še zlagajo nevešči ljudje, kar zadeva glasbo, je pa še slabše. Tako prihaja med naše ljudi in tudi v tujino naša zabavna glasba, na ka;tero nikakor ne -more- mo biti pvonosni. Zakaj dovolimo, da takšno sa- morastniško glasbo z ne- mogočimi teksti nekontro- lirano navijajo t radij- skih sprejemnikih, snema- jo plošče in izvajajo ce- lo na raznih glasbenih fe- stivalih? Vsak obrtnik, ki hoče opravljati svoj poklic, mo- ra prej opraviti potrebne izpite in dobiti za oprav- ljanje poklica potrebno dovoljenje. Naši samorast- niški glasbeniki pa to lah- ko opravljajo brez vsake- ga znanja ali vsaj preiz- kusa glasbenega znanja. Nobenemu ne moremo braniti, da bi zlagal razne tekste in komponiral na- rodno-zabavno glasbo, ven- dar menim, da bi bilo kot za obrtnike tudi po- trebno predhodno opravi- ti preizkus glasbenega in literarnega znanja in šele po tem opravljenem izpitu se naj njegova dela dovo- lijo izvajati na javnih pri- reditvah in zlasti v radiu in televiziji. Pri nas ima- mo nižje, srednje, višje in visoke glasbene šole, na katerih lahko vsak, ki želi komponirati, opravi potre- ben izpit. Odkrito moraip reči, da ko poslušam na radiu ali televizijo našo narodno- bavno glasbo, me je sram, da sem glasbenik in ne morem proti temu ničesar napraviti. Cas je, da se naše kul- turne organizacije zgane- jo in tudi o tem pojavu razmislijo, ker je naše na- rodne glasbe škoda, da jo lahko vsak mrcvari, ka- kor se mu ljubi. Naša narodna glasba je naš za- klad in jo moramo oču- vati in to brez pačenja nepoklicanih in nesposob- nih ljudi. Avgust Ulaga, Lipa, štore — Knjižna nagAda DAN PODOBEN DNEVU Zopet dežuje. Vreme se nikakor ne more izboljša- ti. Bolečine v hrbtenici ne odnehajo. Kot zakleto. Ro- ke me ne ubogajo. V gla- vi se mi vrti. Ne, ne smem kloniti. Treba je, otroci veliko rabijo. Pri- dem na delo. Kaj se mu- di, prosim? vprašam pred- delavko. Ja, tole je treba. Norma je petsto metrov. Dobro. Zberem vso voljo in moč, kolikor je pač imam. Balo je treba odda- ti v normiranem času. Kaj komu mar, če lahko ali ne? Samo jaz se bojim, koliko bo petnajstega v plačilni kuverti. Vlečem, šivani, kos za .kosom. Bo- li in peče me v hrbtenici in niti toliko časa ni, da bi se pošteno zravnala. Toda leta tečejo, norme se večajo, plače za nas sta- rejše, opešane delavke pa stojijo, stojijo ... Bližamo se Abrahamu. Želimo si, da bi dospele v zasluženi pokoj, toda kako? Zdravje se krha, tudi stroji se izrabijo, kaj se ne bi člpvek, zlasti žene, matere. Ta primer ni osamljen. Veliko nas je, ki nismo imele priložnosti nadalje- vati šolanje, čeprav smo bile za bo sposobne. Pri- morane smo ostati kar smo. Ne begamo iz pod- jetja v podjetje ter s tem iasilj.ujemo višje prejem- ke. Zvestoba je malo vre- dna. L. F., Laško — Knjižna nagrada DRUŽMIRJU GROZI KATASTROFA Družmirje je majhna va- sica v šaleški dolini; lah- ko bi rekU, da je pred- mestje Šoštanja. Tu živijo predvsem kme- tje, ki miajo precej obde- lovalne zemlje. Gojijo sko- raj vse poljedelske kultu- re, kot so: krompir, pše niča, koruza in hmelj, prav ti kmetje pa iz dneva v dan z žalostjo v očeh gledajo svoje domačije oziroma njive, kako se pogrezajo. Vas Družmirje stoji namreč na območju, pod katerim so več me- trov debeli sloji premoga Ker je v svetu precejšnje pomanjkanje energetskih virov, se tudi velenjski rudnik čimbolj razširja, da bi vsaj za svojo dolino pokril potrebe po toploti in elektriki. Globoko fkkI zemljo nastajajo veliki ro- vi in prav zaradi njih se je začela pogrezovati zem- lja. Veliko domačij, kot so: Krumpačnikova, Kro- puškova, Kozlevčarjeva in druge, ko so jih že podr- li, ker življenje v njih ni bilo več varno. Tudi po- kopališče so morali pre- kopati in ostanke trupel Donovno pokopati na po- konališču v Podkraiu. Kmalu bo treba zapreti trgovino Družmirje, dom Svobode, pa tudi cesto, ki ie že precej razpokana. Ko bo zaprta še cesta, bo- do Družmirčani, kateri za- časno še prebivajo tukaj, kratkomalo odrezani od sveta. Družmirčani so zaljub- ljeni v svojo zemljo in le s težavo se sprijaznjujejo, da si morajo svoj dom is kati drugje, kaiti usoda Družmirja že trka na vra- ta niihovih domačij. KAJBA PAVLA DRUŽMIRJE 15 ŠOŠTANJ OKRNJENA SREČA MATERE Doma sem iz Razgorja, hribovske vasi. Imela sem šest otrok, od katerih mi je eden umrl, pet jih še živi. Ko so bili majhni, je bilo zelo hudo. Mož zaradi slabega zdravja ni redno delal. Sama sem morala skrbeti za denar. Poleti sem z otroki ho- dila v borovnice in gobe tn v hmelj, da so imeli otroci za šoilo. Pozimi sem v lastnem gozdiču nasekala smrečic in jih prodala za jelke. Tako je bilo leto za letom. Otroci so odirasli. Trije So že poročeni, na svo- jem, dva sta še doma. Vsi so dobri, le hčerka Je pozabila na nas, na starša. Najbrž jo je sram siromašne, skromne dru- žine. Kadar jo gledam na poročni sliki mi je hudo da bi zatulila od bolečine. Zdaj sem imela god. Vsi so prišli, moji otroci, snahe, vnuki — kako veselo je bilo. To- da ker hčerke nd kilo — veselje ni bilo popoilno. Trdno sem prepričana, da bo prišel čas, ko se bo tudi ona spomnila na mene, da bo prišla, kot pridejo drugi. M. K. Dva prispevka v petem kolu igre 10x1.000 nismo opremili s polnimi podpi- si. Pismo matere in pismo delavke. Razlogi so ra- zumljivi, vendar prispev- kov, ki nam jih pisci ne pustijo polno podpisati, ne moremo nagraditi. Saj ra- zumete, da je eden od os- novnih pogojev za našo nagradno igro — sodelova- nje ne more in ne sme biti anonimno, še vedno ni prispevkov iz delovnih kolektivov, družbeno-poli- tičnih organizacij, društev. ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 ŽELJE Z DELOVNEGA MESTA Ob prazniku dela, prvem maju, smo povprašali občane in delavce, kakšen praznik si že- lijo. Za našo anketo smo tokrat namenoma izbrali same takšne ljudi, ki med prazniki dežurajo v službah. Skoraj vsi so tega navajeni in se jim danes delo med prazniki ne zdi nič posebnega. Sicer pa poglejmo, kaj so nam povedali. IVAN DOLAR, Drešin.ja vas: »želja je več in tež- ko se je kar takole na- enkrat spomniti na vse. Sem sekretar Občinskega odbora Rdečega križa v Žalcu in že zaradi tega že- lim, da bi ljudje še na- prej ostali tako humani, kadar gre sočloveku za življenje. Nemalokrat so prav krvodajalci bih ti- sti, ki so reševali življe- nja. želim si. da bi kri darovali vsi tisti, ki jo do sedaj še niso. Delav. cem vsega sveta pa seve- da najbolj želim, da bi s svojim delom prispevali za napredek in pravico in pa, seveda, da bi povsod imeli toliko pravic, kot jih imajo-lahko pri nas.« KARLI PLANINŠEK, Šempeter: »Delam na ben- cinski črpalki v Šempet- ru in tako se zgodi, da moram ravno ob najbolj pomembnih praznikih bi- ti v službi. Želim si, da ljudje ob praznikih ne bi bili nestrpni na črpalkah in bi upoštevali to, da smo mi v službi med ti- stim časom, ko oni praz- nujejo. Zelja ob prazniku je seveda še cela vrsta. Ena izmed teh želj je tu- di ta, da bi praznik praz- novali tudi tam, kjer ga danes še ne morejo, ne smejo. Prav gotovo J>o tu- di tam zmagala revolucio- narnost delavskega razre- da.« SLAVKO RLKAVINA, Žalec: »Delam kot zidar pri žalski Zarji. Ker iina- jo v številnih tovarnah prav med prazniki remon- te, se mi že dolga leta službe dogaja, da nisem prost med nobenim praz- nikom. Mislil sem že, da bo letos ob prvem maju bolje, pa sem ravnokar izvedel, da naša skupina pleskarjev spet »dežura«. Ves čas pravnikov bomo preživeli na Primorskem Želim si, da Di vsaj en- krat lahko zasluženo po- čival. Pa kaj hočemo, tak- šen poklic sem si izbral in tako pač mora biti. Sicer ima pa človek po opravljenem delu kar le-, pe občutke in tisto tudi nekaj velja.« ERIKA H)TOČAN, Vran- sko: »Delam kot nataka- rica v hotelu Slovan na Vranskem. Med prvomaj- skimi pra2aiiki bom vse dni v službi. Pa me to prav nič ne moti, ker imam rada delo, ki ga opravljam. Pred leti sem sicer že mislila zapustiti ta poklic, ko pa sem do- dobra preudarila, sem ugotovila, da kaj drugega sploh ne bi mogla delati. Kot vedno ob praznikih tako delam tudi vsaka ne-• deljo. Za to imam potem prosto med tednom. De lovnim ljudem pa, želim ob bližnjih praznikih vse najlepše, da bi se dodo- bra odpočili in pa seveda, da bi po praznikih spo- čiti in dobre volje prišli v službo.« JANEZ VEDENIK IVAN I>OL.\R KARLI PLANINŠEl SLAVKO RLKAVINA ERIKA POTOČAN 18. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. VSEM. KI ŽELITE DOBRO NAŠI MLADINI starejši imamo deljena mišljenja o današnji mla- dini. Tako je znamo gra- jati, hvaliti, podcenjevati, precenjevati pa tudi za- govarjati in braniti, kadar se nam zdi potrebno. Vsi- ki smo bolj ali manj od- govorni za vzgojo otrok, večkrat i>odvomimo, če morda le niso naše vzgoj- ne metode nekoliko za- starele in s tem tudi ne- uspešne. Kaj radi ome- njamo objektivne težave, manj pa že subjektivne težave, ki spremljajo naš družbeni razvoj. Prepri. čan sem, da se boste mnogi, če že ne vsi stri- njali z menoj, da z vzgoj- nimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, še tako bogata družba ne bo sreč- na družba, če bodo v njej prisotni nehumani, neso- cialistični odnosi. Zato vas vabim vse, ki želite dobro naši mladini, da z večjo prizadevnostjo in občutkom odgovornosti pomagate vzgajati našo mladino. V šolskem letu 1975/76 bomo tudi na IV. osnovni šoli pričeli upo- rabljati nov pravilnik o ocenjevanju učencev. Ta pravilnik sicer govori o ocenjevanju vzgojnih in izobraževalnih uspehov, vendar bi se tokrat zadr- žal predvsem pri ocenje- vanju vedenja. Pomagalo naj bi pri uresničevanju naših vzgojnih smotrov. Avtorji pravilnika so v 4. in na kraju 3. člena pra- vilnika v zgoščeni obliki nakazali veliko in odgo. vomo nalogo, ki stoji pred vsemi učitelji, vzgo- jitelji in učiteljskimi zbo- ri. V svoji tridesetletni pe- dagoški praksi sem si pri- dobil bolj ali manj skrom- ne izkušnje in sodoživljal tudi spodrsljaje pri vzgo- ji naših mladih generacij. Hitre spremembe na vseh področjih družbenega živ- ljenja spremljajo tudi do- ločena protislovja, ki ne prenesejo več zastarelih vsebin in oblik vzgoje in izobraževanja. Vzporedno z željo, da bi se končno znebili osipa na osnovnih šolah, ne smemo pozabi- ti na vse tisto, kar pov- zroča slabe uspehe. Ko ■bomo ocenjevali vedenje učencev, bomo ocenjevali tudi sebe. Seveda pa mo- rate razumeti, da so v mnogih primerih tudi vsa prizadevanja še tako vzor- nega vzgojitelja manj us- pešna, ker so pač pri vzgoji otroka prisotni še drugi oblikovalci mlade osebnosti. Res, occtio vzorno, primemo ah manj primerno bo zapisal uči- telj, oziroma dal razi-fedni učiteljski zbor, vendar bo ta ocena veljala tudi za starše, za dom, za krajev- no skupnost, za družbo in za vse, ki so dolžni aktiv- no sodelovati pri vzgoji mladega rodu. Tudi otro- kova odgovornost naj ra- ste z leti in ne bi bilo pra- vilno, niti pošteno, da bi se mlad človek v nedo- gled izgovarjal n^ račun zunanjih dejavnikov, da bi za vse posledice dolžil sa- mo starše in dmžbo. Tak- šna praksa ne bi vodila k nobenemu napredku. Seveda pa moramo prene- hati s tem, da bodo eni gradili, drugi pa rušili. Zavedam .se tega, da ne bomo mogli odpraviti vseh negativnih vplivov, saj si nobena družba ne more privoščiti idealnih pogo- jev in okolja, vendar sem prepričan, da bi lahko že doslej z dobro voljo kaj več storili v dobro naše mladine. Ni pošteno, da še vedno lahko posamez- niki ah pa skupine naših državljanov iz čisto ko- mercialnih razlogov, efek- tov zavajajo našo mladi- no z neprimerno literatu- ro, ji omogočajo ogled slabih filmov, jo breme- nijo z dvomljivo komerci- alno glasbo, nudijo naj- mlajšim razne slikanice in igračke najslabše kvalite- te. Ne moremo trditi, da ne poznajo psihe otrok, sicer ne bi bili tako us- pešni, trdimo pa le to, da jim ni mar za posledice. Seveda ni moj namen, da bi v tem kratkem sestav- ku opozoril na vse tisto, kar spremlja potrošniško družbo in kar je doslej zaviralo pozitivna vzgojna prizadevanja. Ker smo še, le na začetku uresničeva- nja vseh nalog novega pra- vilnika, je bolj v ospred- ju vprašanje, kako v praksi izpolnjevati tako zahtevno nalogo. Imamo ljudi, ki se brez vseh po- mislekov opredelijo za ne- kaj novega in pri tem ni- ti ne pomislijo na težave ter na posledice, ki se po- zneje pokažejo v praksi. Nekdo je dejal, da smo dežela najrazličnejših eks- perimentov, žal večkrat tu- di zelo pon^rečenih in tega tudi ne moremo za- nikati. Mnogo škode so nam povzročili ljudje, ki so za- radi svojih ambicij, več- krat tudi zaradi nezdrave- ga karierizma molče spre- _ jemali vse novosti, ker se pač niso hoteli nobenemu zameriti. Osebno sem vedno zameril nekakšnim »linij istom«, ki se vedno vsedejo na pravi vlak tn tudi pravočasno izstopijo iz njega ter počakajo na drugi vlak. Sprijazniti se moramo z resnico, da takšnih sopotnikov v na- ši družbi ne bo zmanjka- lo, da pa je dobro, da se njihove prisotnosti zave- damo. Naleteli pa bomo tudi na tiste, ki se glob- lje zavedajo, kaj i>omeni- jo nova prizadevanja in še predvsem novi kriteri- ji pri ocenjevanju vede- nja. Socializmu predani starši, pedagogi in še vsi drugi, bodo gotovo pri- zadeto izkoristili vse svo- je sposobnosti, da bi se nekaj premaknila^-in spre- menilo v naši vzgoji in da bi se predvsem spreme- nili odnosi med ljudmi. Samoupravi jalca ne more- mo vzgojiti kar preko no- či. Tistim, ki jim pa naši " vzgojni smotri niso všeč in si tudi sami ne zaslu žijo ocene vzorno ali vsaj primerno, bo potrebno od- krito povedati, da je vsa- ko zavajanje mladine na kriva pota družbeno škod- ljivo dejanje, ki ga nobe- na družba ne more pre- našati. Ko govorimo o učenče- vem odnosu do sošolcev, do učiteljev in drugih oseb, še posebej o odno- su do družbene imovine, do dmžbenega premože- nja, o učenčevem obnaša- nju v šoli in izven nje, o aktivnosti v razredni in šolski skupnosti, lahko razumevamo, da smo do- slej premalo upoštevali navedene vrednote in da smo posledice tega čutili na vsakem koraku. V na- ši družbi gre predvsem za bolj humane, človeške odnose, za pravilen od- nos do vsega kar ustvar. ja naš delovni človek, za delovne navade, za odnos do dela in še za vse ti- sto, kar je zapisano v Ustavi. Predvsem ne sme- mo pozabiti na vzgojo so- cialnega čustva, ki daje človeku občutek varnosti in pripadnosti. V bodoče naj ne bo samo učitelj tisti, ki bo skrbel za red in disciplino in se pri tem posluževal samo vzgojnih ukrepov, za katere pa ve- mo, da so večkrat ne- uspešni, če govorimo, da moramo v učni' proces vključevati tudi učenca, potem je potrebno v bo- doče učenca vključevati tudi v vzgojni proces. Učen- ci se bodo morali ob vsa. ki vzgojni situaciji opre- deliti in nuditi vso pod- poro skupnim prizadeva- njem razreda ali drugi ob- liki skupine učencev. Ta- ko ne bo samo učitelj vzgojitelj, vzgojitelji naj bodo kar vsi učenci. Pre- nehati moramo s prakso, da posamezniki v razre- du, na igrišču, v kinodvo- rani, v avtobusu in dru- god terorizirajo neorgani- zirano večino "in s tem kvarijo naše odnose. Se- veda pa je še dolga pot do te.ga, da bo tudi od- rasel človek prenesel upravičeno kritiko ali pri- pombo otroka, šolarja. Povsod bomo morali biti prisotni in aktivni. Pred leti sem naletel na otroke, ki so z nožem načenjali drevo v drevoredu, zraven pa je neprizadeto stalo ne- kaj odraslih moških. Otro- ke sem opozoril in jih okregal, ker sem pač me- nil, da me bodo tudi od- rasli slišali. Na koncu bi še omenil učitelja, vzgojitelja, ki bo moral biti tudi sam vzo- ren, četudi vemo, da nih- če na svetu ni idealna osebnost. Tako za učite- lja, kot za očeta in mater pa velja, da je nemoral- no. nepošteno od otrok za- htevati eno, sami pa bi delali drugo, že zaradi te- , ga bo potrebno podaljša, ti tisto narodno, da se učimo od rojstva do smr- ti, da se namreč tudi vzga- jamo celo življenje. DRAGO ŠPENDL ŠKARJE IN FILM v Tednu domačega fil- ma sem si lani v decem- bru prvič ogledal sloven- ski film Strah. Pred kratkim pa sem ga gle- dal dmgič. Toda danes mislim, da bi bilo bolje, če bi ga gledal samo prvič, kajti tako bi mi bilo prihranjeno veliko razočaranje. Ugotovil sem namreč, da je v času med mojim prvim in dnjgim ogledom, v omaro, v ka- teri je bil shranjen, vlo- mil lopov m film s škar- jami temeljito »popravil«. Konkretno mislim na pri- zor Milene Zupančičeve z Ljubom Tadičem. Ob pre- mieri v Celju je bila ta 5cena še cela, pri mojem ponovnem ogledu pa že močno okrnjena. Ne verjamem, da je ta popravek dvignil kvaliteto filma, prej bi rekel, da ga je osiromašil, ce je to zahtevala igralka sama, potem zadevo razumem, drugače pa nikakor ne če bo šlo tako naprej, bo v kratkem času od celotne- ga filma ostalo za pred- vajanje le še nekaj nepo- membnih metrov. FRANC MOHORIČ Vitanje POT V NEZNANO Pravkar sem prišla z dela v vinogradu, ko mi je pismonoša prinesel Novi tednik. Seveda sem ga začela takoj prebirati. Najprej preberem »iz ure- dnikove mize«, da vidim, kaj je novega. Tako sem opazila, da spet priprav- Ijate pot v neznano. Mo- ram reči, da ste zares ljubeznivi, še posebno do kmečkih ljudi, ki jih ne- kateri preveč zapostavlja- jo, ker pač niso tako lepo urejeni kot mestni. Ničkodikokrat še spo- mnim, da so mi v šoh rekli: »Ti pa po gnoju smrdiš!« Bili smo pač kmečki' otroci! Zato še bolj podpiram vaše zanimive akcije, ki nudijo vsakomur, da se je udeleži, želim, da bi se še večkrat sponmili na nas, kmečke ljudi, ki moramo veliko preti-peti. Zrasla sem na kmetih in nikoli nisem nikamor mogla, ker pač nismo ime- li denarja. Oče je vsak drnar vtaknil v kmetijo, za nas otroke pa je bore malo ostalo. — ° 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ s četniki, ustaši in slovenskimi domobranci so zapustili domovino le redki izgnanci Četniške sile, pod vodstvom poveljnikov in starešin, ki so bili podrejeni Draži Mihajloviču — sam je ostal z manjšimi oddelki v obširnih gorskih masivih na meji Srbije in Bosne v nameri, da tod počaka na po- vratek svojih vojščakov in prihod kraljevske vlade - so se prebijale iz severne Bosne preko Gorskega ko- tarja, delno preko Notranjske in Kočevskega Roga na Primorsko. Izsilile so si pot v Italijo, na področje, ki so ga tedaj že obvladovale in zasedale anglo-ameriške ti"upe. Med potjo so povzročili brezštevilna nasilja. Pobijali so manjše partizanske skupine in civilno pre- bivalstvo. Ropali so živino, hrano in pijačo. Vsakdo, ki se je zoperstavil izročiti kakršnokoli blago in pred- mete, ki so jih četniki zahtevali od prebivalstva, je bil takoj ustreljen, četniki so se seveda spvopadali z na- šimi večjimi partizanskimi enotami. Frontalnega boja niso več tvegali, preveč se jim je mudilo in gorelo pod nogami. Podobno kot četniki so se obnašali proti prebivalstvu tudi ustaši, Le-ti in slovenski domobran- ci so se zvečine usmerili proti severu. Domobranci so se umikaM z Dolenjske preko Gorenjske na Koroško, ustaši preko kozjanskega in celjskega področja prav tako jia Koroško. Njihova pot je bila zaznamovana s požganimi hLšami in gospo^rskimi poslopji, številni kmečki prebivalci, ki so se upirali samovolji ustašev pri rekvizicijah živil, so v poslednjih dneh in še tudi nekaj dni po kapitulac-iji nemške vojske končali svoja življenja pod streli ali ustaškim nožem. S temi vojaškimi enotami so se umikali iz Srbije, Bosne in Hrvatske in končno zapustili svojo domovino najbolj zagrizeni in kompromitirani pristaši protiljud- skih režimov predvojne Jugoslavije, Id so tudi v med- vojnem obdobju sodelovali javno ali na skrivaj z oku- patorji. Tako so Slovenijo zapustili ljudje iz kroga ge- nerala Rupnika tn nadškofa Rožmana. Zmaga narodno osvobodilne vojske, pri čemer so imeli veliko zaslug politični aktivisti na terenu po vsej domovini, je pripomogla k očiščenju tistih, med vojno osvobodUne- mu gibanju sovražno razpoloženih ljudi, ki so bili ideo- loški, pohtični in vojaški vodje belo in plavogardizma ter domobranstva na naših tleh. Verno so služili itali- janskemu tn nemškemu okupacijskemu režimu. Nji- hova krivda v zatiranju osvobodilnega gibanja je bUa prevelika, da bi smeli računati na popustljivo ravna- nje proti njim. Povedati je le še treba, da so bili med slovenskimi izgnanci v Srbiji in na Hrvatskem le red- ki, ki so se skozi vojni čas ukvarjali v večjih mestih edinole s črno borzo. Takšni so se brigali za svoj ob- stoj, za svoje dobro. Oddvojili so se iz sredine, ki je spoznala in vedela kaj je in kaj ni prav. Odtujili so se ljudstvu. Opisovanju — kako in kaj so doživljaU naši iz- gnanci — je bilo posvečenega precej prostora. Prav je, da smo se na gomjegrajskem primeru izseljencev nekaj več zadržali in opisali tmjevo FK>t ljudi, kar velja istočasno na splošno za vse izseljence iz štajerske in Gorenjske ... Kronist gornjegrajskih razmer za 1941. leto .je zapisal: »že so obstali krvavi oblaki nad nami, toda ljudstvo je sodelovalo z OF . . .« Res, zbirali so se oblaki in gorje naprednim m za- vednim pFebivalcem. Kot drugod, tako so se tudi Gor- njegrajčani ovedli, da je treba nekaj storiti, nekaj ukreniti. Tisti shodi, ki so jih Nemci imenovali »apeli« m jih pogosto sklicevali, jim niso šli v glavo, župan Je tu in tam prišel na shod. tudi kakšen pomembnejši funkcionar iz Celja, govoril jim je, kako bodo Nemci uredili lepo življenje na' štajerskem in Gornjegrajča- nom, ko bodo končali vojno z Angleži in Rusi. Isto- časno je župan ostro pretil in govoril na račun tistih, ki ix>dpirajo »bandite«, katerih tako in tako ni dosti in še ti bodo kmalu uničeni. Vse to je dalo ljudem mi- sliti in zastavljali so si vprašanja kako, kam, kaj. V mestu se na skrivaj pojavijo prvi znanilci odporniške- ga gibanja. Le malokdo je vedel tn videl, da je Božo Mravljak-Bombič zahajal že v juliju in avgustu 1941 na skriva,! do dveh, treh družin. Prav tako so bili redki, ki jim je začel govoriti o medsebojnih povezavah žagarski delavec na žagi v Gornjem gradu, Ivan žmavc, kasnejši ilegalec in p>artizati Mrazek. Kakor je bilo v prvih tednih okupacije vse nejasno, obupno, tako se je pričelo proti koncu poletja nekaterim le nebo ja- sniti in čeprav so prihajale z ruske fronte tako slabe novice. Vse je pričakovalo, da bo ruska zima zlomila nemški vojaški stroj in da bo prihodnja pomlad naša... Z idealizmom, z brezmejnim zaupanjem v prve organizatorje OF so se pričeli nekateri gornje- grajčani vključevati v krog frontovcev. Prav gotovo je, da so bili med prvimi tudi tisti, ki so sicer pod okri- ljem dmštva »^kol« postajali nacionalno zavedni in tisti, ki so imeli smisel za obravnavanje predvojnih težkih gmotnih razmer delavcev in kmetov. Med ta- kimi je bil tudi živinozdravnik Jože Bergant. Jože Bergant, veterinar v Gornjem Gradu. V NOB je bil vključen od novem- bra 1941. leta do aretacije junija 1942. leta. Zaprt je bil v celjskem Starem piskru, nato pa prepeljan v mariborske zapore ih nazaj v celjski Stari pis- ker, kjer je bil ustreljen kot talec 15. avgusta 1942. leta. št. 16—17 — četrtek. 24. aprila NOVI TEDNIK — stran 19 Poročilu sem se m spei živim na kmetiji. Z mo ženi sva kupila nekaj •zenil.ie. zgradila sva si hišo. toda 7xiaj 5i rud: jaz želim malo pokukat^ v svet ANICA BEVC Podgorje 20 Velenje BILO JE LEPO Se vedno imam v mislih čudovit izlet, ko ste nas. sto kmečkih žena, pope Ijali na morje. Že iz Ce Ija smo odšle z dobro vo- ljo. ki se je med potjo še stopnjevala. Rada bi se zahvalila vsem, še po- sebno Tonetu, ki nas je spremljal, harmonikarju in vedno nasmejanemu šoferju. Ce pa nam je zmanjkalo besed »h do bre volje, smo poklicale na pomoč Jureta in' spe^ je bilo smeha na pretek Lepo je, da se spomn: te na kmečke-žene, zato še enkrat — fivala! MARTINA LOKOŠEK Lahomno 37 Laško KIPEČA SMETANA Zelo rada prebiram vai ča>opis in preberem sko- raj vse, razen športnih obvestil Z vsebino tedni ia sem zelo zadovoljna m ^a vsak teden težko priča- kujem Razočarana sem, kadar iz vsebine ^ednika izpade F V program in /em, da t6 motj še mar- sikoga. Zadnje čase opa- žam tudi preveč reklam nih oglasov, k: zavzema jo veliko dragocenega prostora. Reklam imamo že tako povsod preveč, tako na radiu kot na te leviziji. Star pregovor pa pravi: dobro blago se sa mo hvali. Ce pa gremo potem kakšen izdelek ku piti, ugotovimo na njem rtizne napake, slabo je izdelan, še poiebno velja to. za stavbno m gradbe- no pohištvo. Po trgovi- nah i živili me motijo ui vem., da ne samo me ne. izračuni register bla gajn, saj ko hočeš doma ugotoviti koliko stane kakšna stvar, ne ti to ne posreči, ker ob cenah ni označena vrsta artikla, kot' je to na starih paragon- skih blokih. Tako tudi ni so možne nobene rekla- macije. Mlečne izdelke, ki jih kupujemo na tržnici, bi morali inšpektorji več krat temeljito pregledati, kajti zgodilo se mi je, da sem kupila kislo smeta- no, ki je pričela doma čudno vzhajati in je kar kipela iz lonca. .Mislim, da je bii vmes kvas, Ce bi bila bliže Celju, bi jo sama nesla na pregled, a si teh dodatnih stroškov nisem privoščila K. M Loče SREČANJE MLADIH Sem učenec osmega raz reda in skupaj s svojimi sošolci in sošolkami že moramo resno razmišlja- ti, za kakšen poklic se bomo odločili. Veliko je poklicev in kar težko se bo odločiti in izbrati po klic, v katerem bi bili res zadovoljni. Da bi bile na- še odločitve lažje in bolj pravilne, nam mnogo po- magajo učitelji na šoli, predvsem p>a tovarišica Biz^jakova, ki vodi poklic- no usmerjanje, V .ta na men smo pripravili sre- čanje in pogov-oi z mla dimi, ki obiskujejo raz- ne Doklicne in srednje šo- le. ^ Že dan prej smo pri- pravili razred, v katerem naj bi bilo to sreča.nje. Imamo tudi poklicni ko- tiček, v katerem so raz stavljeni razni izdelki, pol- izdelki in materiali iz najrazli^ejših strok. Po- klicni kotiček pomaga učencem, da si lažja izbi- rajo poklic in da se lažje odločajo. Doma sem pozno v noč razmišljal o tem. kar s^n slišal na srečanju. Zelo si tudi želim, da bi imeli razna srečanja še z delav- ci po delovnih kolektivih, ustanovah in drugod. Vse to nam bi zelo koristilo pn nadaljnjem odloča,nju za poklice. BOŽO GLAV.\0. 8. razred Oft Kozje ODMEVI NA »STRAH PRED MLADIMI« v 15. številki vašega li- sta z dne 17. aprila 1975 je bil v rubriki »Pisma« objavljen prispevek Al- bina Simončiča iz Radeč pod naslovom »Strah pred mladimi«. V zvezi s tem objavljenim prispev- kom prosimo, da objaviite naslednje naše pojasnilo: »V 15. številki vašega lista z dne 17. 4. 1975 je bil v rubriki »Pisma« ob- javljen prispevek tov. Al- bma Simončiča iz Radeč pod naslovom »Strah pr^ mladimi«, ki netoč- no prikazuje delo v na- šem zavodu. S tov. Si mončičem ne mislimo polemizirati glede vsebi- ne njegovega čla.nka, po- jasniti pa moramo, da naš zavod niso nikoli stražili miličniki in da niso nikoli okoli doma ves dan letali psi. Sploh pa je nesprejemljivo nje- govo stališče, da bi bilo potrebno zavod prestavi ti na manj obljuden kraj. Naš zavod si prizadeva, da v vzg0'jn0 in prevzgoj- no delo z mladoletniki, katerim so sodišča izre- kla vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom, vnaša sodobne me- tode vzgoje in prevzgoje, ki se uveljavljajo tako p>o svetu kot tudi pri nas. Vse to pa bi moralo biti poznano tov. Albinu Si mončiču, upokojenemu pedagogu iz Radeč.«- VZGOJNI POBOLJŠE VALNI DOM V RADEČAH 6 Vedno jc bi! dober Slovenec in dober človek, skakale iz vsakega roba in tudi odeja je bil boljša, na slovenstvo pa ga je priklenila čudna zgodba ii njegovih fantovskih let Romal je nekoc po slovenski zemlji, brez službe, kruha in strehe, in je ponoči za- spal pod milim nebom na kupu pokošenega sena. Ob polnoči pa se je prebudil in zvezde so bile nad njim v srcu pa žalost in v glavi omotica Bože moj, je mit, lil, zakaj se mučim po svetu, zakaj sem brez strehe in kruha! Mislil je dalje, svojo nesrečo pozabil, mislil je na drugih sto, na arugih tisoče, ki so revni kakor on. brez strehe .brez kruha in službe Zakaj? In tedai je vvsel do kraja domislil in je našel svobodo, ki je Slovenija ne pozna, ker nad njo počiva težka tuja roka Našel je in sj globoko v srce zapisal resmco da ima sužnost sto različnih glav in sto imen. a naj- strašnejša in najgnusnejša je sužnost. ki ti brani, da ne moreš izreči tega, kar misliš in občutiš. Opajale so me v mraku njegove besede, opajal me je ostri tobakov dim. In zopet se mi je vsiljevalo vpra- šanje: Kje sem že poslušal tega moža, kedaj sem že bil v taki celici? Razmislil sem in se spomnil svojih sanj, ki serri jih imel v Pragi, mesec dni pred vojno Sanjalo se mi je, točno drama v treh dejanjih, da sem bil zaklenjen v tesno sobo. tako, kakor je ta celica Z visokega okna sem gledal vojake, ki so vlekli kanone. Bil. sem prestrašen in srce mi je morila zavest, da moram umreti. To je trajalo dolgo dolgo in malo da nisem od strahu skoprnel Slika se je spremenila. Dva moža sta prišla k meni in starejši se mi je smehljal. Vprašal sem ga, ali res moram urrireti? On je zanikal z glavo in zašepetal: »Rešen si!« Kaj je v sanjah čas: kaj je srcu čas? Zdelo se mi je. da je preteklo stoletje. Našel sem se na beli cesti, po belem solnčnem dnevu. Belo oblečene ženske so mi prihitele naproti in klicale: Srbi. Srbi! Okrenil sem se in stal pred četo srbskih vojakov, ki so šU proti meni. s puškami in bajoneti. Eden izmed njih. moj prijatelj iz Knjaževca, pa je vrgel puško stran, skočil-k meni in me je objel./' tem je počila puška in krogla me je zadela v 'hrbet. Prebudil sem se Povedal sem Milcužu te svoje pražke sanje. Mikuž pa jim ni pripisoval nobene važnosti Jaz pa sem vedel, da so bile tiste sanje preroške sanje in da se je začela njih izpolnjevanje t tej celici < današnjim dnem — Rad imam Žalec, je pripovedoval Mikuž v inraku to je trg nad vsemi trgi na Slovenskem. Drevored lip in kostanjev varuje obe strani od-prašne ceste in daje hladni hlad kraju in trudnemu sprehodniku. Možje so trdni in značajni in združujejo v sebi možato odločnost s pravo srčno kulturo dobrote in dostojnosti. O moj sivolasi župan Sirca, ali me boš pozabil, mojih otrok ne boš pozabit če poginem jai.. . . Krona ponosna savinjske doline si Ztilec, kraj, kjer si počije srce med iskrenimi, dobrimi ljudmi. Hej, slišiš, spiš? .Mi te je že objela kedaj vročekrvna Savlnjčanka, ali si že gledal kedaj v njene globoke oči? še ne? E, ]x)tem ti jxi želim, da dobiš za ženo Sarinjčanko. -imajo hitre roke in vitke so Jcakor postrvi, naše Savinjčanke. Težke so in močne, debeluharke pa ne najdeš med njimi. To je svoja rasa. Že spiš? Molčal sem na svojem ležišču in risal z domi.^ljijo lik kralja Petra v mrgoleči mrak ... — Jutri ]X} me obišče moja žena. je dejal Mikuž svečano, čisto za gotovo me obišče... Tako mi je, kakor takrat, ko sem bil prvič zaljubljen, če le zmi- sUm na njo ... Zunaj na hodniku so zaropotali težki koraki. Slišali so se moški glasovi, vmes žensko prerekanje. Naen- krat pa je pretresel zidovje bolni, obupni ženski krik: »Jezus Marija . . .« Mikuž je hlastno vstal in rekognosciral okrog vrat. Kukal je naporno skozi »volovsko oko« in nazadnje oznanil ■ •— Hudiča . . . Eno žensko so zaprli... Se ženske zapirajo . . . Majhna je in vojak jo vleče za roko. Svinje , Zaprli so jo v celico, kraj najine, in vso noč je histerično vpila in razbijala po stenah uboga človekulja. Začelo se je ubogo in mučno jetniško življenje, ki je trajalo v Celju dolgih šest tednov. Zunaj je žarel vroči avgust, zunaj je bila strašna vojslca, zunaj so vlačili naše kmete in delavce v klavnice na vsa evrop ska bojišča. Z Mikuiem sva bila odločna nacijonalista. toda že takrat je v najinih pogovorih drhtel socialni čut, podčrtan z najinim lastnim trpljenjem, da je človek le človek, kateri koli jezik govori in kjerkoli se nahaja. Vojna je najstrašnejši izrastek kapitalizma, ostanek divjih barbarskih dob, ko so ljudje še žrli nekuhano meso in srkali vročo, kri zaklanih živali. Vendar ,pa sva trepetala za Srbijo. Vedela sva, da se tam doli ob Donavi in Savi bije hrabri srbski kmet za svobodo svoje zemlje, za svojo b(.>dočo kulturo, za duševno in gmotno srečo bodočih pokoljenj. Vedela sva, da je srbska gospoda pokvarjena, toda gosjioda mora molčati in iti za ljudstvom, kadar se vzdigne ljudstvo v svojem penečem elementu. Bila sva željna novic in verovala v pravico kakor prvi kristjani po katakombah. Zvedela pa sva malo, o vojnih dogodkih skoro ničesar. Pač je Mikttž porabil vsako priliko in je izpraševal straže ali pa našega profosa, po imenu Korošca, moža iz kranjskega Zagorja, ki je bil kot črnovojnik ■ prisiljen vršiti nalogo jetničarja. Bil jc dober mož in blaga duša in če še živi, naj mu da Bog vsega dobrega za vse majhne dobrotice. ki nam jih je izkazal.. . Ako ga je pa že pokosila nemila smrt, bodi mu žemljica lahka, v kateri- počiva njegovo plemenito srce. Korošec nama je prinesel nekega dne cigarete., zavite v prvo stran graškega lističa »Kleine Zeitung«. Spominjam se, da je bil tisti dan za naju velik praznik, zakaj v tistem kosu časopisa sva našla kratek telegram z napisom »Schtvierige Kriegfiihrung in S.erbien« v ŽALCU GRADIJO v soseski IV v i^cu hitro napreduje gradiija stanovanjskih blo- kov, ki Jih ^adi celjski Ing^rad. V ozadju posnetka Je videti, da so trije bloki že pod streho, medtem ko bosta druga ob koncu maja. Tako bodo v Zalcu letos zgradili preko 100 novih stanovanj. Foto: T. TAVC.UI POLZELA: PROSLAVA KRVODAJALCEV Krajevna organizacija RK na Polzt^li je minulo soboto pripra- vila v jedilnici Tovarne nogavic na Polzeli proslavo krvodajalcem. O pomenu krvodajalstva in dejavnosti RK je spregovoril pred- sednik krajevne organizacije RK dr. Janez Ciikjati.^Učenci osnovne šole Vere šlander Polzela pa .so prlpravih^- prisrčen kulturni pro- gram. Ob koncu so potlelili 84 priznanj in značk za 5, 10, 15, 20 in 25 kratno darovanje krvi. Na sliki predsednik krajevne organi- zacije RK Polzela Janez Cukjati pripenja značko za ;J3-krat podar- jeno kri Mi.šu Marovlu. Foto: T. TAVC.-VR CELJE: ODLIKOVANJE DR. FAZARINCU Na svečani proslavi v počasti(r:uiini denarjem bi prišli d« pravega vrlea, ki ga nu.jno potn bujejo. • PREBOLD: JAMAR- SKO PREDAVANJE v petcik bo v prostorih mladinske- ga kluba v Preboldu zanimivo preda- vanje o češkoslovjiških jamah in brez- nih. Predavanje bo obogateno z barv- nimi dia.pozitivi, predaval pa bo pred- sednik Speleološke zveze Jugoslavije, doktor Franc Habe. Predavanja, ki bo ob 19. uri, se bodo poleg jamarjev udeležUi tudi učenci iz osnovnih šol iz Prebolda in Griž, ta,borniki in mla- dinci. • ŠENTJUR: MLAJI IN KRESOVI v šentjurski občini se že vtoeto pri- pravljajo na prvomajske praznike. Osrednja proslava bo v Šentjurju 29. aprila ob 12.30 v kulturnem domu, organizatorja pa sta sindiikalna orga- nizacija in SZDL. Na proslavi bodo podelili priananja nagrajencem OF in siridikalne znake najzaslužnejšim sin- dikalnim delavcem. Ostale prvomajske proslave bodo potekale v šentjurski občini v posa- meznih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Pri tem ne bodo pozabili na mlaje in kresove, za ka- tere je zadolžena mladina. Z. S. • ŽALEC: PREMALO TEMELJNIH ORGANIZACIJ Pred dnevi je bila v Žalcu peta seja občinske konference Zveze komu- nistom'. Osrednja , točka dnevnega reda je bila ocena samoupravne organizi- ranosti tn naloge pri nadaljnjem po- glabljanju samoupravnih odnosov v občini. Oceno je podal seikretar ob- činske konference Zveze komunistov Žalec, Franc Jelen, ki je poudaril, da v žalski občini nikakor ne morejo biti zadovoljni z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Temeljne organizacije združenega dela so usta- novili le v Keramični industriji v Li- bojah in v Kmetijskem kombinatu Hmezad Žalec. Na ustanavljanje te- meljnih organizacij pa se že priprav- ljajo v tekstilni tovarni v Preboldu. Na koncu seje so spre,govorili še o spremembah in dopolnitvah statu- tarnega sklepa o organiziranosti Zveze komunistov ^v občini, vse navzoče pa so seznanili še z rezultati obnove č^an- sti^a Zveze komunistov. • PRVIČ PLESNE TEKME Občinska plesna šola Celje je v soboto zvečer prvič priredila v veliki dvorani Narodnega doma tekmovanje plesnih parov iz osno\T)ih šol Celja in bližnje celjske okolice. Tekmovanja so se udeležili pari iz I., III. tn IV. os- novne šole, osnovne šole Hudinja ter osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Vseh parov je bilo 25. Na programu so imeli angle.ški valček, blues, polko in foxtrot. Več kot dve uri je trajalo tek- movanje, in prav prijetno je bilo gle- dati mlade pare, ki so zavzeto plesali in skrbeli za čim lepše poteze. Kako tudi ne, saj so se potegovali za zlato, srebrno in bronasto medaljo, ter pre hodni Dokai za ekipno tekmovanje šol. Sodniki so imeli težko delo, tx)da odločili so se, da zasluženo osvoje prva tri mesta naslednji pari: I. mesto NEDA VOGELSANK in ALEŠ JOŠT — I. osnovna šola; II. mesto NEVENKA ZAGOZDA in RADENKO ADŽIC — I. osnovna šola; III. mesto ZDENKA KODRIČ in MILAN BOŽICEVIC — osnovna šola K. D. Kaiuh, šoštanj. Prehodni pokal, katerega je dala Zveza mladine Celje, pa je osvojila I. osno\Tia šola Celje. Na koncu je bilo še krajše zabavno tekmovanje. Z veseljerA se .ga je ude- ležilo veliko mladih plesalcev. Gosta večera sta bila tudi dva plesna para iz Maribora, ki sta pokazala nekaj res imenitnega — ples kot šport. Predsednik plesne šole Celje Lojze BOrinc mi je na koncu dejal: »Ve^el sem. da je tekmovanje tako dobro us- pelo. Vsekakor se moram zahvaliti pri- zadevnima ple.snima učiteljema, ki sta poučevala na teh šolah, ing. Stanetu Kiklju in Miru Sikošku. To je bilo ♦prvo tako tekmovanje v Celju Moja želja je, da bi se še več šol odzvalo nastopom, predvsem šole iz okolice.« • LAŠKO: NAJBOLJŠI Z. KUZMIČ Občinska strelska zveza Laško je v sodelovanju s strelskima družinama »Dušan Poženel« Rečica in »Tone Bo- stič« Zidani most organizirala obtiin sko prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirje, mladince in člani- ce. Kljub pičli udeležbi so bili dose ženi zelo dobri re2rultati, saj se je kar 12 mladih strelcev uvrstilo na repub liško prvenstvo. Največ uspeha so ime- li strelci iz Zidanega mosta in Laške- ga ter strelke iz Radeč. Med pionirji je bila najboljša prva ekipa strelske družine »Tone Bostič« iz Zidanega mosta s 439 krogi pred pio- nirji strelske družine »Stane Rozman« Laško s 433 krogi in drugo ekipo iz Zidanega mosta s 246 krogi. Med posa- mezniki je drugič zapored zmagal Kuz- mič Zdravko s 172 krogi (Stane Roz- man) pred Borisom Goriškom s 163 krogi (Tone Bostič). Sledijo: Krivec Martin 151 (Stane Rozman), Guček Bo go 150 (Tone Bostič), Kačič Tomaž 145 (Stane Rozman), Strel Mirjana 134, Pa velšek Franci 126 (oba Tone Bostič)-. Pader Damjan 126. Vsi navedeni strel ci so izpolnili normo za nastop na re publiškem prvenstvu. V konkurenci rnladincev so bili zo- pet najboljši strelci iz Zidanega mo- sta, ki so s 1014 kTO&j postavili nov občinski rekord. Med posamezniki- je bil naijbolj.ši Gorišek Boris s 349 krogi, drugi Matek Roman s 348 krogi, tretji Golob Jure s 317 krogi (vsi SD »Tone Bostič« (Zidani mostr), četrto mesto ' pa je zvedel Pišotek Silvo s 317 krogi (Stane Rozman). Med članicami so bile najboljše strelke iz Radeč, ki so z 874 krogi z^na- gale v ekipni konkurenci ter zasedle prva tri mesta med posameznicami. Prva Kožar Joža s 315 krogi, druga Martinšek Mimi 284 in tretja Krafogel Marinka 275 krogov. Prvenstvo je pokazalo, da imajo kvalitetne mlade strelce praktično le dve družini. Viden napredek je pred- vsem v pionirski konkurenci. Vendar pa je razvoj streljanja v laški občuu vprašljiv, ker za mlade strelce skrbijo le v Laškem in Zidanem mostu, ostalih osem družin pa bolj ali manj spi. Te bodo nujno morale pomladiti svoje vrste, da se bo kakovost streljanja še naprej dvigovala. ROMAN MATEK • GRIŽE: POMLADITI RK Pred dnevi je bil občni zbor osnov- ne organizacije Rdečega križa Griže, ki se ga je udeležilo več kot 60 članov, predvsem starej.ših, medtem ko mladih ni bilo. Na domači osnovni šoli sicer dela organizacija RK, žal pa se ta mla- dina pO končani osemletki ne vključu- je v delo krajevne organizacije RK. Na začetku je predsednica Hilda Premik ugotovila, da ima organizacija 672 članov, kar je za tak kraj kot so Griže s celotno krajevno skupnostjo veliko. V nadaljevanju je govorila o dejavnosti in se ustavila pri vsakolet- nem obisku oskrbovanca v domu upokojencev na Polzeli. Pri zadnjem obisku je sodeloval tudi ženski pevski zbor Svobode s Polzele. Sicer pa je sodelovanje med organizacijami prišlo do izraza tudi z obiskom članov RK v Garantu ter v tovarni nogavic na Pol- zeli. V kraju lepo uspevajo krvodajalske akcije, pri tem ima RK vso pomoč v Minervi v Zabukovici ter v obratu Sig- me. V štirih letih je bilo šest krvoda- jalskih akcij, ki se jib je udeležilo 390 ljudi. Da bi pomladili s^voje vrste, so skle- nili pripraviti vsako leto slavnostne sprejeme tistih mladih, ki zapuščajo osnovno šolo. Upajo, da bodo v tej ak- ciji uspeli. Osnovna organizacija RK se vsako leto spomni najstarejših. Tudi pri tem delu ni osamljena. Na zboru so še sklenili pripraviti akcijo »očistimo naš kraj«. Zaslužnim članicam dosedanjega vodstva osnovne organizacije RK, ki so svoje mesto odstopile drugim, so za nesebično delo, ki je pri mnogih tra- jalo tudi tride.set let, izročili skromna darila. Ta priznanja so dobile: Justina Pečnik, Angela Ožir, Julijana Uplaznik, Marija (X;epek in Nežika Ribič. Mari Ocvirk, ki je kljub prekoračenem osem desetim letom še vedno aktivna, pa so izročili šopek cvetic. Osnovno organizacijo RK v Grižah bo še naprej kot oredsednica vodila Hilda Premik. FIIANC JEŽOVNIK ŠMARTNO Q ZA t Na čudovita jasi, na kiojy vasi, ob poti, ki pelje pr< Rovtam, je v šmartnem\( Dreti nastalo zanimivo gra bišče. Nastalo je na pob do domačega športnega dr štva Lipa, ki ga uspešno v di Anton Glojek, tudi sio tisti človek, ki dobro pozi svoj kraj tn ljudi v njei probleme in načrte, usp^j in težave. »Vidite, tudi delo naše) športnega društva dokazlij da Šmartno živi in da ho živeti lepše, bolje. Nai društvo je mlado. Ne po ^ diciji, marveč po svojih'či nth. V njem je blizu šestd set članov, po večini mladiH 2kiiružili so se okoli nog^ meta, namiznega tenisa, šj ^ in nekaterih drugih ig« z žogo. In ker nismo im«( ustreznih igrišč, smo se lotj drzne akcije — graditve m vega objekta, ki po svojq ŽALEC v Žalcu so pred nedavni! ustanovili, četrti po vrsti l Sloveniji, občinsko skupna za varnost pred p>ožari. Del -skupnosti je že zaživelo, "i to smo se o tem pogovori s. tremi gastlcd iz gasilski društev. Na. vprašanje, kj menijo o tej novi skupnosj so nam povedali: MARTIN DREV — pol poveljnik iz Drešinje vaS »Menim, da je bil za ustan vitev te skupnosti že zadn čas. Ce bodo organ izaci Regionalni zdravstveni dom Celje TOZD — Medicine dela Celje razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoj: srednja ekonomska ali administrativna šola. Delovno mesto je za ne^ določen čas s tri meseč- nim poskusnim delom, i Nastop možen takoj. i Stanovanja ni. Kandidati naj vlože svoje prošnje s potrebnimi do- kazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela soc. kadrovski službi Reg zdravstvenega doma Ce- lje, Gregorčičeva 6. 01 Glojek, predsednik Iga društva Lipa v lem ob Dreti J prekaša ozfco špor- (javnost. Tu bo naše n obetajoče refcreacij- »dišče, saj so tod tudj idealna smučišča in ne na- zajdnje, tu so twdi pogoji za temelje kmečikega turizma pri nas. To so Krčnišike nji- ve kot jim pravimo in tu je žlebnikova domačija, ki bi se morala ogreti za kmečici turizem. Ima vse pogoje. Tu- di zaradi lege. Po tem po- bočju bo speljana tudi smu- čairska vlečnica.« Graditev novega športnega in rekreacijskega, objekta v šmartnem ob Dreti je že do- slej terjala precej sredstev in veliko udarniških ur. Na srečo v tej akciji niso osam- ljeni, saj jim po svojih mo- čeh pomaga s sredstvi tudi telesno kulturna skupnost. Letos bodo uredili drenažo terena, in Če bo šlo vse po sresči, bodo na jesen igrišče tudi odprli,, čeprav še ne bo povsem urejeno in z^rar jeno. MB nega dela redno odva^ tredstva, določena z ttim sporazumom, bo tudi sredstev več.« iiC GOLAVSEK — inik gasilskega dru- einpeter: »Z ukinitvijo , za požarno varnost tupščini občine Žalec ustanovitvijo požarne ®ti se za nas gasilska ' obetajo boljši časi. ^or pa bo, kar zadeva ® sredstva, prosto- voljni prispevek občanov še vedno zelo pomemben.« EMIL GLUŠIČ — predsed nik gasilske,ga društva Vin- ska g-ara: »Mislim, da je tak- šna organizacija, kot je ga- silska, potrebna večje pomo- či, kot je bila do sedaj. Po letošnjem planu bo ta skup- nost dobila na razpolago 15.3 starih milijonov, kar pa je mnogo več kot do sedaj.« TEKST IN FOTO: T. TAVČAR mOiJSKA KNJIŽNICA 1., s. ?.uiiii-r: Tcrmodinamikit. Ljubljana 197-1. S. 43I21/1. ^^»er G.: Uonuiči zdravnik. 3. popr. Ud. Ljubljana 1»75. tnau.T S.: KrKUlografija. Ljubljana 1974. S. 43123. •■^r ulic, cest, trpov, poti ui na.sellj v ljubljanskih obdlnab Kovarjajotinii občinami, poštami, krajevnimi uradi in kra- skupnostmi. LJubljana 1974. S. 43i25. L.: Teori ja linearnih i l« ktrlčnib vezi in clektriini Sinteza 1'onat. I—M. I.jubljana 1974. S. 4312G. Važnej.ia pogIa\ja iz statike in trdnosti. L.jubljaiia ^ S. «131 'M.: Tržna ekonomika in marketing turizma. Ljubljana ' 4.-im. P.: Žnot i ohitaji naroda Kine. Beogriid 1973. 8.43111 in nova šola 1!»74. Vransko 1974. S. 13113. l')*''^' \V.: Be/.aubernde Natur in rteiitselien Natiirs«Iiatzlanil- Berlin 1975. S. 43144, j,.^'-: Kalkulacije eiadbenib del. 4. predel, in d»p. izd. 1974. S. 43127, SAVINJO! Šempeter v Savinjski dolini. Občni. zb<.>r ribičev, ki love v Savinji in njenih pritokih. Vseh: okoli petsto. Mladih, srednjih in starejših. V kinodvorani jih je morda nekaj preko tristo. Tristo moških. Družina, vo- da, Savinja, riba — vse je ženskega spola. Toda na zboru ženske ni. Tudi mladincev je malo, dasiravno se pridno vključujejo. Ribiči smo sicer obrečni tova. riši, na zboru pa smo v začetku »pošlihtani«: kdor h komu paše. To ni nič hudega. Mogoče premalo medsebojnega poznanstva. Krivi smo sami: ne udele- žujemo se skupnih akcij. Tam se kuje tisto pravo tovarištvo. Kje pa je to? Ob Savinji in njenih pri- tokih. Zbor je zares v redu pripravljen. Sicer z ustalje- no zamudo, ki pa ni prehuda, premoreča. Dnevni red steče. Tu ni kaj. Vse kaže, da so vodilni to reč skrbno preštudirali. Zares po ribiško: dober prijem! Referati kratki in jedrnati: okoli petsto članov, menda šest žensk, nekaj desetin mladincev; poleg tega pa so tudi častni člani. Najbrž so to zaslužni možje, ki jim taka Čast v resnici pripada. Poročevalci pa izreko tudi ne- kaj ostrih: krivolov, nepravilno vpisovanje v ribolovno dovolilnico, podmerske ribe, nečastno ponašanje in tako naprej, še vedno pa je na prvem mestu onesna- ževanje naših tekočih voda. Ta velika množica tiho — pa tudi glasno — protestira, v srcih vseh pa je najbrž ena sama goreča prošnja: OCUVAJMO NAŠO SAVINJO! Seveda ne samo Savinjo. Tudi vse tisto, kar vanjo teče. To so ribolovni revirji, gojitveni potoki. Seveda, nekateri protestirajo. Mogoče so to vodilni kakega podjetja, ki so člani, dopuščajo pa, da lužine brezbriž- no teko najprej v potok in naprej v reko. Tu prote- stira gospodar družine. Protestira večina. Toda on govori: Kaj bomo počeli, ko ne bo več čistih voda? Ali moramo res misliti samo nase? Kaj pa naši za- namci? Kar precej starih milijonov je bilo porabljenih za nova vlaganja. Kontrola mora biti poostrena. Sicer pa šempetrska družina zares dobro gospoda- ri. Precej je finančnih sredstev, precej razumevanja tudi od -drugod, najprizadevnejši dobe priznanja, po- hvale, spregovore predstavniki drugih družin, član celjske delegacije protestira, ker rned družinami (ma) je često le premalo sodelovanja. Naj bo tako ali drugače, zbor je izvrstno uspel. —dk- PEVSKI ZBOR POLZELE Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Polzela, je lansko leto proslavljal 20. letnico svojega dela. Prvih deset let je zbor vodil ravnatelj osnov- ne šole na Polzeli Milan Ger- želj, ki pa je zaradi preotk remenjenosti v delu predal dirigentsko palico Vinku Riz- malu. Ker je čutiti, da je agil- not polzelskega moškega zbo- ra zadnje čase malce zamrla, smo povprašali dirigenta Vinka RizmaOa o problemih delu'in načrtih zbora. SHšati je, da .je zbor v kri- zi, zato bi nas zanimalo, ka- ko je z vajami, kakšni prob- lemi nastajajo? Vadimo enkrat na teden po dve uri. Čeprav to ni ve- liko, pa se poleg tega pojav- ljajo dodatni problemi. Prav težko nam namreč uspe, da se vseh 37 pevcev zbere sku- paj, saj v večini vsi delajo v tovarni nogavic, kjer de- lajo v treh izmenah, tistd pa, ki so kmetje, imajo težave na polju. So pa tudi dobri pevci, ki so Ml najmanj re- sni in redni. Zakaj, tudi me- ni ni jasno. Morda mislijo, da za njih vaja ni potrebna. Kako je ■/. mlatlimi? Polze- la se hitro razvija in raste, mladili ni malo. Ali se to pri starostni strukturi zbora kaj pozna? Zelo radi bi zbor številčno povečali, predvsem pa pomla- dili. Vendar nam to do se- daj ni preveč uspelo. Morda mladih nismo znali pridobiti. Letos bomo v novi sezoni pnčeli vaditi popolnoma nov program, in če dovolite, bi ta najin pogovor uporabil kot a.gitacijo, ter povabil vse mlade, ki imajo veselje do petja, da so dobrodošli in da naj brez kaikršnih koli zadržkov pridejo na .posku- šnjo in to ob sredah ob 7. uri v dom Svobode. Torej kljub težavam vadi- te redno. Ali pripravljate kakšen koncert in kak.šen repertoar izbirate? Sedaj v glavnem priprav- ljamo na samostojen koncert ob proslavitvi 30-letnice os- . voboditve. Ta program bo v glavnem zajemal borbene in partizanske pesmi. Kaj pa sicer vaši pevci najraje pojo? Na raznih seminarjih za zborovodje govorimo o pro- gramih, ki naj bi vsebo- vali čim več težjih umetnih pesmi novejših sifcladateljev, kar se mi zdi malce težje vpeljati v prakso. Kajti strukturo pevcev poznamo, zbor je močno amaterski, za- to je med pevci in tudi med preprosto publiko priljublje- na melodična in harmonično bogata, lepo zveneča, prepro- sta pesem. Pevci radi pojo pesmi, ki so jim pri srcu, ki jih poznajo, težko pa jim je. vrinjati nekaj novega, čemur je morda tudj vzrok pov- prečnost zbora. Ali vi izbirate program? Ali imate kakšen poseben ključ za izbiro programa ter drui^o organizacijo zbora? Imamo šestčlanski kolegij, ki skrbi za vso organizacijo zbora to je: notni arhiv, evidenco zbora, sklepa o udejstvovanju itd. Izbor pes- mi pa v glavnem izbiramo s posvetovanjem kolegija, predsednik DPD Svobode Stanko Novak, predsednik zbora Avgust Vasle in seve- da jaz R. V. V četrtek se je v Ceiju začela brez večjega nrupa prireditev, ki dobiva zadnja leta že tradicionalni zna- čaj, NAŠA BESEDA. Ni treba posebej razlagati, da se mladi te prireditve zelo vesele in da se nanjo pri pravljajo že mesec prej. Kako tudi ne, saj je Naša beseda končno izšla iz Celja, tukaj dobila obliko, ka- kršno ima, in razpredla koremne daleč naokoli. Pri- reditev ima — kot poudarjajo ne le slavnostni govor- niki, temveč tudi dramski pedagogi m pedagogi na sploh, širši pomen: dati slovenski besedi med mladi- no nove, širše dimenzije, vzbujati mladini ljubezen do gledaliških desk. kulturnega snovanja na.sploh m do seči, da dramska ustvarjalnost preseže zgolj ozke ok- vire delovanja. PROF. ^L^RINKA MAROLT, I>Dm Dušana Finžgarja: Svet- lane Makarovič Pelin žene smo pripravljali en mesec in pol, zanjo pa smo se odlo- čili zato, ker je sodobna pesmica in ker je bila mla- dim všeč. V skupini je tri- najst izvajalcev, menimo pa, da nj prav, da nismo v kon- kurenci, saj smo se priprav- ljali prav tako kot drugi. Ce ocenim še pripravljenost mladih, potem lahko rečem, da sem zadovoljna, da si takšnih prireditev še želim in pa tudi, da bi Naša beseda šeT bolj zaživela. MILENA JANCIC, pred- metna učiteljica za kemijo in biologijo, Dom Vere šland rove: Na Naši besedi smo že sodelovali in nam je vsem bilo zelo všeč. Takšen način predstavitve nekega dela je zelo pameten, saj mladina dobi priliko, da nastopi v gledališču, da pokaže svoje sicer skrite talente, kar je za marsikoga enkratno in pozneje skorajda nemogoče. Pri tej predstavi sem bila mentor, zdi pa se ml, da imamo za takšno delo pre- malo kadrov, da so slabi pogoji. Šole imajo več mož- nosti kot domovi. JOŽE ROBIDA iz Šmart- nega ob Paki je na Naši be- sedi nastopal v skupini, ki je predstavila osnovno or- ganizacijo ZSMS svojega kra- ja. Na Naši besedi smo pred- stavili Andersenovo pravlji- co Cesarjeva nova oblačila. Rad nastopam na odru pa tudi drugi menijo, da sem sposoben. Zanimivo je, ved- no je kaj novega, razburlji- vega, oder človeka pritegne, žal pa imamo mladi premalo- krat to možnost. Že na Peda goški gimnaziji v Celju, ka- mor hodim, sem sodeloval na raznih prireditvah, še bi sodeloval JURE CEKUTA, študent in predsednik komisije za kultu- ro pri OK ZSMS Celje, je star zjianec Naše besede: Naša beseda je pomemben dejavnik v načrtnem in or ganiziranem širjenju vzpod- bud ter ugotavljanju vse bolj prisotnega pa tudi ustvarjal- nega odnosa do govorjene besede in gledališča. Tudi sam menim, da bi morali to dejavnost močneje podpirati in ji dati tisto mesto v druž- bi. ki ji ere. SREČKO CENTRIH, član kulturne komisije pri OK ZSMS Celje: Nastopal sem v skupini Zarja iz Tmovelj v recitalu Kontrasti. Zame je Naša beseda čudovita mani- festacija, ki pomaga mladini, da uveljavi svoje skrite zmožjiosti, da goji čisto in lepo slovensko besedo in na takšen način pokaže svoj aKtivni odnos do kulture. Se- veda imajo več sreče tisti, ki dobe v svojih sredinah vso podporo, drugače pa je tam, kjer razumevanja ni. Naša beseda je tudi tokrat bila organizirana vzorno in je dosegla svoj namen, potrdila besede, ki smo jih zapisali v začetku. Pripravljenost mladih za tovrstno udejstvovanje, ki postaja iz leta v leto obširnejše, je torej vehko, vse pa je odvisno od ljudi, ki mlade vzpod- bujajo MST 22. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. TMC SVETUJE rudi ob tokratnem obi sku pri TehnomeroatorjU; nismo imeli lahkiega dela kajti prav ta dan so do- bili nove pošiljke s plo- ščami ATLANTIC BLACK GOLD Ni dvoma, da je ta plo šča, ki so jo izdali pn gramofonski produkcij ŠUZY, vredna naše po- zornosti. To je namreč velika LP plošča z dvaj setimi skladbami, dvajse tirni najuspešnejšimi hiti. najpopularnejših črnskih f>evcev in pevk, kot so: Wilson Pickett, Joe Tex, Otis Redding: Aretha Fran klin, Ray Charles, itd. To- rej na eni plošči veliko dobre in raznolike glasbe. In nasvet: Čimprej obišči te Tehnomercator, ker vas na njihovih policah s ploščami čaka veliko novega in prijetnega za vašo domačo fonoteko. TOMISLAV IVCIC OPROSTI SE o popularnosti Tomi- slava Ivčiča verjetno ni treba posebej govoriti, saj ima tudi na našem območju precej ljubite Ijev. S svojim l^kim. malce na sentimentalno plat nagnjenim prepeva njem inla tudi pri nas pre- cej svojih pristašev, ki jim ta zvrst glais'oe lepo zveni Njegovo popular nost potrjuje tudi to, da^ se s skladbo »Još uvijek se vračam« že precej ča- .sa drži na naši T lestvici, GRUPA 7 7 7 — MIKADO Skupina 777 je tudi pri nas zelo priljubljena, saj s svojimi skladbami, ki so dokaj izvirne in iz vedene na svojstven na- čin, ki je samo njihov, mora osvajati vedno nove ljubitelje. Njihov posluh Ka komercialo pa prav tako ni majhen, to naj- bolje kaže posnetek na tejle novi plošči. To je Mikado, ki je zastopala na evroviziji Švico in ki Je kljub svoji plagiatni m enostavni melodiki osvojila veliko število točk. To kaže ha verjet- nost. da je tudi pri ijas veliko poslušalcev, ki jini je skladba všeč. Se enkrat vas naj sponi mmo na obisk pri Tehno mercatoirju, kjer vas meci drugim čakajo plošče^ s skladbami, seveda v 'iz- vedbi naših pevcev, z Ev- rovizije in festivala »šla ger sezone.« To pa je T lestvica, ki smo .jo sestavili po vaših predlogih. Želimo, da nam. še rui prej tako pridno pišete, nagrada pa je plošča za katero glasujete. LESTVICA 1. DAN LJUBEZNI — PEPEL IN KRI 2. DING DONG — GEORGE HARRI- SON 3 DANCE THE HUNG FU — CARL DOUGLAS 4. BUNGLE IN THE JUNGLE — JETRO TULL 5. STORMBRINCER — DEEP PURPLE Pišite nam na naslov: Novi tednik—Radio Celje. Gregorčičeva 5, 63000 Ce Ije, s pripisom: »Za mla- dinsioo oddajo.« ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 SPOMIN NA DUŠANA KVEDRA - TOMAŽA ILEGALEC Po pripovedi Terezije Novak iz Šešč pri Preboldu Resi, tako ;o kličemo, pospravlja enatn- ^gstdeseto leto. Rojena je v Holandiji, iz- haja iz prave rudarske družine; tam je spoznala FRANCA NOVAKA, ki je tja gor prišel s trebuhom za kruhom. Ker pa je politično nezanesljiv, komaj se mu je fodial hči Jožica, že je morala družinica J, rodni kraj, na Jerinov grič, kjer sta si 2 muko postavila hišico. Bili so resnično težki časi: Franc se je zaposlil v preboldski tovarni. Rezi je doma gospodinjila. Vmes pa je bila »rdeča politika«, ki je tedensko privabljala žandarje. Mož je moral večkrat p zapor, tudi v Ivanico, s Slavkom Slan- drom sta bila iskrena piijatelja. Leto dvain- štirideseto je bilo usodno: France je bil v Celju ustreljen, Rezi in mala Jožica sta mo- rali v taborišče. Obe sta se dobro držali, vrnili sta se v rojstno vas ustreljenega Fran- ceta. Zdaj pa, ko se nabirajo leta. se vtiho- tapljajo tudi razne bolezni: revma, sladkor- na in tako naprej. Kdaj pa kdaj pa Rezi le spregovori in obudi kak spomin. Tako je ondan nanesei pogovor na narodnega hero- ja Dušana Kvedra-Tomaža. Takole je Rezi- na pripoved: * — Pred vinogimi leti, bilo je pred voj. no... Bih so hudi časi, resnično težki za delav- ca, proletarca. Mož Francelj je imel delo v tekstilni tovarni Prebold. Slabo je zaslužil, pretenak je bil kos kruha zanj, zame in za malo Jožico. Težave nas niso strte; mož mi je vedno govoril o lepših dneh, ki jih bomo nekoč dočakali... Žrtvovala sva vse, kar sva v tistem ča- su mogla žrtvovati, da sva si zgradila hi- šico. Kljub vsemu se je možu uresničila zelja: živeti pod lastno streho. In mogla bi povsem mirno živeti, če ne bi bil mož med tistimi, ki so oznanjali na- predne ideje, ki so bili na seznamu državi nevarnih ljudi. Na večer, ko je padal mrak, mi je mož večkrat dejal: — Rezi, nocoj pridejo . .. Vedela sem, da so to njegovi, ki bodo govorih dolgo v noč in se od časa do raz- greh v premajhni kuhinji in postali preglas, ni. Bala sem se preglasnih pogovorov, bala iandarjev, ki so zagotovo prišli in pte metali vsak kot. Tedaj pač nisem razume- la vsebine knjig, ki sem jih porazpotaknila, tja pač, kjer je bilo še najbolj varno. Zan- darji pa so brskali svojo pot in se hudo- ' vali. — Prekleti komtcnisti, na dan z vašimi katekizmi!. .. Najbolj nevarno pa je bilo skrivati lju- di, ilegalce. Včasih mi je mož kar sredi no- či povedal novico. — Pripravi podstrešno sobico, jutri bo- mo nekoga prenočili!... — Koga spet? — Enega od naših. In le nič se ne raz- burjaj Našim moramo pomagati. Seveda jim moramo pomagati. Temu nisem nikoli nasprotovala, čeprav sem vedela, da bomo morali spregledati pri hrani. Vsakdo, ki je prišel, je moral tudi jesti. Na to moj Fran- celj ni dosti mislil. — Bo že nekako. Kjer je prostora in hrane za tri, bo še za četrtega! Enkrat, bilo je poleti 1936, pa se je res- neje zamislil. Dva, tri dni je bil nekam molčeč, kakor da nekaj tveganega razmiš- ^a, potem pa mi je rekel: — Rezi, pogovoriti se moram s teboj. Vedela sem, da gre za nekaj zelo važ- nega, zakaj mož političnih zadev ni rad prelagal na moja ramena. Morda sem bila v teh stvareh premalo načitana, čeprav mi je marsikaj zaupal in nisem skoraj nikoli glasno negodovala. Zdaj pa sem se le ma- lo preveč ustrašila. — Spet ilegalca? — Da. In ne za en dan, morda za me- sec, dva, tri... Prepoznal je moj strah in razumel, da se ne bojim zgolj za hrano, marveč tudi zanj, za vso našo družino, žandarmerija bi mogla priti na sled, aretirati moža in ile- galca in družina bi ostala brez kruha. Na vse, prav na vse je bilo treba pomisliti in mož se je tega zavedal. Tolažil me je. — Ne boj se. Rezi, študent je, ne bo za- hteven, res ne. Povedal mt je nekaj več o njem, čeprav sem slutila, kako mi nekatere stvari spret- no prikriva, ker je pač to stroga tajna in mora tajnost tudi ostati Rekel pa mi je, da bi moral ta ilegalec gori h Kotnikovemu Tonetu, toda on je žandarmeriji še bolj na očeh, saj mu kar naprej nekaj premetava- jo. Ali pa morda kam drugam, kjer pa tudi ni tako varno. — Kar naj' pride, sem rekla in tisto noč nisem mogla zaspati; take ženske, žene in matere: večna skrb za družino. Potem je res prišel. Ce se ne motim, je prišla z njim Mica šlander in še nekdo drug: Jaz sem se za trenutek umaknila, mož Francelj pa jih je povabil v podstrešno so- bico. Dolgo se niso razšli Ponoči pa mi je mož zvesto naročal: — Naš gost je' nekaj bolan in moral bo imeti dijetno hrano... — Vsak dan meso? sem se hitro ustra- šila. — Ah, to ne. Sicer pa se bosta že sama pomenila. Prijazen fant je, zelo mlad in skromen ... No, zares sva se pomenila glede hrane. Ni bil zahteven, le tožil je, da mu nagajajo prebavila in da mu je hudo, ker mi dela nevšečnosti s pripravljanjem hrane ... Dnevno je moral použiti pet skromnih ob- rokov, pripravljenih na olju. In zares je bil mlad. Komaj zdaj sem uganila, da mu je bilo takrat enaindvajset let. In njegov videz je bil še mlajši. Včasih, ko sem pri- šla, je sedel na stolu ob oknu in bral; naj- večkrat je imel knjigo v roki, skorajda ob vsakem najinem srečanju. Le včasih je za koračil po sobici in stopil predme. — Ste hudi name? Veste, ne gre druga- če, ne gre in ne gre... Ali vam je mož kaj povedal o meni? me je pogledal z bla- gimi, a nekam samozavestnimi očmi in njegova dokaj visoka postava se je 'za tre- nutek malce upognila. — Malo že, dosti pa ne, sem povedala resnico. — Mislim, da ne bo prišlo ždndarjem na nos, ko si je pogladil goste, ne pretemne lase. — Zaradi nas ste lahko brez skrbi, sem vsakič pristavila, on pa se mi je rahlo na- smehnil. — Gospa, najlepša hvala! ... Tako so minevali dnevi, minevale skrbi in mineval je strah. Našega ilegalca so več- krat obiskali skrivni gosti, med njimi Lidija šentjure, Mica šlander, ki je večkrat sple- zala kar skozi okno, menda zaradi varnosti, zakaj naša hiša je čisto ob cesti... Tudi mož Francelj je bil s »tajno« kar zadovoljen in mi je večkrat zaupal prizna- nje. — Rezi, počasi boš še ti komunistka!. .. Nato pa se je hitro spremenil. Menda sta minila kar dva polna meseca, ko je mož pritekel v postrešno sobico in mi v sapi povedal: — Napadlo ga je. Menda je slepo črevo ali kaj. Moral bo k zdravniku, in to takoj. Bi hotela poiskati voznika? — Kam pa naj grem? sem rekla. Jaz pač nisem poznala vseh zanesljivih ljudi, saj sem pred dobrimi tremi leti prišla iz Ho- landije, kjer sem bila od rojstva; zato mi slovenščina ni šla kaj prida z jezika. — Kaj pa tvoja sestra Mici? — prav, k njej stojnm. In je šel. Nekam previdno je ^čel. — Mici, gosta imamo v hiši. . . — Vem, je priznala in se nasmehnila. Potem pa je kar odločno povedala: Fran- celj, jaz vse vem, Rozi mi je povedala . .. — Prav, je zamahnil z' roko, kakor da mu nekaj ni povsem všeč, vendar je sko- raj ukazal: — Stopi k Pergosovemu Jožku. Dober in pošten možak je. Reci mu, naj takoj za- preže konja, takoj mora z bolnikom v /m- lec, takoj. Mici je tekla v vas h kmetu Pezgosu in Jožko se je sredi dela prijazno nasmehnil. — Da se tako mudi? Potlej pa kar naj pride. Fuks bo precej • nared! In res je bil. Naš ilegalec je previdno stopil iz hiše, prvič po dveh mesecih, po- tem pa sta ga mož Francelj m Mica Šlan- der rahlo podpirala; kljub bolečinam jia desni strani trebuha je stopal nekam zrav- nano, kakor da se hoče nagledati zelene na- rave, da se hoče dodobra nadihati svežega zraka. Trije, naš ilegalec in Mica šlander, pa Pezgosov Jožko, eden najprijaznejših kme- tov v čudoviti vasi šešče, so sedli v imeni- ten kmečki koloselj in Fuks je potegnil proti Žalcu. Zdravnik, dr. Lončiškar si glede priimka novega pacienta ni delal preglavic, čeprav je o zadevi malce posumil. Odkrito je povedal diagnozo: slepič. Dal je tudi na- svet za zdravljenje — seveda mož bo moral v bolnišnico. Vrnili so se in začele so se hitre pripra. ve za odhod. Na večer, v mraku se je pos- lovil. Bolečine so za trenutek zasenčile ve- der obraz, a vendar mi je krepko stisnil roko in dejal: — Gospa Rezi, prav lepa hvala za vse, lepa hvala... Začutila sem neko praznino v hiši m prav nič nisem pomislila, da sta za me- noj dva meseca neprestane nevarnosti. Mož pa mi je še tisti večer priznal pravo ime ilegalca. — Rezi, ta, ki je odšel, je bil Dušan Kve- der, naš človek, komunist. — Bilo je pred mnogimi leti, končuje pripoved REZI NOVAK iz Šešč pri Prebol- du, a zdi se mi, kakor da je veder in vedno nasmejan Dušan včeraj odšel... — Ali sta se po vojni še kdaj srečala? jo sprašujemo, ko vidimo njeno zagretost do tistih pravih, srčnih, resničnih komunistov. — Ko sem uveljavljala leta, sem mu pi- sala v Beograd. Ni mi poslal zgolj potrdilo, napisal mi je lepo pismo, polno čutečih be- sed In rekla sem: — Ni ml žal prestanega strahu, saj je bil Dušan Kveder človek v pravem pomenu besede ČLOVEK; ko sem pred leti zvedela, da je umrl, mi je bilo hudo pri srcu, tako hudo, kot takrat, ko sem zvedela, da so mi v Celju ustrelili moža, je končala pripoved, gledala v dolino, ki spet dobiva zeleno po- dobo, njen otožen pogled pa je tiho prosil samo eno: Da bi se vrnilo zdravje, to lju- bo zdravje, ki ga ljudje^ izmučeni od tabo- rišč in jetniških martrarij še kako pogreša- jo. 24. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 NAŠE ŽIVLJENJSKE POTI Ko so pionirji in mla. dinci osnovne šole v Pe- trovčah ob 8. marcu obi- skali najstarejšo Petrov- čanko, 94.letno Korenovo mamo, se kar niso mogli načuditi, kako je še ži- vahna in bistra. 94 let je dolga doba, po- sebno, če jo človek pre- živi tako, kot jo je Kore- nova mama. »Ta leta skri- vajo marsikaj,« sem si re- kla in odšla k njej. Vesela me je bila, Korenova ma- ma je vesela vsakogar, ki jo obišče. Rodila se je 11. avgusta leta 1881 v Petrovčah kot nezakonski otrok. In tu se začne njem bridka živ- ljenjska pot. Kako ste preživeli svoja otroška leta, sem jo vpra- šala. »Hudo je bilo. Mati je bila dninarka. Vsak dan me je vodila s seboj v dnino, od ust si je pritr- gala kruh zame. Kruha sem bila vedno lačna. Po- zimi sva sušili skorje, da sva se preživeli. Kadar je bila lakota najhujša, sem šla k teti in jo s sklenje- nimi rokami prosila kru- ha. Kako sem trpela, ko sem prosila, rajši bi do- bila klofuto, kot pa pro- sila, toda lakota je bila močnejša od ponosa. Očeta sem spoznala či- sto slučajno. Velikokrat je vozil opeko mimo na. še hiše, pa mi je nekoč rekla soseda: »Poglej, to je tvoj oče!« Toda minilo je še dokaj let, preden sem spregovorila z njim. Bilo mi je 43 let. Ležala sem v bolnici, bila sem operirana. Nekega dne je prišel. Ne zaradi mene. Slučajno je bil pri nekom na obisku, pa se je ogla- sil pri meni. Sedel je na posteljo in rekel: »Kako moreš ti reči, da sem jaz tvoj oče.« »Ce se vi pišete Alojz Fridl,« sem mirno rekla, »potem ste moj oče.« »No, potem bo že držalo,« je odsotno odgo- voril. »Saj nič ne potre- bujem,« sem ga takoj po. tolažila, »ko sem vas naj- bolj potrebovala, vas tako ni bilo.« »Vem, da nič ne potrebuješ, saj imaš več kot jaz,« je spregovoril po daljšem molk7i. Samo en- krat sem ga še videla. Za njegovo smrt pa sem iz- vedela, ko je bil že po. kopan.« Več kot štirideset let ste imeli obrt, šivali ste. Pri vas se je izučilo 37 ' šivilj., Povejte kaj o svo- jem delu. »Mati mi je vedno go- vorila, da se moram ne- kaj izučiti, da ne bom takšna reva dninarka, kot je bila ona. šivanje me ni veselilo, a sem se vse. eno izučila. Mnogo kas- neje sem spoznala, da mi je že takrat položila v ro- ke velik kos kruha. S ši- vanjem sem preživljala svojo družino v dneh, ko je bila povsod lakota. Mož ni za nič skrbel. Sama sem vzgojila otro. ka ob tankem kosu kru- ha. Naučila sem ju spo- štovaii delo in ljudi. Hči se je še kot otrok naučila šivati, sin je umrl. A ko gledam nazaj v leta, ko je bilo najhuje, spozna- vam, da je bilo zaradi otrok vredno živeti, sicer bi klonila. Tako hudo je bilo.« Ali vas vaše učenke še obiščejo? »O, še. Mnoge so že mrtve, tiste, ki pa še žive, me večkrat obiščejo. Hva. ležne so mi.« (S pono- som pokaže vazo, na njej piše: Dragi Korenovi ma- mi zdravje in vse lepo ob 90-letnici — hvaležni T rezi in FaniJ. Ali se spominjate kaj veselega iz dni, ko ste bili še šivilja s krogopz vajenk? »Veselega? Malo je bilo veselega. Dela je bilo ve. dno dovolj.'' Vse življenje je bilo samo garanje. Spo- minjam se, da so- k nam radi zahajali berači. V kokoški iz finega porcela- na sem imela vedno shra- njen drobil zanje. Nihče ni šel od hiše praznih rok. Toda enkrat se spomi. njam, da nisem niti sama imela prebite pare, ko je prišel nek berač. Rekla sem mu, da danes nimam ničesar zanj. Užaljeno je pogledal mene, nato pa še štiri učenke in rekel: »Vas ni sram, štiri učen- ke, pa nič denarja.« Bila sem užaljena in žalostna. Takrat so bili res hudi časi.« Ali se je kdaj zgodilo, da niste imeli dela? »Ja, samo enkrat. Ta- krat, ko je bil hmelj po 100 din. Savinjčanke so hotele postati bolj mest- ne, zato so si šivale v me. stu, jaz pa sem bila ta- krat za njih »pregmej«. Ko so tisti časi minili, sem bila pa spet jaz do- bra.« Kako preživljate svoj prosti čas? »Moje največje veselje so • knjige. Vnukinja in njen mož skrbita, da imam dovolj knjig. Be- rem pa veliko. Kaj vse sem že prebrala. Tudi ča. sopis vsak dan preberem, saj me zanima, kaj se dogaja po svetu.« Katero knjigo ste na- zadnje prebrali in katera vam je bila najbolj všeč? »Rada berem resnične zgodbe. Všeč so mi mla- dinske povesti. Zdaj be- rem F. Detela Zbrane spi- se. Od vseh knjig pa mi je bil najbolj všeč Sinki- ewiczev Potop. Tudi hčeri je bila všeč. Kadar pa ne čitam, se poigram s pra- vnukinjo Natašo. Saj je ne morem dvigniti v kri- lo, a ona tako pričetno čeblja: »Babica pride, ba- bici grem.« Zelo lepo se razumeva.« Vidim, da ste, zdaj sreč- ni, česa si še želite? »Zdaj imam vse. Nikoli nisem niti sanjala, da mi bo kdaj tako lepo. Fsi tako lepo skrbe zame, zdaj sem resnično srečna, želim si le, da bi bilo tako še naprej, predvsem pa, da bi bili vsi zdravi.« In še nekaj mi je za- upala Korenova mama. »Vsi najpomembnejši do- godki v mojem življenju so povezani s številko 11. Rodila sem se 11. ob 11. uri, 11. sem se poro- čila, 1911 se je rodila hči, 11. 11. 1925 ob 11. uri sem bila operirana. Vedno pra- vim, da bom 11. tudi umrla.« Hčerka se raje spomi- nja še ostalih enajstič, ki jih je mama pozabila na- šteti in nato reče: »Mama, o smrti pa kar ničesar ne govori!« 94.letna Kore- nova mama se na to ži- vahno nasmehne. Ko se poslovim, me še dolgo grejejo njene tople oči. Spremlja me meša- nica grenkobe in sreče. Predvsem sreče, saj 'je Korenova mama zdaj res- nično srečna. ANKA KRCMAR MATB - PETDESET LET INVALIDKA o idiličnosti Ko2yanske pokrajine sem se še en- krat prepričala, ko sem pred nekaj dnevi obiska- la žmaherjevo mamo — 78-letno invalidko v Vin- skem vrhu. žmaherjeva mama je kljub starosti in invalid- nosti še vedno živahna. V Vinskem vrhu živi in gospodinji že nekaj let sinovi družinici. Ko sem jo povprašala o njeni živ- ljenjski poti, mi je izro- čila zvezek s svojim živ- Ijendepisom. Na moje za- čudene poglede je takole odgovorila: »V nočeh brez spanja mnogo razmišljam o svojem življenju, jKvtetn pa zapišem. Listala sem E>o zvezku njenih spomi- nov in pred mano je vsta- la živa predstava o življe- nju ene tisočerih mater, o življenju matere, ki je že 50 let invalidka in ki je dala življenje 10 obro- kom. Ana je zagledala luč sveta leta 1897 v Vinskem vrhu. Njen oče je bil re- ven čevljar, tako da je že zelo zgodaj občutila trdo {>est revščine. Kakor hitro je shodila, je Ana že mo- rala na krpici zemlje pa- sti živino. Leta revščine so se nadaljevala še po- tem, ko se je v osnovni šoli naučila brati in pi- sati ... Ko je Ana dopol- nila 17 let, so prišla leta prve svetovne vojne, če so hoteli imeti vsaj vsak- danji kruh, so morali vsi , skupaj na svojem malem p>osestvu trdo delati; tudi Ana. Leta 1924 se je omo- žila, a je usoda hotela, da ni bila doilgo srečna. Dve leti kasnege je izgu- bila desno roko. Tudi mož je bil slabega zdrav- ja in je po desetih letih zalkona tmirl. Na njenih plečih je ostala skrb za preživljanje petih otrok. Najstarejši je štel šele 9 let, najmlajši pa je imel komaj 10 mesecev. Dan za dnem je garala — tež- ko je bilo — z eno samo roko je morala pridelati toliko, da se je preživelo 5 lačnih ust... Leta 1936 se je Ana odločila, da se vnovič poroči. Ni ji pre- ostalo drugega; otrocd so bild potrebni skrbne oče- tove roke... Zal, ji tudi tokrat ni bila usoda na- klonjena — mož je hudo zbolel in bil šest let pri- kovan na posteljo, potem je umrl v M. letu staro- sti. Koliko bridkosti v ne- kaj letih! V teh letih je rodila 10 otrok — šest jih Še živi, trije so umrli v otroških letih, eden pa je padel v partizanski uni- formi, ko mu je bilo 20 let. Tudi v drugi svetovni vojni je Ana mnogo pre- trpela. Dan in noč je fcre- p^ala za sinova, ki sta bila v partizanih. Mnogo partizanov je v tistih ča- sih dobilo zatočišče "pri Žmaherjevi mami. Živo se spominja hude borbe Šer- cerjeve brigade septembra 1944 z Nemci. Krogle so švigale kot za stavo; Nem- oi so požgali del vasi in tudi pri Zmaherjevih na- rediili veliko škode. Sle- dovi te bitke se še danes poznajo na njihovi doma- čiji. Vseh šest preživelih otrok se je poročilo in ustvarilo družine, le naj- mlajšega je zadela nesre- ča. Pred nekaj leti mu je umrla žena in pustila tri majhne otroke, potrebne materine ljubezni in top- lih, skrbnih rok. Pa se je Ana odločila, da bo jesen svojega življenja prežive- la pri nesrečni sinovi dru- žinici in nadomeščala ma- ter Bojanu, Mirici in Jo- žici. Ana ima samo eno roko — je pa ta toliko bolj topla in ljubeča. V zapiskih Zmaherjeve mame sem zasledila, da se je ob junijskem potre- su lani tudi pri njih moč- no treslo. Na zidovih hiše so nastale za ped velike razpoke. Ztmanje stene so morali pocipreti s tramo- vi... žmaherjeva mama je potožUa, da so uvrstili škodo, ki je nastala na poslopju, v II. kategorijo, kar vsekakor ni popolno- ma objektivno. Dan za dnem živijo v strahu, da se jim ob nenadnem sun- ku vetra ne bi vsa teža strehe podrla na glavo ... TaJco je Anino življenje. Vedno je bilo prežeto z revščino, pomanjkanjem in trpljenjem — pa je zato toliko bolj bogato. LENKA VRABIC 26. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. POŠTENOST IN ZAUPANJE Mnogi kmetje menijo, da jih klavnice goljufajo pri teh- tanju, zlasti kadar jim pla- čajo meso, ne žive teže živali, mlekarne pa pri merjenju tolšče in ugotavljanju kako. vosti mleka. O tem se precej govori tudi na sestankih. Ne- godovanje odvrača kmete od podjetnosti in jim kali vese- lje do kmetijskih del. Pri odkupu bi se morala uvelja- viti poštenost in zaupanje. Dober predlog sem slišal pred kratkim na -živinorejsko veterinarskem zavodu. Me. nim, da je nepristranski, saj pri odkupu živine in mleka zavod nima neposrednih ko- risti. Sicer pa naj o tem presodijo tudi drugi Nezaupanje kmetov do od- kupovalcev živine in mleka, oziroma do podjetij, za kate- ra odkupujejo, je včasih ute- meljeno, pogosto pa ga pov- zroča le sum. človek sumi, kadar stvari ne pozna. Klav- nice dovoljujejo, da zastopni- ki živinorejcev prisostvujejo klanju živine in tehtanju mesa. Nekateri . kmetovalci pa ne zaupajo niti takim za- 'stopnikom. Radi bi se pre- pričali sami. Zato naj bi klavnice in mlekarne določile npr. en dan v-, mesecu, ko hi si " lahko vsak živinorejec ogledal, kako delajo. To bi morda bilo težko uskladiti s higienskimi predpisi, a z do- bro voljo bi se gotovo dalo. Več obiskov bi bilo verjetno le prve mesece, ko bi kmet- je zvedeli za tako možnost. Kakor bi raslo zaupanje, tako bi obiski 'upadali Na zavodu so še dodali, da v nekaterih tujih državah že imajo tako. Tam ni sumni- čenj, ne špekulacij pri odku- pu. Zakaj torej pri nas ne bi mogli' poskusiti ali kar ure- diti tako? Kmet IZ Pomurja mi je pred kratkim razlagal, da je bil v klavnici, ker je prodal precej pitanih goved. Ko sem nalašč podvomil, ali pošte- no tehtajo, me je prepriče- val. da ne more biti nobe- nih špekulacij. Opisoval je, kar je videl. Pomislil sem, da bi verjetno tudi drugi kmetovalci, ki bi videli, kar je videl on, menili enako. Zakai torej skrivati pred nji- mi'' Pri mleku je nekoliko dru- gače. Mnogi živinorejci dvo- mijo, da bi se tolšča in ka- kovost tako spreminjali, kot dobijo plačano. Kakšna naj bi bila kontrola? Zdaj so navadno tri. Mlekarna jemlje vzorce mleka za določanje odkupne cene. Živinorejsko veterinarski zavod jemlje vzorce za ugotavljanje tolšče pri tistih pasemskih kravah, za katere vodi kontrolo. Ob- činski veterinarski inšpektor pa jemlje vzorce zato, da ugotavlja, za katero mleko se lahko prizna premija. Vse to bi lahko opravljala le ena, nepristranska kontrola, kar bi bilo tudi najcenejše, če ne bi bila iz mlekarne, bi odpadel sum, da je njihovo mleko slabo ocenjeno zato, da bi zanj dobili manj. Tak sum bi lahko odpravljali tu- di tako, da bi en dan v me- secu bila mlekarna odprta za vse jirodajalce mleka in bi si lahko ogledali, kako tam delajo Predloga gotovo nista ne- uresničljiva. Potrebna je le dobra volja, pa bo veliko manj nezaupanja in. negodo- vanja' JOŽE PETEK PRAZNIK DELA TUDI KMETOV Mnogotere in neizbrisiljive so vezi in usoda delavcev in delovnih kmetov, tako v zgodovini, v sedanjosti in v pri- hodnje. Prva je razredna vez. Ne bi govori- li o tem, ali kmet pripada družbene- mu razredu ali ne. Eno je zanesljivo, da so bili v razrednih bojih kmetje, de- lovni ljudje seveda, vedno na strani delavcev, da je bila usoda kmetov zr- calna slika delavčeve usode. Ce je šlo delavcu slabo, je šlo sla.bo tudi kmetu. In končno. V vseh socialnih revoluci- jah sta stopala delavec in kmet druž- no zoper izkoriščevalski razred. Druga vez je krvna vez. Od kod iz- haja slovenski delavski razred. Od kod bi, če ne iz vasi, saj je ob koncu vojne bilo v Sloveniji okoli 80 odstot- kov ljudi kmečkega stanu. Današnje- mu industrijskemu delavcu, intelektu- alcu najdemo na zemlji brata, očeta ali vsaj deda. Delovne, ustvarjalne roke so izšle s kmetij, kočarij, viničarij ... Še zlasti pa so vezi čvrsto stkane današnji dan. Od standarda delavca je odvisen standard kmeta. Od uspeš- nosti industrije boljše in uspešnejše delo kmeta. Kmet je z delavcem pove- zan tudi sicer v samoupravnih interes- nih skupnostih. Delavec in kmet danes skupaj vlagata in skupaj izkoriščata pridobitve zdravstvenega varstva. Med upokojenci je bilo v začetku tega le- ta na območju celjske regije že okoli 5.000 kmetov. Delavci dandanes dobro ločijo med delovnim kmetom in zemljiškimi špe- kulanti. Današnji čas in tudi prihodnji bo tak, da je in bo edino merilo pri- padnosti delo, kajti kakšna je danes vrednost zemlje brez vloženega dela? In ko si boste ob prazniku dela se- gla v roke delavec in kmet, bosta če- stitala praznik drug drugemu — praz- nik dela. J. KRAŠOVEC 5000 UPO- KOJENIH KMETOV Na območju celjske po. družnice skupnosti pokojnin- skega in invalidskega zava- rovanja, ki obsega občine (Brežice, Sevnica, Laško, Ce- lje, Žalec, Mozirje, Konjice, Šentjur in Šmarje) je bilo ob koncu februarja 4911 kme- tov, ki so dobili starostno pokojnino. Od tega je 3.600 kmetov-lastnikov, 26 borcev NOV (pred 9. 9. 1943) 136 kmetov-borcev z varstvenim dodatkom, 970 prevžitkarjev, ostali pa so upravičeni na družinske pokojnine iz vseh prej naštetih kategorij kmeč- kih upokojencev. Letos se bo število upra' vičencev na starostne pokoj- nine med kmeti povečalo, saj je v veljavi že starostna me.ia 65 let. Aktivi mladih zadružnikov v žalski občini neaktivni — Izjemi samo Gri žani in Prebolčani — Pomoč občinske konference Zveze socialistične mla dine kmetom — Kako omejiti odhaja nje mladih kmetov v druge poklice' v žalski občini deluje pod okriljem občinske konference ZSM devet mladih ak- tivov zadružnikov. Žal je večina teh aktivov nedelov- nih, z izjemo griškega In pre- boldskega, določeno dejavnost pa -kažeta tudi aktiva v Pire- šici in na Vranskem. To je skoraj nerazumljivo, še po- sebej, če upoštevamo, da je žalska občina pretežno kme- tijska in bi lahko ustanovili v okviru zadružnih enot še večje število teh aktivov. Po- goje za ustanovitev bi lahko trenutno našli v štirinajstih enotah. Aktivi mladih zadružnikov so nekakšne temeljne organi- zacije združenja mladih kmečkih proizvajalcev in so se že večkrat izkazali s svo- jun delom. Mladi priprav Ijajo nekakšna strokovna pre- davanja, uničujejo divji hmelj, sodelujejo na različnih tekmovanjih (prav Prebol- čani in Grižani so na repub- liških tekmovanjih dosegli že lepe uspehe), prirejajo kuharske tečaje, seveda pa dobro sodelujejo tudi z dru- gimi organizacijami in druš- tvi v kraju. Ob vsem tem ne smemo pozabljati, da so to vendarle mladi ljudje in da potrebuje.^0 tudi zabavo. Večkrat na leto pripravijo razne zabavne večere za svo- je krajane, na ta način pa si prislužijo tudi denar za svoje delovanje. Ko našteva- mo vse te njihove dejavnosti, pa ne smemo pozabiti še na eno nalogo, ki jo opravljajo aktivi mladih zadružnikov. Skrbijo namreč za idejno-po- litično izobraževanje mladi kmečkih fantov in deklet. Pri občinski konferenci Zv( ze socialistične mladine Žalcu se bodo v bodoče tn dili, da bi čim več mladi kmečkih ljudi pritegnili kmetijske šole. Koliko jim b to uspelo, še ne vedo. Upj nje, da se vsaj nekoliko dvi| ne izobrazbena struktur mladih, pa vendarle obsta,jj Tu .je potrebno opozoriti š na nekaj. Vemo, da so > kmetijske šole brez pravil sodobnih kmeti.i-skih stroj« brez učbenikov . .. Prav got( vo bo potrebna širša si lidai-nost družbe. Velik prol lem so tudi štipendije. Na več si mladi pomagajo s št pendijami, ki jih dobijo p kombinatu. Ena izmed osno nih nalog, k! čaka občinsl konferenco Zveze socialisti ne mladine, je, da bodo o( slej bolj skrbeli za to, da s bodo mladi po končanem šti diju zapo.silili na domači! kmetijah. Večkrat so se i pogovarjali z mladimi, ki s končali kakršnokoli kmeti, sko šolo, in prav ti mladi s zatrjevali, da jim ni do zapi slitve na domači kmetiji, ke se to delo danes premal vrednoti, še prav posebej j čutiti odhajanje kmečkih Ijt di v druge poklice na obrot nih predelih žalske občini Vodstvo žalske mladinsk konference bo skušalo to o< hajanje omejiti tako. da s bodo začeli bolj načrtno d' govarjati s Kombinatom i sistematično vlaganje kred tov v kmeti.ie rrti obrobnJ pa tudi višinskih predeli) JANEZ VEDENIl DELA V HMELJIŠČIH — V teh dneh je v Savinjski dolini pravi živ-žav po hme- ljiščih. Hmeljarji, ki so sedaj že odkopali ter obrezali hmeljsko trto, so pričeli z napeljavo vrvice. V doTjrih 15 dneh morajo napeljati več milijonov vrvic, da se jih bo hmeljska trta oprijela in rastla... Foto: T. Tavčar ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 Slivniško srečanje VEDNO ISKRIV Med našim zadnjim pote- panjem po Slivnici in njeni : oicolici smo srečali tudi IG- jjACA HRASTNIKA, Kdor se je vozil po makadamski ce- sto od Gorice pri Slivnici (tako piše na tabli za ozna- I Ico kraja) proti Turnemu in I dalje proti Žegru in Prevor- ju, je zlahka opazil na des- ni strani ceste ASFALTIRAN odcep nekam v hrib. Cestna vijuga se izgubi za bližnjo vzpetinico. Ta cesta vodi v Slivnico in zgradili so jo kra- jani. Toda to v tem trenut- ku ni tako pomembno. Važ- nejše v tem pisanju je to, da smo se lahko srečali z atom Ignacom na njegovem domu. Bil je v postelji. Pred časom ga je kap in zdaj leži. Svet je ugledal 1897. leta v Dob ju pri Planini, že doma se je zanimal za živinO, pre- biral knjige in hodil z veteri- narjem . samoukom Mihom Ocvirkom po vaseh, kjer sta zdravila živino. Pot ga je ta- ko zanesla tudi v Slivnico, kjer je spoznal sedanjo ženo .\ngelco in 1929. leta sta se' za večne čase vzela. Angelca mu je povila sedem otrok in življenje je teklo. Menda je ni domačije v okolici Slivni- ce, pa še dalje, kjer ne bi bil Ignac z zdravili, dobrim na- svetom pa tudi z dobro vo- ljo. Še danes je krepkega , telesa, čeprav ga je neusmi- i Ijena bolezen priklenila na posteljo. Najhuje ga je pri delu pestil dež in sneg, -mno- gokrat je bilo treba tudi po dve uri pešačiti do bolnega živinčeta. Najbolj ga je ve- ; selilo, če je bilo pri kravah |j vse v redu. Pri porodih, kot ^iam rad poudarja. V vseh ; dolgih letih so mu povsem zaupali vlogo veterinarja, si- cer samouka, a uspešnega. Rad pohvali tamkajšnjo ži- vino, češ da je dobra. In ob Vsem tem ne smemo pozabi- ti, aa je bil Ignac dober lo- vec, saj je v smehu priznal, da mu še zajec ni nikoli ušel. Hudomušno se nasmeh- ne, ko se spomni kakšne sta- re jagerske, kadar je vehko lovcev po enem zajcu poka- lo, pa so na koncu brez nje- ga ostali ... Med sinovi nima nasledni- ka — po veterinarski plati seveda. Tako se je njegova tradicija pretrgala Ko sem mu dejal, da ga moram sli- kati, je sedel v postelji. Na- smeh mu kar ni zginil z obraza. Ko sem predlagal, da bi ga slikal skupaj z ženo Angelco, je odkimala z ro- ko rekoč: »Saj že lep čas ne hodi k meni v posteljo, pa je tudi zdaj ne potrebujem!« DRAGO MEDVED DR. ALFONZ DEBELJAK KONTRACEPCIJSKE TABLETE NISO ŠKODLJIVE! Na podlagi 2. odstavka VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je Skupšči- na SR Slovenije na sejah republiškega odbora in so cialno zdravstvenega zbo- ra dne 25. aprila 1974 sprejela »Resolucijo o na črtovanju družine in družbenih prizadevanj za njen nastanek in varnost« človek kot subjekt druž- benih odnosov in odloči- tev na FK>dro6ju družbe- nega življenja uresničuje svoje interese in zadovo- ljuje potrebe v samoup- ravni povezanosti z dru- gimi delovnimi ljudmi Njihov položaj in njego- ve pravice rastejo iz de- la. Vzajemnost in solidar nost sta temeljna odnosa ki zadcvoljajeta delovne ljudi tam, kjer je nujna delitev dela po potrebah in gre za osnovne pogoje človekovega življenja in razvoja otroka. Iz ustanovno opredelje- nega družbeno-ekonomske- ga položaja človeka izha- ja njegova ustavna pra- vica, da svobodno odloča o rojstvu otrok, o njiho- vem številu in:o časovnem • presledku med rojstvi. Družbene spremembe, k; izvirajo iz načela o odpra- vi vsakršnega razlikova nja ljudi po spolu, ob po- spešenem družbeno-eko nomskem razvoju, v ka- terem v visokem odstotku sodelujejo ženske so .po- vzročile globoke spre- membe tudi v družinskih odnosih ter v pogledih na odgovornost do otroka kot skupno odgovornost star šev in družbene skupno- sti. Zdravstvena služba se je obvezala, da bo ured.ila del zdravstvenega varstva, ki bdi nad načrtovanjem ca uzuie, Uii uu uu- la na razpoiagu v^a stva za to naciuj vonje. Sredstva za načrtovanje so sodobiia kontracepcij- ska sredstva. V tem član- ku ne bom p:sal o vseh kontracepcijskili sredscvili, temveč samo o enem kontracepcijskem sred stvu, to so oraiiie lior monalne kontracepcijske tablete. Te tablete smo tudi v Celju začeli dajati našim ženam pred 11 leti. V začetku je bilo precej . ovir s strani žena, kar je razumljivo, kajti vsako novost ne uvajamo brez ovir. Bilo je nezaupanje, potem sovražna propagan- da proti temu sredstvu z različnih strani. Toda po dveh letih smo skoraj pre- magali vse ovire in žene jso začele segati po teh tabletah v vedno- večjem številu. Sedaj imamo že v na- šem dispanzerju v Ce- lju okoli 10.000 žena, ki prejemajo tablete. Od teh 10.000 je že rodilo 4.000 žena, ki so se po nekaj letih jemanja tablet zopet odločile za rojstvo zaže- lenega otroka. Pri vseh teh ženah so vse rodile zdrave otroke, brez kak-, šnih hib. Med temi 4.000 ženami je bilo skoraj 1.500, ki so v tern obdob- ju že 2x rodile v zažele- nem presledku med enim in drugim rojstvom ot- rok. Ravno v tem vidimo uspeh teh tablet kot od- lično sredstvo za načrto- vanje družine in rojstvo v resnici zaželenih otrok in ne sredstev, ki bi zmanjšala število rojstev. Od teh 10.000 žena, ki smo- jih prej omenili, ki so prejemale kontracepcij- ske tablete, prihaja 8.000 redno 2x letno na obvez ne preglede. Pri vseh teh ženah smo ugotovili, da ni prišlo do nobenih zdravstvenih sprememb na njihovem organizmu zaradi uživanja teh tablet. Pri nobeni ženi nismo ugotovili niti kakšnega ra- kastega obolenja na ma temici, jajčnikih ali doj- kah. Tudi nismo ugoto- vili kakšna druga težja obolenja, ki bi bila lahko v zvezi z vplivom hor- monov. Zakaj to ome- njam? Omenjarn zato, ker je v zadnjih 2—3 letih po novno začela neka podt^al- na gonja in lažna propa- .ganda o škodljivosti teh kontracepcijskih tablet. Na žalost nismo opazili te go- nje samo med laiki, tem- več opažamo, da se ta .gonja širi tudi iz zdrav-: stvenih krogov pod krin- ko skrbi za zdravje naših žena. V teh krogih opo- zarjajo na veliko oprez- nost pri uživanju teh ta- blet, češ da lahko povzro- čalo rakasta obolenia, no- sebno rak matemičnegfi telesa. Zato ti posamezni ki iz z.'lr.avstvenih kroTOv pri-ooročalo vedno več preiskav In zadolžitev zdravstvene službe, da b' doksizali škodi iivost teb tablet. Zakai na^^rikrat ta- ka skrb do naših ?eria? Ko vemo. da so isti krog' prei kot danes opravljali -svoie zločinske intervenci- je pri nasilnih odpravlia-- njih plodu. Zato lahko smelo u^orotavliamo. da ie fco lažna skrb do žena, ker zaradi tablet prihaja vedno mani žena k njim. da bi iwršili pri njih svo- je zločin-ske intervencije. Mi zdravstveni delavci lahko mimo dajemo na- šim ženam hormonalne kontracepcijske tablete kot najboljše sredstvo pn načrtovanju družine. Te tablete v resnici niso škodljive. Za garancijo o neškodljivosti teh tablet ni dokaz samo veliko šte- vilo žena v Celju, temveč še nekaj drugega. Mi imamo v SR Sloveniji in štitut za načrtovanje dru žine na medicinski fakul teti, v Ljubljani, ki ga ■ vodi priznana znanstveni- ca prof. dr. Andolškova. Ta inštitut ves čas po usta.novitvi zna st ve- no proučuje vsa kontra- cepcijska sredstva, nji- hove pozitivne in nega- tivne strani in pred- vsem kontracepcijske ta- blete. Vsaka najmanjša sprememba, ki bi samo naslutila kakšen negativ ni učinek na zdravstvenem stanju naših žena, bi na? takoj opozorila, da teh srednudijo ne samo zdravljenje, ampak tudi vzgojo m socialno pomoč, to pa samo tistim, ki pri zdravljenju sodelujejo. Zavedamo se družbene od- govornosti in odpravljamo • odnose, ka- dar je človek nezadovoljen, osamljen. Naša družba z vsemi svojimi organiz- mi, pa tudi z ustavo, se loteva tega problema z dolgotrajnim bojem, kar je naloga socialnih, vzgojnih, eko- nomskih, političnih in drugih organov naše družbe. ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 29 VEC KOT NERODNO Tedenski športni ko- mentar moramo 2al kljub nekaterim uspehom imeno- vati »pelina-st«. Ta pelin so nam nalili na rokomet- nem igrišču, kjer so neka- terim takrat; ko je že bi lo odločeno (zmaga za domačine!), popustili živ- ci in je prišlo do nepo- trebnega pretepa, v kate- rem so bili praktično ude leženi vsi — od igrralcev obeh ekip, gledalcev pa do ostalih. Bilo je to na tekmi H. zvezne rokomet- ne lige med Celjem in re- škim Kvamefjem. Gostie so i|;rali »moško«, naši niso zaostajali, vsem pa je (tudi gledalcem) zavre- la kri. Baje .sta botrovala takšnemu stanju sa se ne bori samo za us peh njih samih, ampak predvsem za uspeh celj- skega športa — torej pn'o mesto m ponovno uvrsii tev v I. zvezno ligo. Torej med ekipe, fci s svojimi Igrami navdušujejo ljubi- telje rokometa po vsem svetu! In prav zariidi te želje (če sploh je!) ne bi smelo priti do takšnega iz- pada! Moč ekipe se ne ka- že samo v tehn'ki, ampak tudi v mnogih drugih elementih. Moč je v tem, da provokacijo s strani nasprotnika sprejmeš in vračaš dostojanstveno z znanjem in razumevanjem. To. razumevanje pa je v tem, da mimo spreimeš udarce, kajti v obratnem primeru boš tako ali tako potegnil »kratko«. Tu pa so celjski ljubitelji roko meta z vsemi ostalimi fak- torji vred pogrešiil. lii to ni samo lahko, ampak je slabo! Pot k zmagi (ali pa tudi porazu!) naj bo dostojanstvena, kajti po- tem je nekaj vredna. Vse drugo je odraz stvari, ki jih na noben način ne mo- remo sprejeti, ker i>ač ži- vimo v tak.šni družbi, ki to upravičeno preganja. TONE VRABL 11. FRENKOV MEMORIAL KVALITETA Naslov pove vse! Na 11. Frenkovem m.emonalu v na- miznem tenisu je nastopilo 270 igralcev, rekordno število v tej tradicionalni prireditvi, ki jo prizadevno društvo Par- tizan Gaberje vsako leto prireja v sporriin na dr. RebevSka Francija-Prenka. Tudi kvaliteta iger od najmlajših pa tja do veteranov je bila na visoki ravni. Prireditev, ki je ni moč šteti med rekreacijske in'le spominske. Prav po za- slugi te prireditve kaže. da- bo treba namizni tenis kot športno igro, ki visoko kotira v naši državi, Evropi in sve- tu, ponovno uvrstiti tudi v celjski občini med tiste, ki bo- do dobile svoj življenjski prostor pri razvoju celjskega športa in telesne kulture. Kar 140 mladih i.graicev in igralk iz ŠSD in šol, domala iz vseh šol v občini, je letos sodelovalo na občinskem pr- venstvu v tej igri, ki je bilo v okviru Frenkovega memo- riala. Pri pionirjih je bil vrstni red najboljših: 1. Polule, 2. I. celjska četa. 3. I. osn. šola in 4. Store. Pri pionirkah: 1. Polule. 2. Dobrna, 3. IV. osn. šola. 4. I. c. č. Pri mladin- cih je zmagalo ŠŠD Tehnik I pred gimnazijo in ŠŠD Teh- nik II, Dri mladinkah pa PŠC pred šC BP, zdravstveno .šo- lo in EŠC. Na prvenstvu Celja je pri članih zmagal Potočnik pred Sezonovim in Vitancem, pri st. članih Končan pred Roj- cem in Lebenom, pri članicah pa Podbrežnikova pred Vide- ' cevo m Vasletovo. Tudi nastop 85 igralcev in igralk iz 10-tih slovenskih klubov v petih kategorijah je bil nadvse zanimiv in poln razburljivih razpletov. Pri ml. članih je nepričakovano zma- gal mladi Celjan Vizjak pred Mariborčani Jamškom, Tu- škom in Herzenjakom. Pri st. članih je zmagal Zagorac pred šternom (Mb) in Podobnikom (Lj), pri veteranih pa štrumbelj (Je) pred Dularjem (Lj), Končanom in Rebev- škom L. (oba Ce). Pri članicah je zmagala Videčeva cCe) pred Mariborčankami — Jug, Pristovnik in Bračko. Pri st. članicah je bila najboljša dr. Turnerjeva (Mb) pred Lebar- jevo (0>). Kr«.nikovo (^^b) in Lesničarjevo ((3et. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Prireditelj je Ja vse najboljše igralce in i.eralke (po 3 v skupinah!) po- skrbel za okusne pokale in spominske diplome. Ob tej tradicionalni športni prireditvi, ki postaja vse bolj množična in kvalitetna, velja še priporočilo, da bi v prihodnje dobila svoje mesto v programu TKS Celje in s tem tudi,ustrezna finančna'sredstva za izvedbo. V tej že- lji je izzvenel glas vseh letos nastopajočih na Frenkovem memorialu. K. JUG MNOŽIČNOST Na občinskem jirveiislm za pionirke, pionir.je, mladinke In mladince z zračno puško so bili doseženi dobri rezul- tati ob ^ares -.eliki'udeležbi. Kar 21 mladih cel.jskil! strel- ccv je doseglo normo za na- stop na republiško prvenstvo, kar je svo.jevi-sten rekord v sicer bogati tradiciji cel.jske- ca strelskega športa. Žal p>a na prvenstvu ni nastopila ni- ti ena mladinka. Rezultati pionirk, ki so iz- polnile normo za nastop na republiškem prvenstvu: 1. Ta- tjana .»oban 140. 2. Mojca Li- par 139, 3. Alenka Jager 138 In 4. Tanja Tratnik 126 kro- gov Sn »Cel.je«). Vrstili red pionirjev, ki ima- jo normo: 1. Mirko Jevnišek l.>2 (SD »Cel.ie«), 2. tVanc Krašek 147 (SD »Celje«), 3. ilranko .MaUn: 146 (SD Kovi- nar šitore), 4. .lože Cesnik 143 (SD Kovinar Store), 5. .Aleš Hočevar 141 (SD Tem- po), 6. Dušan Jovanovič 139 (SD »€el.ie«). 7. Miran Ven- gust 136, 8. Srečko .Mastnak 133 (oba SD Kovinar Štore), 9. Vitomir Slapnik 131 (SD Tempo), 10. (iora-zd Kalčič 126 (SD »Celje«), 11. .MiUui Stefanec 125 (SD Kovinar), 12. Darko Kroflič 123 (SD fenipo) in 13. Jože .Jelen 122 (SD wl}ratov Dobrntinšek« — Vojnik). Najboljši mladinci z normo: 1. Marjaii Tratnik 341 kro- gov (SD »Celje«), 2. Ljubo Lcdinek :«7 (SD »Bratov Do- broUnšek«, Vojnik), 3. Franc Fon 311 (SD Kovinar Store) in 4. Vojko Lipar 304 (,SD »Celje«). TONE J.\GER PRODOREN USPEH Na siO)>;)-tJiih m nedelj-skiii prvenstvih — republiških in državnih —SO se atleti in at- letinje Kladivarja odlično uveljavili. V Beogradu so skakalci v višino osvojili-" na slov državnega ekipnega pr vaka z novim državnim re- kordom s povprečjem 202 cm. Petorka iz Celja je do segla naslednje rezultate: Vivod 209, Prezelj Dušan 203. Prezelj Marko 203, (2op 200 in Peterka 195 cm! V Mariboru so atletinje osvojile naslov državnih prvakinj v skoku v daljino v postavi: Dennolj 524, Sokač .505, Peče 477, Tomšič in Kopitar po 4(W cm. V Ljubljani sO nastopih at- leti in atletinje v štafeinem teku 4 X 1500 m in 3 x «00 m. .\tleri v postavi Lisec, Ck)š- njak, škof in Ukič so o^vo- jili naslov republiških prva- kov, atletinje Bunderla, Blat- nik in Urankar pa so bile druge. Naslov drž;xvnih prvakov pa so v Splitu še osvojili me- talci kopja, petčlanska ekipa z ing. Jožetom Kopitarjem na čelu s povprečjem 58.23 m, kjer je bil Kopitar drugi, Mijač pa tretji. K .lUG PO TEKOČEM TRAKU Tekmovanja ssD na srednjih in osnovnih šolah se v teb doeh vrstijo v najrazličnejših športnih panogah in igrah. Zaznavna je velika množičnost. « kvalite- ti pa so lahko deljena mnenja. Turnirski sistem tekmovanja v športnih igrah ne bo doprinesel napredka v Si)ortnih igrah, zato bi kaztolo vsaj v nekaterih na ravni občin preiti na sistem liga- ških tekmovanj. k.jer bi mladi privrženci športa imeli več mož- nosti nastopanja, uveljavljanja in napredovan,ja. Na občinskem rokometnem pr- \cnsl\u LiljskiSi srcdn.jili sol je nastopilo Uar 17 ekip, kar slii/.i v dokaz, da je ta igra poleg ko- šarke nujDolj nmožičnil na »elj- skih šolali. Tri mladinkah .1; bil vrstni red najboljših: PSC. Kini- na/.ija Cel.je, ŠC HP. MC. K-^C, gostinska šola. tehniška š. in zdravstvena š. I'ri mhulincih .le /.nuigala lelniiška S. prer-i'- inagalo z 1:0 ekipo IK ^iilon Aški-if i/. \'eli-n.ia. Pričela .so se tudi >.e ohriiiska prvenstva v odbojki. V mii/irski oblini je tuislopilo kar (i cKin. Pri iiioiiirkah .je zniiigal (iornjr (irad. pri pionirjih pa Mo/ir.je. V IJubl.jani je na republiškem prvenstvu v gimnastiki naslonilo tudi med 300 tekmovale! večje število iz celjskega podroe.ia. V ekipnem tekmovanju so se naj- bolje uveljavili pionirji Oš šl. Šlander iz Celja s 4. me-tom. mladinke I",šC so bile pete. i»io- nirke Oš C. Sitih i/. Velenja na srdnu'. Mid posameznik! .je n-t'- večji ii.Niieb dosege} Moravee iz RSc; Velenje, ki je bil v skinuii razvrslilvi drugi. Teranova i' *"- len iske giinnazi.ie in .lurak '/. OS SI. šlander 'r/ fViia pa •■onih. Plezali so v Rin- kah, MrzH gori. Dedcu in Anič Kuku nad kanjonom Paklenice. Poleg drugih. težavnostnih vzp>onov po- meni poseben uspeh se- dem pr\'enstvenih vzponov in nova smer v Mrzli go- ri. Vzpodbudno je dejst- vo, da je uspela sezona širšega kroga mladih ple- zalcev in ne^ le j>osame- znih navez. Preteklo zim- sko sezono upravičeno štejemo za najuspešnejšo, z izjemno entuzijazma v prvih povojnih letih. S skromnimi sredstvi in ob dragi opremi za zimsko gorništvo nam je kljub vsemu vzpKjdbuda za de- lo v prihodnje. Člana .\0 Olje, Canžek Franc-C.ajz in Srečko Mesarec, sta 12. 4. plezala v Kleku n:ul Ogulinom. V neugodnih razmerah, saj je bilo v gor- njem delu stene še precej snega in skala mokra, sta preplezala I>ragmanovo smer, ocenjeno s .5—. XXX Se-sinajst članov in priprav- nikov je zadnjo soboto In ne- deljo sodelovalo pn delih za otvoritev koče na Okrešlju in popravilu tovorne žičnice. Cesta v Logarski dolini je si- cer plužena, vendar zaenkrat prevozna le do doma Elek- trokovinc. Na Okrešlju je še preko dva in pol metra sne- ga. Pobočja in snežni nano.si v stenah nad Okrešljem .še vedno pretijo z nevarnosljo plazu. Posebej opozarjamo, da tudi plaz pod Planjavo še ne nudi varnosti ljubite- ljem pomladanskega smučanja. Počakajmo z visokogorsko smuko. Na (Mtrršlju, 20. 4. 75. ŽIVO NA SAVINJI Ob 3U-letnici osvoboditve .lugoslav i.je, i^o celjski ka.jakasi KI) Savinja priredili tekmovanje v spustu po .Savinji iz 2alca do ( flja. Na 9 km dolgi progi jc nastopilo 9K tekmovalcev Iz seri G 2 in Tuniara (.Slavija Zagreb) pri K 1 pri članih ter .Mndic (Ka- šlea) pri C 1, Volk in Halzcr (Hrastnik) pri C 2 'ter Vidic (Soške elektrarne) pri K 1 v konkurenci mladincev. Celjani so osvojili na- slednja ni«'sla: nihulinci: kategorija K 1 — 12. Kolman. 19. Siniler, 23. Solakovič, 27. Ba,jc. Nastopilo je 31 tekmovalcev. Pri članih 10. Verbovšek, 13. Tihec in 17. Ambrož, nastopilo je 3,5 tekmovalcev. Po.sebiio pohvalo laliko izrečemo org.iiiizatorju prireditve. Se im- sebej pa Jožetu Dojerju, ki je s svojo ekii>o odlično Izvede! tek- movanje najbol.fših ka.iakariev Sloveni.je. Mladi Celjski ka.iakaši pa bi morah v prihodnje dobiti tudi priznanje s strani športnih foru- mov v Celju In primerno mesto za svoje čolne. Tekst: J. KIZMA Foto; T. TAVr.AR CriP: LJUBNO VODI v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v CNP so se srečanja v 13. kolu I. skupine končala takole: Hoč — Kovinar 1:1, 0|M'kar — Straža 2:0. Šoštanj — Pivovar 2:0, Celulozar — Brežice 1:1. Olimp — I.jubno 1:1 in Papirničnr — Senovo 3:0. LESTMCA Rezultati 13. kola 11. skupine: Ponikva — Šmarje 1'olzela — Vran.sko 0:1, Kozje — Gotovlje 0:3. Oplotnica — Elkroj 0:3. Na lestvici vodi Z.1.UH; 24. uledijo (;Qtovi.je 17, Polzela, Ponik-'a in Vran- sko 16, Dravinja B 13, Oplotnica 12, Koz,)e 10. Elkroj in Sniar.je 7, Senovo B 5 in Dolenja vas 3 točke. Mladin.ska liga, 12. kolo: Kla- divar — Dravinja 7:0, Vojnik — Iludar 4:1, 2:alec — Brežice 3:1 in PoUeU — feoštanj 4:0. 1. TAVC.AR 30. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. i6—17 — četrtek, 24. aprtla 1975 NOVI TEDNIK — stran 31 NA PRVOMAJSKI f IZLET Prvomajski prazniki so, kot vemo, pri- ložnost za počitek ali izlete, peš ali z av- tom ali kako drugače. Vprašanje je le, }cam? Mrzlica, na primer, ki je bila y stari Jugoslaviji simbol delavskih manifestacij ob prvem maju, je lahko brez strahu, do l)i jo zdaj zavzeli preveč množično, časi so se spremenili in danes le še redkokdo sili fiavkreber, če lahko tudi na ravnem najde svoj cilj. vPa vi? Kam boste pa šli vi?« je pred ilagajno v trgovini precej na glas vpraša- la priletna tovarišica svojo znanko. »Midva hova šla v Benetke, v Trstu bo prevelika fužva.« »Ne vem še,« je odvrnila ona, »letos naj- hrž do Monte Carla ali l^ Pariz, pa morda ie kam drugam.^ Zanimivemu pogovoru, v katerem se je tovarišici z Benetkami povesil nos pred Monte Carlom, $o z radovednostjo prisluh- nili slučajni prisotni potrošniki, saj je bil pravzaprav namenjen njim. Med njimi je bilo nekaj takih, ki gotovo ne bodo prišla dalj kot do Starega gradu ali mestnega parka ali pa se bodo zadovoljili s klopjo TUJ vrtu. »A vidiš?« je rekel starejši moški v po- nošeni obleki svojemu sosedu. »Mene tole nič ne zanima,« je odvrnil ta. »Zaradi mene lahko grejo tudi v Culokafri- JO.« »Kaj boš pa ti?« je silil vanj možakar. »Bom že kako.« In res. Kaj bi tožili, če bo ta delovni človek preživel prvomajske praznike red mo v inozemstvu, drugi samo v mestnem parku in tretji morda celo na svoji njivi! Vsi ne moremo na skupen izlet! V Benetke ali Monte Carlo pa še celo ne . OVEN SRČNE DEVIA CIJE Tovariš Travica tako re- toč čez noč ni smel biti \eč zaljubljen, kaj šfle, da Ii ljubil. Stvar je bila namreč ta- ta: Travica, sicer srečni lož tretje žene, se je kma- u po poroki zagledal v vojo precej mlajšo sode- ivko. Skupaj sto hodila K) terenu, in več ko sta iodila skupaj, bolj jo je iedal. V resnici pa niti ni natanko vedel, ali je tploh zaljubljen ali ne, le Kkaj ga je ščipalo pri sr- ri/ in mu stiskalo dušo. A to se je po kolektivu brž razvedelo. »Travica,« je rekel se- kretar, »slišimo, da te ne- ^aj ščipa pri srcu. Eee, to Pc ni dobro.« »Kakšno ščipanje? Kdo 'ft pravi?« se je začudil Travica. »Le priznaj, ščipa te za- ^aii naše Matilde! Ampak ^^di, ljubezen v kolektivu, hkršen je naš, ni zasebna ^deva. še posebej ne, če plete med zakonci, ki pripadajo drug druge- mu. Saj bodo ljudje s pr- stom kazali na nas.,Glejte,' bodo rekli, ,tak je ta ko- lektiv!'« »Ampak ljudje božji!« je vzkliknil Travica. »Kaj pa sploh mislite?« »To te mi vprašujemo,« je rekel sekretar. »V letih si že, ko bi moral bolj mi- sliti na ono drugo Matildo. Ni lepo, da tako rečem, toda ne želim ti nič sla- bega. Zaradi mene se lah- ko ženiš vsako leto na novo, ampak ne s tovariši- co iz našega kolektiva. To nam lahko izredno škodu- je. Navsezadnje nam daje pismo vso podporo, da razčistimo tudi z moralni- mi, ali če hočeš, srčnimi deviacijami.« . »Kakšno pismo?!« je skočil Travica. »Jaz da sem ji pisal kakšno pis- mo? Lahko jo pokličeš, pa naj pove, če sem ji pisal kakšno pismo?!« »Vidim, da te je ljube- zen popolnoma zavrtela. Zakaj, hudiča, bi te pa si- cer sploh ščipalo?« Nekaj dni zatem so skli- cali sestanek in zelo res- no razpravljali o moral- nem liku članov in o zdra- vi ljubezni, ki »je lahko samo med spoloma, obo- jestransko osvobojenima vsakršnih obveznosti ali čustvenih nagnjenj do druge osebe«. Zahtevali so, da se Travica jasno opre- deli, oziroma so mu pre- povedali, še naprej siliti v Matildo, Zanjo se je nekaj kasneje opredelil sekretar. Pred Travico je imel to prednost, da je bil šele pr- vikrat poročen. A. KONICA OBVESTILO Tovarišica Povalajeva! Več stanovalcev našega bloka se je že pritožilo zaradi tega, ker imate v vašem stanovanju psa. Oziroma ga držite v ko- palnici. Zaradi pogostega glasnega lajanja moti hiš- ni mir, kar ima negativ- ne poslcdico na ostale stanovalce našega bloka. Zato smo bili primorani vaš problem obravnavati na seji hišnega sveta. Po dolgotrajni seji, lqer so mnogi povedali svoje pri- pombe, je bilo sklenjeno in vneseno v zapisnik, kaj je treba narediti z vami, oziroma z vašim spornimi psom. Člani hišnega sveta so soglasno sklenili, da mo- rate vašega psa naučiti točnosti, da bb začel zju- traj lajati vedno ob isti uri, po možnosti ob pe- tih, da bi tako ostali sta- novalci lahko prodali svo- je budilke. Doslej ni bilo tako in je enkrat začel lajati ob štirih, dnigič pa ob petih. V kolikor psa ne boste naučili točnosti, ga boste morali odstra- niti iz bloka. Predsednik H S Jože Miren — Tole vreme ga pa res lomi! — Kaj ko bi ga samo vreme ... ADMINISTRACI- JA: KULTURA Pravijo, da je birokra- cija napravila že marsika tero zlo. No, za sodobno upravno službo sicer ne moremo reči. da je nava- dna birokTacija, vendar bodo celjski kulturniki pri- trdili, da jim tudi ta dela zlo. Poglejte: občinska uprava se je tako razra- sla, da že nima več kje delati. In tako Je prišlo še do tistega, česar so se celjski kulturni delavci že nekaj časa bali. Izpraz- niti morajo likovni salon, da se bo v te prostore naselila občinska uprava. Ce bi povedali po šiportno, bi rekli: ena nič za administracijo. ZA VZOREC v mnogih celjskih sa- mopostrežnih trgovinah lahko v posebnih košarah kupimo umetno južno sadje. Napravljeno iz pla- stike. V sedanjem času, ko tako primanjkuje poma- ranč, lirhon tn banan je taka poteza trgovcev za pozdraviti, saj prepreču- je, da bi pozabili kako je to sadje. RAZLIČNO Mnogi občam se že zdaj pripravljajo, kako bd od- šli na dopust na morje, da bi se dobro napla- vall. Nekateri pa še vedno premišljujeijo in ugotav- ljajo, ^ko bi preplavali od prvega do prv^a. — Poznam delovno or- ganlzacljo, kjer se stro- kovnjaki kar pulijo, kdo bo ix>stal direktor. — Jaz pa poznam ta- ko, ki direktorja sploh ne more dobiti. PREPOZNO — Kaj je res, da ste na zboru delegatov SIS za stanovanjsko izgrad- njo glasovali tudi o raz- pisu natečaja za izgrad- njo 500 stanovanj. — Res, samo da je bil natečaj objavljen že pred tem in smo lahko le dvignili roke in ga po- trdili. hnel je tako strupen jezik, da ni prišla iz njegovih ust nobena živa beseda. Pravijo, da se od obljub ne da živeti. Pa vendar ne- kateri z obljubami tako do- bro shajajo. Učil je eno, živel drugače. Pa je zato nrislil, da Je po- poln. Živel je rw tuj račun. De- nar pa nalagal na svoj žiro račun. Mnogokrat je težko ločiti dobro od zla. Zato delamo oboje. Če bi vedno premislili ti- sto, kar hočeno reči, bi pol manj govorili. Običajno tisti, ki delajo škodo, delajo bolj intenziv- no, kot tisti, ki opravljajo koristno delo. Če bi bi! osebni dohodek resnično meHlo vloženega dela, bi bilo veliko lačnih. Denar Je sveta vladar. Čudno, kako slabega vladar- ja Ima svet. Direktor podjetja Sufecl se je nekega lepega dne v dobi, ki jo imenujejo neka- teri tudi pomanjkanje direktorjev, odlo- čil, da bo zapustil svoje podjetje. Najprej je to povedal svojim najožjim sodelav- cem. — Glejte, tovariši, tozde sem ustvaril, podjetje je samoupravno čvrsto, delitev razdeljena, delavci odločajo — mislim, da sem opravil svoje, čas je, da se umaknem, da malo spremenim okolje. Enoličnost ni nikoli nič prida. Potem je ves kolektiv naenkrat zve- del za to direktorjevo odločitev. Sestaja- li so se vodilni po tozdih, stikali so glave delavci. Ti so seveda mislih, da kapitan zapušča ladjo zato, ker se potaplja, ali pa, ker nekaj ni v redu. Vsi pa so govori- li nekaj časa le o tem. Najprej so se sestali v Prvem tozdu. Beseda je dala besedo in'dogovoril i so se, da se spodobi, da kupijo direktorju, pri- merno darilo in mu pripravijo poslovil- no večerjo. Končno ima direktor zaslu. go, da je njihov tozd tako dobro zacvetel. Potem se je sestal Drugi tozd. Tudi tu je dala beseda. besedo in tudi tu so sklenili, da bi se spodobilo, da dajo di- rektorju darilo in mu prirede poslovilno večerjo. Kajti tudi tu so menili, da je direktorjeva zasluga, da se je njihov tozd dvignil. Enako je bilo v Tretjem, Cetrtern in Petem tozdu. In začeli so kupovati da- rila. Tako malo po ovinkih so se pri di- rektorjevih znancih m prijateljih pozani- mali, kaj si direktor želi, kaj še potre- buje. Potem so kupili tišto, kar so me- nili, da Je najbolj prav. In svečane ve- čerje so sledile druga drugi. Povsod je bilo lepo. Povsod se je lepo jedlo in pilo. Bile so celo solze. ; Ko je bilo konec zadnje večerje, ko je direktor dobil zadnje darilo, se je odlo- čil: tako dobrega kolektiva kot je ta, tako zavzetega m ljubečega ne more za- pustiti. Dejal Je, da ostane. In vsi so bili veseli. Ko se je tistega dne direktor vrnil domov, je žarel. Takoj je poklical ženo. — Uspela sva, draga moja.. Vse.imava, kar sva potrebovala. Vse se je lepo izteklo. Le škoda, da nisem ustanovil še nekaj tozrtov, da bi bila zbirka daril še malo večja. Pika 32. stran — NOVI TEDNIK St. 16—17 —^^četrtek, 24. aprUa ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 33 34. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 35 36. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. V samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v orga- nizacijo združenega dela Konus je zapisano, da »delovni ljudje urejajo svoje odnose po načelu vzajemnosti in solidarnosti« ter da »svoje delo in sredstva družbene reprodukcije združujejo v organizacijo združenega dela Konus«. To so zapisana načela, ki pa iz dneva v dan oblikujejo svojo novo podobo tudi v praksi. Kajti ravno sdlidarnost vseh temeljnih organizacij Konusa je stvarnost, na kateri gradijo delavci svoj lepši in boljši jutrišnji dan. Silvo Berglez, predsed- nik izvršnega odbora sin- dikata: »Solidarno zdru- ževanje in prelivanje sred- stev med vsemi TOZD organizacije združenega dela Konus izhaja iz do- ločb samoupravnega spo- razuma, ki so ga spreje- le in podpisale vse te- meljne organizacije zdru- ženega dela. Se najbolj živo se je pokazala soh- damost Konusovih TOZD ob pokrivanju izgub ene od temeljnih organizacij, to je Usnjarne, ki je za- šla v hude težave. Vse ostale temeljne organiza- cije so solidarno pokrile Izgubo, saj so se delavci v. vseh TOZD zavedali, da Je ravno usnjama v večji meri financirala gradnjo novih obratov in tako pripomogla k razši- ritvi in nadaljnji rasti Konusa. Primer usnjame pa Je samo eden od pri- merov solidarnega preli- vanja sredstev med Ko- nusovimi temeljnimi or- ganizacijami. Tudi pri načrtovanju in gradnji stanovanj delavci OZD Konus zdmžujemo in so- lidarno prelivamo sred- stva iz ene temeljne or- ganizacije v drugo. Zave- damo se, da bomo le ta- ko lahko postopoma re- šili probleme, ki so živ- ljenjskega pomena za na- še delavce.« Stanko Zmavcer, pred- sednik komisije za sta- novanjska vprašanja pri skupnem delavskem sve- tu: »Že lansko leto so člani skupn^a delavske- ga sveta sprejeli sklep, naj bi v bodoče združe- vali 8 0/0 sredstev od do- hodka temeljnih organi- zacij za stanovanjsko iz- gradnjo in ne več 7 %, kot je bilo dotlej. Tako smo v naši OZD zbrali več sredstev za stanovanj- sko izgradnjo i« načrtno smo se lotili reševanja teh problemov. IzdeM smo dolgoročni program stanovanjske izgradnje ter določili kriterije za p>o- deljevanje stanovanj de- lavcem. Pri nadaljnjem reševanju stanovanjskih' problemov nam bo v ve- liko pomoč anketa, ki smo jo pred kratkim iz- vedli med našimi delavci in ki zajema vprašanja o trenutnih stanovanjskih pogojih, v katerih žive naši delavci, pa tudi o njihovih željah. In še ne- kaj je pomembno reči ob tem, ko giovorimo o sta- novanjski politiki v Ko- nusu. Tudi v tistih te- meljnih organizacijah, ki hnajo stanovanjske pro- bleme delavcev že skoraj v celoti rešene, enako združujejo sredstva kot v ostalih, kjer so stano- vanjski problemi delav- cev še močno prisotni. Zdd se mi, da je ravno to temelj sohdamosti Ko- nusovih TOZD.« Franjo Ulčnik, predsed- nik solidarnostnega skla- da: »V začetku leta 1973 smo ustanovili v Konusu komisijio za delitev sred- stev soUdamostnega skla- da. Sredstva tega sklada dotekajo iz dohodka, ki ga ustvarijo delavci s prostovoljnim delom, ne- kaj denarja pa v sklad odvajamo iz sklada skup- ne porabe. Solič^mostni sklad smo ustanovili za- to, da pomagamo delav- cem, ki so v denarni sti- ski, ostarelim delavcem z nizkimi osebnimi do- hodki, iz sklada delimo pomoč delavcem, ki mvi- jo v slabih stanovanjskih- m socialnih razmerah, pa še več kriterijev je, po katerih del.mo sred- stva tega sklad-i. Od leta 1973, ko smo sklad usta- novih, smo razdelili že okrog 20 milijonov starih dinarjev in tako rešili preko 200 vlog delavcev, ki so bili potrebni de- narne pomoči.« Marta Gorinšek, kroja- čica v TOZD Toko: »V Konusu sem zaposlena že 13 let in lahko rečem, da je ravno v zadnjih le- tih močno opazna soli- darnost vseh delavcev za tiste člane kolektiva, ki so potrebni pomoči. 'Saj veste, velikokrat se v družinah pripetijo ne- predvidene nesreče ali te- žave, ki jih spremljajo večji denarni izdatki. So- cialno in materialno šib- ke družine največkrat ta- kih izdaktov ne zmorejo, zato je prav, da jim v takih trenutkih pomagajo sodelavci. Naj ob tem omenim še eno obliko solidamosti, ki smo jo ustanovili delavci sami. To je samopomoč, ki smo jo uvedli delavci sami. Mesečno pustimo' v skla- du samopomoči po dva stara tisočaka in v de- narni stiski lahko dvig- nemo do 300 starih tiso- čakov, ki jih nato vrne- mo v določenih zneskih. Etelavci smo ob takj so- lidarnosti zelo zadovolj- ni, saj se zavedamo, da bomo z združevanjem sredstev na vseh področ- jih veliko več storili, pa tudi dobili.« Franjo Ulčnik Marta Gorinšek Silvo Berglez Stanko Žmavcer ftt. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNIK — stran 37 38. stran — NOVI TEDNfK Št. 16—17 — četrtek, 24. aprila 1971. i6—17 — četrtek, 24. aprila 1975 NOVI TEDNW — stran 39 ZANIMIVOST KADAR ŽENSKE TROBIJO Bilo je v veliki pivnici Hacken keller v Miinchnu. Ob mizah se je trlo okoli osemsto zajetnih Bavarcev ob klobasah in pivu. Na ve- likem odru pa šestnajst pri- kupnih deklet. Najmlajša jih šteje šestnajst in najstarej- ša osemindvajset pomladi, razen lady Ivy Benson, ki vodi ta svoj showband. Ta prikupen orkester je prišel v Miiniohen zabavat Bavarce iz Liwerpoola. Ivy Benson se že dvajset let ukvarja z njim, z dekleti, ki trenutno , igrajo pri njej pa deset mesecev. So res edin- stvena glasbena skupina, saj moških ne marajo v svoje vrste. Njihov repertoar je pester, saj so igrale od naj- sodobnejših svetovnih hitov vse, do venčka ruskih narod- nih s Kaljinko in Kazačo- kom do nemških starih pes. mi in podobne. Ivy Benson mi je v razgovoru zaupala, da v Jugoslaviji še ni bila, čeprav bi dekleta rade igra- le tudi pri nas, saj so bile že po celem svetu, razen na vzhodu... Vsaka med njimi igra tudi po več instrumen- tov, največ pa jih zmore seveda Ivy Benson, ix) kate- ri se ta edinstveni shovvband tudi imenuje. Morda pa se bo našel kdo pri nas, da jih bo povabil. Na sliki: Del ansambla in v ospredju (Ivy Benson. Tekst in foto: DRAGO MEDVED Na levi je Ivy Benson, ki obvlada več glasbil. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (19) s slovesom, prijaznim m rahlo začinjenim s ščepcem razočaranja, od Havajev se je šele začel n^ pKjhod na celinsko .\meriko. Dve postaji sta nas čakali na turističnem zemljevidu — Los Ange- les in New York. Pred pe- timi leti sem prvič za dalj časa obiskal 2klruže- ne države — severni in južni del, pretežno pa sem bival v Little Rocku. In takrat so me prijazni go- stitelji vabili: Na zahod, tja moratfe iti! Saj res! Le kdo ne bi želel videti marmornate- ga bleska Hollywooda, vznemirljivega Los Ange- lesa in kraljevine Disney. ske domišljije. Disneyland? Zrahljal bi napetost živč- nih prizadevanj, ko bi vsaj daleč, stoozi drob- no strelno lino lahko vi- del ta sanjski zahod ... Tako si misliš. In ostr- miš... Le kako smo si mogli sploh zamisliti nenavadno zahodno skrivališče v ubrani zamaknijenosti po- gledov, kakor jih je na- sula filmska kamera! Pri- jatelju Milanu sem gla- sno tarnal, kako je Los Angeles čudna podolgova- ta vas tn da barvni turi- stičnin prospekti lažejo. Obupno dolgočasje! Zaho- dna, neurejena arhitektu- ra se tepe z visokimi stolpnicami in tipičnimi mestnimi središči —- downotwni. Ulice umaza- ne. Vsaj v tistem delu, kjer smo mi stanovali. Do- mišljiji je prvo srečanje z Los Angelesom zmanjkalo kril. Njeni medeni tedni so na mah minili. Ampak vsaka turistična razglednica pripoveduje — Los Angeles, to je mesto sanj. To je eno najbolj vznemirljivih in neverjet- nih mest na zemlji. Stoji ob modrih vodah Pacifika, pod visokimi, veličastnimi gorami v ozadju in se bohodi kot fantastični sve- tovni velesejem podnevi, pa kot neverjetno prav- ljično mesto ponoči. .. Ni kaj reči! To seve ni za lase privlečen popis, je pa v njem nekaj zvokov fanfar domoljubi j a s ko- mercialnim zanosom. liOs Angeles je kot pinceta, ki zna iz najbolj skritih ko- tičkov izgrebsti prav vse odvečno. In to zna to tret- je največje ameriško me- sto po številu prebivalcev (8,5 milijona) storiti s tu- risti. Ponuja, dobrosrčno in nedolžno, za dolarje in cente, kopanje in smuča- nje, dnevno in nočno za- bavo, filmov na pretek (posebne za starejše z vsemi rekviziti in surogati spolne nemoči), pa nekaj kar prepričljivo in vztraj- no čemi najbrž v srcu in glavi vsakega mladega fanta in dekleta — Holly- wood in Disneyland. Los Angeles je tipična zahodna vas, z očitnimi sledovi nam le megleno znanega civilizacijskega osvajanja zahodnih pre- delov Ameriko. Potemta- kem kot mesto nič kaj zanimiva plitvina pretek- losti in sedanjosti. Čeprav ne morem brezčutno obiti takih znamenitosti, kot so filmski študiji. Kitajsko gledališče, Chinatown, San- ta Monica, Hollywood Bowl (izjemno lep amfi- teater, lociran nad me- stom, največje odprto gle- dališče na svetu z več kot 20.000 sedeži, kjer lahko gledalci poslušajo največ- je svetovne umetnike za manj kot dolar), pa Par- mers Market in proslulo ladjo Queen JV[ary, Long Beach, Marineland of The Pacific, Disneyland in ne vem še kaj. A če me bo kdo vpra- šal — kaj te je v Los An- gelesu najintimneje pre- vzelo, je odgovor na dla- ni: Disneyland. Tudi film- ski studio družbe Univer- sal Studios, toda ... na svetu je samo en Disney- land. »Ne želim, da publika vidi resnični svet, ki ga živi,« je modro ugotovil Walt Disney, »želim, da se v našem parku počuti- jo v povsem drugem sve- tu ...« ■Disneyland, Disne- veva dežela sanj, je res nedoumljivo kraljestvo do- mišljije, no, morda že skoraj čarovnije, četudi bo zvenela malce vraževerno. Točno 17. julija letos bo dvajset let, ko Je Disneye- va »nova zamisel družin- ske zabave postala čudo vita resničnost.« Se leta 1954 je na dan&s najsreč- nejšemu prostoru zemelj- ske oble stalo podeželsko naselje Anaheim Imeno- vano. Brez rek. brez gora brez gradov, brez skal . .. samo pomarančevci in orehovci. No. misel o sanjskem zabavišču se je Waltu Dinsevu utrnila že mnogo prej. Takrat, ko sta bili Disnevevi hčerki Še majhni deklici. Sobota |e bila vedno »očkov dan« Walt Disney je vzel hčer- kici na potep. In ko le v nekem takem sobotnem družinskem, bolje, očetov- skem razpoloženju sanjal na klopi, je začutil, da mora nekaj zgraditi. Ne- kaj prijaznega, družinski park, kjer bodo otroci in starši skupaj našli zabave za več kot en groš... Tako je začel rasti biser otroških sanj. Danes si ga ni moč^ ogledati v enem dnevu. Mi'smo se potepali pK) Disneylandu od jutra do poznega popoldneva, pa celo vseh odrezkov na vstopnici nismo izkoristi- U ... Ali veste, da se lahko v Disneylandu povzpnete — po brzicah — na Mattter- hom, za katerega so po- rabili 500 ton železa! Disneyland ima sedem predelov: Nev/ Orleans Sauare (četrt New Orle ansa), Bear . (3ountry ali Medvedjo deželo. Deželo potovanj (Adventureland), Mejno deželo (Frontier- land), Fantasyland (Deže lo sanj), Tomorrowland (Deželo prihodnosti) tn glavno ulico (Main' Street). Vse v, svobodnem prevo- du. Kako se počutite? Kam naj najprej usmerimo naš korak? Pogled? K Alici v čudežni deželi? K Snegulj čici in palčkom? H karib- skim piratom? V podzem- ni svet s podmornico? Ali pa se peljemo na luno? Ali se odpravimo na krož- no pot z Mark Twainovo ladjo? Le kam, srce. že- liš? Takrat, ko so človeku sanje preblizu, mu prehi- tro zbledijo in preveč na- enkrat jih hoče zajeti. S pregloboko sapo. Tudi mi. Walt Disney pa je rekel: Težko bd si izbral moj najljubši čas v Disneylan- du. Naravno, v vsem uži- vam. Toda zame je poseb na atrakcija Disneyland ponoči. Ponoči objame Disneyland nova vrsta ma- gije in razburjer^a, dra- ženja človekovih čustev. Na ladji Marka Twaina ig- ra pravi Dixieland band.Ta- hitčanke zares vihamo ple- šejo v iUlventureland. In ko ste v Tomorrowrlandu, vam predlagam, da vzamete na. šo godbo (band) s seboj. In nikoli ne zgrešim Trga vrtov. Kot večina ljudi se začnem zabavati, ko vidim dmge, kako se zabava- jo... Velike, tople besede dt)- brodušnega Walta Disne- ya, neprekosljivega moj- stra domišljije, ki ga je nosila celo življenje na svojih krilih nikoli dose- ženega in preseženega sa-' njarjenja. Tako Walt Disney. Me- ni kot najčudovitejši spo- min mežika srečanje s ka- ribskimi pirati. Vožnja v čolnu s strašno podzem- sko jamo in v karibsko pristanišče, ki ga je ple- nila piratska galeja, je več kot razkošje sreče in za- ' bave. Nedopustno veselje, preveč občudovanja. Ka- ko živo so lutke izražale veselje, žalost, napadal- nost. Kako neponovljivo so pirati preganjali doma- činke po hišah! Kako grozljivo Je okostnjak z gusarskim klobukom kra- ljeval na grmadi zlatnikov! Kako spektakulamo so trije zaprti pirati ponujali nagačenemu psu-stražarju — sočno, snežnobelo kost in kako dostojanstveno je pes mahal z repom, ne da bi se zmenil za pod- i kupnino ... Resnične sanje! Scena, glasba, dekoracija, luči, izdelava lutk, kostimogra- fija, maska — sanje! Ka ko zmore ta neresnični .svet, zgneten iz režiserje- vih sanj, nenadoma zadi- hati s polnimi pljuči in pristati v gledalčevih očeb kot trenutni sen resnice"^ Kako je to mo.goče? •Ie mogoče. Kadarkoli me spomin p>onese v čudežni svet Di- sneye domišljije, se zdr- znem ob spoznanju, ka ko malo zabave dajemo našim otrokom. Kako šte jemo dinarje za igrišča tn kako ne zmoremo niti miniaturnih trat z gugalni cami. pa morda s kako posebnostjo, z domiši.iii skim prebliskom, v ka rerem bo gram smeha in soli. da bo v otroku buril neizmerni svet. sanj in Idej... Kajti Disneyland ni le zabavišče za mlado in staro. Ni le prostor ko- mercialne potratnosti in vir zaslužka. Je tudi t.,pel dom trenutkov morda žo pozabljenega naivnerra ot roštva odraslim in pol ep Sana podoba sveta mlaj štm. da ga s svojim ne izmemim bogastvom ide' in dela tako zgradijo. Resda je v njem tu in tam preveč kiča. Vendar se izgubi v lepoti neuča kane sreče in doživete do mišljije. Di3:"-yland je prikupno nališpana sanja, ki jo vse lej rad zares doživLš. PIŠE JOŽE VOLFAND NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konj'"' Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5, poštni preda) 161; Naročnma m oglasr ^ ^ 'I ""5 ^ kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand rehnlčm urednik Drago Medved - Redakcija Milan Božj I / Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Seničar Damjana Stfjmejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vede^ I II ■ I 1 Tone Vrabi - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Deioc Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posam«® številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DEl/)« Llubljana let. uredništvo 22-369 in 23-105, mah oglasi in naročnine iK-tiOO »