ll-0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 9 — Leto XXI — 6. marec 1982
,5ni<Z°RA Tomič posebej za naše glasilo
mncii, lia,/
f delom uresničujete revolucionarno Poročilo 8. marca
Pred H. marcem, dnevom žena, smo naprosili članicopredsedsiva /vezne konference S/DLJ /V Predsednico konference za vprašanja družbenega položaja Žensk v Jugoslaviji /oro iomič, da bi nam ob lej priložnosti odgovorila na nekaj vprašanj.
Hail!0r.da Ie N- marec, praznik žena, ^oljša priložnost za oceno dejan-Položaja naše žene, delavke in ere v naši samoupravni sociali-|Jn' družbi. Kako ocenjujete njen po-je alv sedanjem trenutku, ko vemo, da ^Poslenost žensk, zlasti v Sloveniji, ijstično med najvišjimi v svetu?
Lj e bi ocenjevali le po problemih, s de er'rn' se vsakodnevno srečujemo, bi ; Mi, da nismo dovolj storili za izbolj-j0nie Položaja žensk v naši družbi. Saj g Se ysak dan pritiskajo skrbi v zvezi z „ 0ci- prehrano in stanovanjem druži-Sj,' njenim poklicnim delom in še mar-L,al — stalno je prisotno vprašanje, lt|k° v'se to uskladiti še z njenimi sa-Ho^Pravljalskimi pravicami in dolž-
^endar temu ni tako! Ne smemo po-jb"i na
Vit
itoti3
igi0-
lah10
vse, kar smo dosegli na po-I CJU izobraževanja in zaposlovanja, v . tzbeni skrbi za
iiv]
d Jenjskih m
■avcev, v zdravstvenem varstvu j vanju stanovanjskih vprašanj in ure-* !’iu stanovanjskih naselij! preskrbi in , ' lo je vse zelo pomembno za pro-nKtiviipSt in zadovoljstvo vseh delav-
otroke. v urejanju delovnih pogojev vseh re-
se posebej močno vpliva tudi na
osebni in družbeni položaj žensk. Zelo pomembno je, da je v zavest samih žensk prodrlo spoznanje, kako pomembno je, da so vključene v delovni proces — v združeno delo, da si na temelju svojega dela gradijo svojo, socialno varnost in prispevajo k razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
Prav tako se tudi v družbeni praksi vse bolj utrjuje spoznanje o pomenu delovnega, ustvarjalnega prispevka žensk k celotnemu razvoju, pa tudi k življenjskemu standardu prispevka, ki ga v nobenem primeru ne moremo pogrešati v naši republiki. Še se najdejo taki, ki bi raje videli žensko le doma, ob štedilniku in otrocih, posebno kadar »zaškripa« v gospodarstvu, da ne bi obremenjevale raznih »fondov«, oz. večale proizvodnih stroškov. Z njimi bo treba do kraja pomesti!
Za žensko je njeno poklicno delo izredno pomembno tudi zaradi tega, ker ji omogoča in jo usposablja, da se uveljavi kot samoupravljaka ne le v svoji TOZD in KS, temveč na vseh ravneh, odgovorna za celoten razvoj. Samo v tem okviru se lahko rešujejo vsa življenjska vprašanja delovnih ljudi, delavcev, žensk in moških, starejših, otrok in mladine. Glede na to, da še niso v celoti preživeli nazadnjaški pogledi na žensko, njeno mesto in vlogo v družini in družbi, kakor se tudi razni drugi »sodobnejši« predvsem iz zapadnega sveta, uveljavljajo tudi pri nas, je potrebno v naših vsakodnevnih prizade-vanjih posvetili tem vprašanjem več
roški
arza
P"
;kiŽ6
tega
len«1
nske
ircu-
Kralj
2
•"■gl—!
Pr h°^ tekočo proizvodnjo telefonskih aparatov še vedno niso odpravljeni foj^mi z dobavami telefonskih vrvic in plastičnih delov za ohišja. Te dni t ^njkuje tudi varistorjev za elektronska vezja.
pRE[) IX. KONGRESOM ZKS
Dograjevanje načina in metod delovanja
''ae/a komunistov Slovenije si je \ medkongresnem obdobju prizadevala 'a uresničevanje in poglabljanje ekonomske in politične oblasti delavskega ra/redu. V svojih strateških usmeritvah kdt tudi v vsakodnevnih spopadih se )e Potrjevala kot vodilna idejnopolitična sila v družbi. Svoja osnovna spoz-nunja je črpala iz samoupravne in politične aktiv nosti delov nih ljudi in obča-n°v. S svbjimi delegacijami in delegati, predvsem pa / množičnim delova-Jjjero komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in še posebej v SZDL k°t fronti vseh socialističnih sil in politični podlagi delegatskega sistema, v Samoupravnih organih, delegacijah in v vseh drugih ustanovah političnega s'stema je ustv arjala pogoje za demokratično oblikov anje družbenih usmeritev.
Nadaljnje utrjevanje socialističnega samoupravljanja v teh-Tazmerah je Pogojevalo potrebo po vse večji usposobljenosti zveze komunistov. Ta pri-^devanja so se odražala v poglabljanju demokratičnosti delovanja zveze k°nuinistov, kolektivnosti pri sprejemanju in izvajanju usmeritev in skle-P°v, večanju idejnopolitične usposobljenosti članstva, organizacij in orga-n°v. doslednejšem uveljavljanju demokratičnega centralizma kot temelja notranjih odnosov v zvezi komunistov, bolj jasni idejnopolitični diferenciaciji v zvezi komunistov ter boljši organiziranosti kot nujnem pogoju za revo-ucionarno aktiv nost v sedanji etapi družbenega razvoja. Zato smo dograje-'ad načine in metode delovanja komunistov in zveze komunistov, poudarjali Pomen kolektivne in indiv idualne odgovornosti ter krepitve moralnega lika ZVe-te komunistov in kot posameznikov. Utrjev ala se je zav est, da so pridobijo revolucije in razvoj socialističnega samoupravljanja v rednota vseh de-0vnih ljudi in občanov, ne pa monopol zveze komunistov.
V prizadevanju za večjo idejnopolitično usposobljenost članstv a, za idejnopolitično bolj poglobljeno delo osnovnih organizacij in organov zveze komunistov je potekal proces preobrazbe občinske organizacije, ki je dal nekatere količinske, pa tudi kakovostne rezultate. V celotnem delovanju Zveze komunistov od osnovnih organizacij do osrednjih organov je bila pokornost usmerjena k dograjevanju vsebine, metod in načinov delovanja Zveze komunistov v političnem sistemu in v kritično ocenjevanje doseženega.

Zora Tomič.
pozornosti. Ko bo delavec resnično obvladal vse procese družbene reprodukcije, obvladal dohodek — se bo bistveno zboljšal tudi položaj žensk.«
Smo v letu kongresov, ki bodo vsekakor spregovorili tudi o naših ženah in njihovem ustvarjalnem prispevku k razvoju naše družbe. Kaj bi morali po vašem storiti konkretnega, da bi se ženske še bolj uveljavile tako kot samou-pravljalke, delegatke, pa tudi kot vodilni dejavniki v našem gospodarskem in političnem življenju?
»Ne preostane drugega kot vsakodnevna borba za uresničevanje družbenih opredelitev tudi glede žensk in izboljšanja njihovega položaja. To je mogoče le v okviru prizadevanj, da bo delavec razpolagal s pogoji in rezultati svojega dela. Da bo tako, so za uresničenje družbenih, idejnih in političnih stališč v odnosu do ženske dolžne izpolniti svoje naloge vse organizirane socialistične sile naše družbe — zveza komunistov, sindikati, socialistična zveza.
Še kako je potrebna idejna borba proti zaostali zavesti, pa tudi vsem teh-nobirokratskim in antisamoupravnim silam, ki poskušajo delavca zadržati bolj na ravni »mezdnega« delavca kakor pa mu omogočiti, da bo v polni meri zaživel kot samoupravljalec. In v ta boj morajo biti vključene tudi ženske, saj se s svojim vsakodnevnim delom potrjujejo kot delavke, potrjujejo se s svojo pripravljenostjo, da prevzemajo tudi javno odgovornost za naš gospodarski razvoj in za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Zato morajo, čeprav včasih pod težjimi pogoji, prevzemati odgovorne dolžnosti v svoji temeljni organizaciji združenega dela, v delegatskem sistemu,-v političnih organizacijah. Pa tudi ženske same morajo še bolj zaupati v znanje, sposobnost in odgovornost žensk.
Na kongresih bomo morali kritično analizirati vzroke za stanje, s katerim nismo zadovoljni, a to je, da je na vseh ravneh premalo žensk v procesu odločanja.«
Za Iskro je značilno, da je več kot 50 % zaposlenih v naši sestavljeni organizaciji združenega dela žensk oziroma delavk. Kaj bi jim vi, kot predsednica Konference za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije povedali ob njihovem prazniku, 8. marcu?
»Tovarišice, nimam posebnega sporočila za vas, ki se vsak dan borite za to, da bi uresničile cilje ekonomske stabilizacije, da s svojim delom prispevate k razvoju naše družbe, razvijate samoupravne socialistične odnose — opravljate naloge, ki stoje pred delavskim razredom, narodi in narodnostmi Titove Jugoslavije. S tem uresničujete revolucionarno sporočilo osmega marca — mednarodnega delavskega gibanja, simbola organizirane borbe proletariata za družbeno, ekonomsko in politično enakopravnost žensk.
Želim le, da bi mnoge izmed vas postale članice delavskih svetov, članice delegacij in delegati v DPZ in SIS, da bi prevzele odgovorne dolžnosti tudi v občini in republiki — da bi s svojim znanjem in predanostjo gradile naš skupni dom — SFRJ.« -	q 2
Za nami so XX. jubilejne zimsko-športne igre Iskre, s smučarskim tekom 26. februarja popoldne v Gozd Martuljku in veleslalomom 27. februarja v kranjski gori. kot smo napovedali že v prejšnji številki, je bila to velika športna manifestacija Iskra-šcv, ki je minila ob ugodnih snežnih razmerah, idealnem vremenu in ob dobri organizaciji. Za slednje gre vsa pohvala organizatorjem: športni komisiji in požrtvovalnemu Viliju Tekavcu. Rezultate objavljamo v celoti na 8. strani, na sliki pa so zastopniki zmagovalnih treh ekip, ki so prejele pokate. Z leve na desno: Tone kastelic (Avtomatika) za 2. mesto, Janko Šilar za zmagovalno ekipo DO Široka potrošnja in Jože Meden zamesto kombinirane ekipe iz smučarjev Iskre Commerce, Invest servisa, ZORIN.
12. ZASEDANJE DS SOZD ISKRA
Letni program sprejet
Potem ko so delegati DS SOZD Iskra na svojem 12. zasedanju DS SOZD Iskra (bilo je v četrtek, 23. 2.) potrdili sklepe 11. zasedanja in poslušali informacijo o izvršitvi in izvajanju le-teh, je bil na dnevnem redu najprej predlog letnega programa SOZD Iskra za leto 1982 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85.
Sprejeli so sklep, da DS SOZD Iskra sprejema poročilo delegatskega odbora za usklajevanje planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-85 in sprejema letni program SOZD Iskra za leto 1982 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85.
Še posebej pa so ob sprejemanju plana poudarili potrebo po vlaganju v razvojno-raziskovalno delo in ob tem sprejeli sklep, da DS ugotavlja, da celotna vlaganja v RR dejavnost SOZD Iskra po planih DO niso v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85, tako ne v oceni realizacije za leto 1981, kot ne v planu za leto 1982. V večini DO vlaganja v RR delo ne sledijo osnovnemu dogovoru, da bodo naraščala hitreje kot dohodek. Porast vlaganj je v mnogih DO celo
manjši od stopnje inflacije, kar pomeni realno zmanjševanje vlaganj.
Ker take težnje lahko resno ogrozijo zastavljeno prestrukturiranje proizvodnih programov in s tem zavrejo dolgoročni razvoj Iskre, zadolžuje delavski svet organe upravljanja DO, da do konca marca tega leta ugotovijo vzroke za odstopanje od dogovorov in sprejmejo ukrepe za izboljšanje stanja ter da mu o tem poročajo.
V nadaljevanju zasedanja je DS potrdil zaključke II. strokovne konference p humanizaciji dela v SOZD Iskra z dne 28. 1. 1982 s pripombo, da je treba sklepe omenjene konference bolj konkretizirati.
Fabio Škopac je predložil predlog pokrivanja izgub iz sredstev rezervnega sklada SOZD Iskra, ki so ga delegati soglasno potrdili.
Predlog za vstop DO DELTA v SOZD Iskra je obrazložil Pavle Gantar in delegati so predlog sprejeli. Prav tako so sprejeli tudi predlog za prekinitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD Iskra in košarkarskim klubom Iskra — Olimpija.
Ob koncu so delegati razrešili člana KPO SOZD Iskra za stike z javnostjo Ivana Cvara, ker odhaja na novo službeno mesto.
D.Ž.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Veliki načrti
V Žužemberku so letos pred veliko investicijo, saj bodo z njo zelo razširili proizvodne zmogljivosti, predvsem pa posodobili proizvodni program z večslojnim kondenzatorjem. Pa tudi letošnjo proizvodnjo načrtujejo zelo visoko, v primerjavi z lanskim letom kar za 20'/.
Za 20' / večji fizični obseg proizvodnje seveda ni majhna reč. Pri tem načrtujejo 23'/ večji prihodek, dohodek tudi 23 ' / višji od leta 1981. Ob tem pa bodo bistveno povečali izvoz in v program so napisali, da bodo izvozili za 1,5 milijona dolarjev svojih izdelkov, kar je 35 ' / več kot lani. To so letošnji načrti.
Upajo pa, da bodo konec aprila ali najkasneje maja »zasadili lopate« za novo gradnjo proizvodnih prostorov, pretežno za večslojne kondenzatorje. Tu gre /a najsodobnejši program kondenzatorjev in s tem v žužemberški Iskri za veliko osvežitev osnovnega
programa. Večslojni kondenzator ima namreč lepe izvozne možnosti in ekonomske cene na evropskem in domačem trgu.
Večino formalnosti je že opravljenih, gradbeni načrti so nared in zdaj urejajo še zadnje v banki. Tudi izvajalca že imajo. Gradil bo Pionir iz Novega mesta. Z njim so se že dogovorili za cene del in tudi del kreditov bo dal Pionir. Če bo šlo vse po načrtih, bodo v novem delu tovarne stekli stroji junija prihodnje leto.
Ob vseh teh načrtih, ki jih delno že realizirajo pa zaradi stabilizacije tudi v proizvodnji ne pozabljajo na višjo storilnost, na avtomatizacijo in ostale racionalizacije. Tudi precej uvoženih materialov so zamenjali z domačimi. Žal pa kupovanje doma v bistvu ne pomeni tudi zmanjšanja odliva deviznih sredstev, ker tudi domači dobavitelji v mnogih primerih zahtevajo devizno udeležbo.
KF
Iskra v Žužemberku danes.
.'X/%/\A/VX/VV^VX'\A,‘V1V-^
Iskrene čestitke za 8. marec
Socialna varnost sloni na delu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Organiziranje družbene prehrane za delavce in druge občane je pomembna naloga sindikatov že od začetka njihovega delovanja, je poudaril Vinko Marolt iz Kranja Sindikati si morajo bolj prizadevati za zagotavljanje organizirane prehrane med delom kot pogojem za zdravje, delovno učinkovitost in dobro počutje delavcev. V zadnjem obdobju so prizadevanja sindikatov Slovenije nekoliko zastala. Da ne bi zašli v stagnacijo na tem področju, je predsedstvo ZSS sklenilo, naj se vrednostni boni začasno izplačujejo le še letos. Ta odločitev je prav v pripravah na konferenco spodbudila vsebinske razprave o urejanju družbene prehrane, ki so pokazale, da je za sedanje stanje več vzrokov. Poraja se vprašanje statusne opredelitve, ali naj bo družbena prehrana socialna ali ekonomska kategorija. Sedanji položaj prav gotovo ni zadovoljiv. Predlog, da bi te obrate večji centri oskrbovali z že napol pripravljenimi obroki, ni zaživel. V Kranju je tak poskus že tretjič propadel, tudi v drugih centrih ni videti večjih premikov.
V nadaljevanju svoje razprave se je Vinko Marolt zavzel za naslednje smeri reševanja problematike prehrane med delom:
—	vztrajati je treba pri organiziranju prehrane delavcev med delovnim časom z ustreznimi oblikami in kakovostno hrano na vseh področjih dela;
—	prizadevati si je treba za uporabo namenskega regresa za družbeno prehrano delavcev;
—	sindikati naj kot nosilec teh prizadevanj poiščejo primerne osnove za zadovoljivo rešitev družbene prehrane, ki naj se uveljavijo v samoupravnih splošnih aktih;
—	stroški regresiranja prehrane morajo imeti isti izvor (materialni stroški) in ne morejo že v osnovi deliti delavce v skupine (sklad skupne porabe) Namen družbene prehrane je enoten, ne glede na delo, ki ga delavci opravljajo;
—	kakovost prehrane oziroma obrokov mora biti prilagojen delavčevim fiziološkim potrebam, težavnosti dela in drugim delovnim razmeram;
—	vlaganja v objekte družbene prehrane ne morejo biti omejena, saj z obstoječimi zmogljivostmi ni moč izboljšati stanja;
—	podpirali bomo družbene dogovore o uresničevanju naprednih programov industrijske priprave polpripravljene hrane. » kar bi znatno pocenilo obroke.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Razpravljale!, ki so govorili o stanovanjski problematiki, so prikazali ali poudarili že predlagana stališča in usmeritve večinoma z vidika lastnih delovnih in bivalnih pogojev.
Opozorili so, da reševanje stanovanjske problematike še ni našlo pravega mesta v letnih in srednjeročnih planskih dokumentih. Planiranje je otežkočeno tudi zato, ker povsod ne razpolagamo z resničnimi podatki o stanovanjskih potrebah.
Osrednje vprašanje, ki mu je večina delegatov namenila svoja razmišljanja, je bilo: kako poceniti gradnjo stanovanj in bolje izkoristiti že obstoječe stanovanjske
Iz razprav na tretji konferenci ZSS
zmogljivosti. Enotno so podprli predlagana stališča o tem, kje iskati rezerve za znižanje cen novogradenj.
Večina razpravljalcev je poudarila, daje seznam tistih, ki bi lahko prispevali k pocenitvi stanovanj, precej obsežen. Take možnosti nedvomno ponujajo pospešena industrializacija gradnje in tipizacija, boljša organizacija in delitev dela v gradbeništvu in dohodkovna povezanost. Očitki so leteli predvsem na izvajalce del, ki z zamujanjem znatno prispevajo k podražitvi. Zato naj izvajalci sklepajo pogodbe le za prodajo tistih stanovanj, ki jih bodo lahko zgradili v dogovorjenem roku, sicer bodo še naprej vsiljevali naknadno zviševanje cen.
Poenotenje meril za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, predvsem pa poenotenje meril za pridobitev stanovanj iz sredstev solidarnosti in kadrovskih stanovanj — to je bila zahteva, ki so jo delegati prenesli iz vseh okolij, kjer so o stanovanjski problematiki obširneje in poglobljeno razpravljali.
Delegat Republiškfe konference ZSMS je še posebej izpostavil probleme mladih družin. Njihov ekonomski položaj je tak, da niso kos zastavljenim pogojem o obvezni udeležbi. Pereč je predvsem položaj tistih, ki so dobili stanovanja iz sredstev solidarnosti. Zaradi neizpolnjenih obveznosti, ki so bile sprejete ob dodelitvi solidarnostnih stanovanj, imajo nekateri sedaj velike težave.
Delegat mladine je menil, da so predlagana stališča in usmeritve premalo konkretne, da je premalo jasno, kako bomo zajezili naraščanje cen stanovanj, kako bomo preprečili, slabšanje položaja družin v solidarnostnih stanovanjih. Menil je, da moramo imeti jasna stališča, kako bomo spremenili sedanja bivalna razmerja v primerih, ko majhne družine zasedajo velika stanovanja, hkrati pa se velike družine stiskajo v premajhnih stanovanjih.
OTROŠKO VARSTVO
Za razpravo o problematiki otroškega varstva se je priglasilo le nekaj delegatov. Problemi, ki so jih prikazali, zadevajo predvsem delovni čas vzgojno-varstvenih zavodov ter prezasedenost vzgojno-varstvenih zavodov. To je posebno pereče v novo zgrajenih soseskah, je menila delegatka iz Celja.
V organizirano dejavnost vzgojno-var-stvenih zavodov bi moralo biti vključenih čim več otrok. Če naj postanejo VVZ odprti centri vzgoje in varstva vseh otrok v krajevni skupnosti, bo pri seznanjanju staršev v ozdih in krajanov v krajevnih skupnostih z aktivnostmi vzgojno-varstvenih zavodov potrebno sodelovanje sindikata. V sodelovanju z združenim delom, sindikatom in krajevnimi skupnostmi so možne tudi določene racionalizacije dela VVZ.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV, SOCIALNA VARNOST KMETOV IN SOCIALNO VARSTVO STAREJŠIH OBČANOV
Občinski svet Zveze sindikatov Kočevje je predlagal, da je treba temeljito proučiti vprašanje predčasnega upokojevanja.
Ugotovili smo namreč, da se večina delavcev v ozdih starostno upokoji, ko dopolni 20 do 25 let delovne dobe, invalidsko pa, ko dopolni 15 do 25 let delovne dobe. Delavci v neposredni proizvodnji gredo v pokoj večinoma takrat, ko izpolnejo oba pogoja — starost in delovno dobo.
Te ugotovitve kažejo, da se delovne zmožnosti delavcev v neposredni proizvodnji zmanjšajo prej in da se nekateri delavci želijo upokojiti prej, čeprav bi zaradi tega imeli nekaj časa manjšo pokojnino.
Tisti delavci iz neposredne proizvodnje, ki se jim delovne zmožnosti ob določeni starosti prej zmanjšajo, ne morejo izpolniti pogoja 35 let delovne dobe, če pa ga, so njihove delovne zmožnosti take, da lahko delajo še pet let na svojem ali podobnem delovnem mestu in tako izpolnijo pogoj za upokojitev s polno delovno dobo.
Težave pa so pri delavcih z visoko strokovno izobrazbo. Ko končajo izobraževanje, so stari od 24 do 26 let, ob dopolnitvi 35 let delovne dobe pa so stari že 60 let in se lahko starostno upokojijo. Če se tem delavcem že prej zmanjša delovna zmožnost. predčasna upokojitev sploh ne pride v poštev in jim ostane le možnost invalidske upokojitve.
V razpravi je nadalje prevladalo mnenje, da je treba sprejeti zadolžitev, za poenotenje pokojninskega sistema za celo Jugoslavijo z zveznim zakonom, kajti razlike po republikah ne prispevajo k enotnosti med narodi in narodnostmi.
SOCIALNA VARNOST UPOKOJENCEV IN STAREJŠIH LJUDI
Kakor v vseh gospodarsko in kulturno razvitih državah se tudi pri nas število starih ljudi nenehno veča. K podaljšanju življenjske dobe je pripomogel razvoj medicinske znanosti, kulturna in civilizacijska stopnja prebivalstva, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, dvig splošne in zdravstvene prosvetljenosti in drugi dejavniki.
Pojav staranja in starost postajata iz dneva v dan pomembnejši vprašanji sodobne družbe, pred katero postavljata svoje specifične potrebe in zahteve. Eno najpomembnejših načel sodobne socialne gerontologije je. naj starostnik čim dlje ostane v tistem okolju, kjer je živel in delal v svojih najaktivnejših letih. To načelo nalaga družbi, da organizira vrsto dejavnosti in razne oblike pomoči, ki bodo pomagale starega človeka obdržati čim dlje samostojnega v že vajenem okolju ter mu tako zagotoviti socialno varnost. Te dejavnosti naj bi zajele zlasti naslednje oblike: strežniška služba na domu, sosedska pomoč, medicinska nega na domu, razvijanje družbenega in kulturnega življenja, vključevanje starostnikov v razne aktivnosti itd.
Cveto Pavlin Alojz Boc Boris Mazalin Danilo Vincetič
Z	>1
OBVESTILO
Služba za industrijsko lastnino (SIL) obvešča naročnike, da bo dobava patentnih spisov zaradi selitve patentoteke Zveznega zavoda za patente do maja 1982 motena.
V___________________;_______________y
Leipzig
—	spomladanski tehnični sejem
Pariz
—	mednarodni sejmi elektronskih sestavnih delov
Hannover
—	mednarodni tehnični sejem
V	mesecu marcu in aprilu so odprti nekateri mednarodni sejmi v Evropi, ki so pomembni tudi za * delavce Iskre, zato je pričakovati, da se bo precej delavcev Iskre teh sejmov tudi udeležilo.
V	smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti organiziramo tudi letos »ZRAČNI MOST“med Ljubljano in sejemskimi mesti v času trajanja sejmov. Za prevoz bomo uporabili Iskrino letalo.
Posamezni sejmi so v času:
LEIPZIG	od 14. 3. do 20. 3.
PARIZ	od 1.4.vdo 7.4.
HANNOVER	od 21. 4. do 28. 4.
Glede na mpžnosti in naše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6,30 in se zvečer vračalo iz Leipziga, Pariza, Hannovra med 19,30 in 20. uro po lokalnem času. Dnevni polet bo zagotovljen v primem, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki, pri maksimalni kapaciteti osem potnikov.
Cene poletov;
Leipzig	10.500,00 din na osebo
Pariz	14.000,00 din na osebo
Hannover	12.500,00 din na osebo
V	ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke in postajalne takse. Vsak potnik, ki se bo na potovanju zadržal več kot en dan, si mora sam zagotoviti prenočišče.
Zaradi pridobitve ustmenih dovoljenj, uskladitve terminov in kapacitet vas prosimo, da vaše potrebe po potovanju na navedene sejme sporočite najmanj pet dni pred potovanjem na telefon 213-213, int. 31-54 ali 222-105 Maji Černe, kjer dobite tudi ostale potrebne informacije.
DO ISKRA KIBERNETIKA

Kljub težavam uspešno poslovanje

sp
Delovna organizacija Iskra Kibernetika v Kranju je letošnje poslovno „ pričela dokaj uspešno — V januarju so njene temeljne organizacije f1. presegle plan eksterne proizvodnje kot tudi plan proizvodnje, namenje[|č izvoz. Za mesec februar bodo rezultati nekoliko slabši, saj je bilo vrsto16; z dobavo repromateriala in s sredstvi.	,,
iNajr
Vrednost eksterne proizvodnje temeljnih organizacij Kibernetike za mesec januar je 301.346.000din, bila je za 4 ^ f večja od planirane. Od tega je bil plan domače proizvodnje izpolnjen s 102,5 "f. Plan kooperacijske proizvodnje pa je bil presežen za 14,6%.
Pri eksterni realizaciji plana moramo upoštevati še eksterne dobave, ki so bile izpolnjene s 96,8 %. Plan interne proizvodnje so temeljne organizacije izpolnile le z 89,2 %. Zastavljene cilje interne proizvodnje so dosegle le Orodjarna, Vzdrževanje in Merilne naprave.
Realizacija celotne proizvodnje je le za 0,6 % manjša do planirane. 82,6 % proizvodnje v januarju je bilo v skladu s planiranim asortimanom. Kibernetika je bila uspešna tudi pri proizvodnji za izvoz, saj je proizvedla za 2,355.820 dolarjev izdelkov, s čimer je izpolnila dinamični plan s 113%, dejanski plan pa s 101 %. Plana za izvoz ni dosegla le Tovarna stikal.
Z januarjem je Kibernetika izpolnila 8,2 % letnega plana eksterne proizvodnje, letni plan proizvodnje za izvoz pa z 8,1 %, s čimer so lahko kar zadovoljni, seveda bo treba ta odstotek med letom še povečati.
Ijev. Tovarna instrumentov je v' I nuarju poslovala bolje kot decemi,ri eKl IX vendarle ni dosegla planiranih Tovarna instrumentov je v januarjut '’ F slovala bolje kot decembra, a ven^' °*ir ni dosegla planiranih vrednosti. vitni vzrok je še vedno pomanjkanj6'si nepravočasna dobava uvoznega m6! s,op riala. Tudi Tovarna stikal je v janil3,1! /jXa’ izpolnila le 84% plana. Tudi Sti^J^sil imajo težave z dobavo uvoznega J\0v promateriala, v januarju so uvozilil6, da --- ....... -ia1 uaje\
28.898 dolarjev potrebnega mateflTJk' Kljub ugodni preskrbi z domačim "l terialom so v tem mesecu zabel6, delni izpad proizvodnje kontaktov.j-1 v KO, štirinajstdnevni izpad proizvod11 (ki paketnih stikal in N 16 ter delna izpal, Po EDG 25/4 ter FID stikal.	p1*!
Februar bo za nekatere temeljne p/’ ganizacije še bolj neugoden, saj ^ 1
ov uv.j iicuguueil, -J I] s
večjo realizacijo plana eksterne zvodnje načrtovala le Tovarna štev% at in Mehanizmi. Števci in Merilne1' ^1'
prave pričakujejo tudi boljšo cijo plana proizvodnje za izvoz.
^ala
Frax
Fakturirana realizacija izvoza Ki |(a,
I	11 V O \/ mAOAAK i	«-i i 1 7fly ij^ ...
•4 -i sa
Kibernetika v mesecu januarju preko 1,6 milijona dolarjev, karPp^
|/icivu i,u milijona uoiarjev, iui» miš meni 77 odstotno izpolnitev dinanpopg
------	nega plana izvoza. Od tega je izvoZaVgat
Poglejmo še proizvodno problema- konvertibilno področje za prek L^ih), tiko dveh temeljnih organizacij, ki v ja- lijona dolarjev blaga.	letc
------------------1: J —-x: —, : ^m. -1	^ ™ jv t
iob;
iiixv7 v« v v 11 iviuvijuui vi	, M v ja~
nuarju nista uspeli doseči planiranih ci-
'ieiu
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in nalaga v tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih pja nalogah v okviru SOZD ali posameznih IX). Prav tako bomo v sklada * členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali iproič*’ ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne mon^o zajP* toviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostal«v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. ^ glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nart1 do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3-^ Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int 21-25.
ISKRA TELEMATIKA — DSSS 1. Vodja odseka za statistiko
Pogoji: Poleg splošnih še visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
>1
»troš
Wu
MU
>1
:?Ur
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
'ščed, hkir 'ta n.
ISKRA AVTOMATIKA — TOZD TOVARNA ORODIJ 1 Lanser — terminer v operativno planski službi
Pogoji: Poklicna kovinarska šola, 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje sestavnih delov orodij. Poskusno delo 60 dni, OD okoli 12.400,00
2. Rezkalec
3. Kovinostrugar — 2 delavca
Pogoji pod 2. in 3.: Poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, OD od 10.800 do 15.000,00 din. Delo je za nedoločen čas spolnim delov-mm časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslovi Iskr8
Avtomatika, TOZD Tovarna orodij, Stegne 15, 61000 Ljubljana.	•
ISKRA COMMERCE — TOZD SERVIS 1. Vodenje zahtevnejših tehnoloških postopkov
Pogoji: Končana elektrofakulteta, 2. stopnja, šibki tok. 5 let delovnih izkušeni akontacija OD 16.212,00 din.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce Kadrovski sektor, Topniška 58, 61000 Ljubljana.
DSSS
ISKRA ELEKTROZVEZE
1.	Vodja pravne službe
Pogoji: Diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, 5 let delovnih izkušeni oredvi-deni OD 14.945din.
2.	Pravnik
Pogoji: Diplomirani pravnik. 3 leta delovnih izkušenj, predvidenj OD 13.721 din.5
ISKRA ELEKTROZVEZE — TOZD KI 1. Skladiščni manipulant
kušSrSden^D^S’ SkladiŠčne9a Poslovanja, 1 leto delovnih iz-Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili poš-Liubljana ^ ^ naS 0V; lskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Stegne 11,61000
ISKRA
Industrija za merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol.o.
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO
sebnedpogom0ra^0 P°le9 Z Zak0n0m določenih pogojev izpolnjevati še naslednje po-
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-letne ustrezne delovne izkušnje,
—	znanje tujega jezika.
pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: ISKRA KIBER-
NETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dokončni izbiri kandidata.

Avski svet široke potrošnje
Pr<t
=»er
gospodarski načrt sprejet — začasno
Zaradi pripomb TOZD Montaža iz Spodnje Idrije so delegati na zaseda-n)u delavskega sveta Široke potrošnje, ki je bilo v Škofji Loki 23. februarja,
Na;
h,m ^10rnembnejši samoupravni do-hp 6ki C'|n'X *etu ki smo ga tudi v Ši-,(e,r,rošnji sprejemali z »zamudo«, |avi p ^rei^ kratkim še pridobil na ve-
tskega
sprejeli predlog gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1982 ■ začasno. Le na ta način je namreč možno v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v DO »kratkoročno« uskladiti nesporazume, ki nasta-nejo pri sprejemanju skupnega planskega dokumenta.
razumevanje. Drugo »jabolko spora«, zaradi katerega gospodarski plan Široke potrošnje še ni dokončno sprejet, pa je višina sredstev, ki naj bi jih Idrija združevala za financiranje zastopstev Iskra Gommercea na jugoslovanskem trgu. Stališče, da so ta sredstva (2«4 mio. din) glede na potrebe Idrije mnogo previsoka, resnično ni novo, saj nanj opozarjajo že nekaj časa. Vseeno pa še vedno tudi tu velja (že nekoliko »obrabljen«) samoupravno sprejet ključ za financiranje.
!daK:i;:POmbe' ki j‘h ie ° vsebini go-1 rskpou načrta izrekla temeljna
fe^cija iz Spodnje Idrije, so z nji-ilfflst s,rani argumentirane, čeprav bi o Posredovanja le-teh lahko 111J „i a'ljali. Dejstvo je namreč — tudi 11 (»kov U Sm° P'sa*' 0 podaljševanju ?a sPrejemanje te8a dokumenta * i3l;laid ^ b‘'° Precej mesecev časa za us-tistega, kar je pač mogoče ''lei1 e dievab znotrai
i znotraj delovne organizaci-
ewi'.rvst' zunanjih," objektivnih faktor-% tispoJ6 kako lahko vplivajo na pogoje d ,'.aarjenja) namreč ni potrebno več lja: Jati časa, saj se ti pogoji spremi-i m uvajaj0 bolj ali manj neodvisno aj $^ 'nistrativno) od združenega dela PrCp0(jVeda tudi Široke potrošnje. Go-ev'ciple.arski plan pa je vseeno potrebno )Sl) ’ Pa čeprav je že ob sprejemanju ai' da bo potrebno sprejemati tudi
Prlanse-
Di i. ‘iv to bi lahko rekli tudi za predlog, ,erem so razpravljali delegati v ir Pflii^1 koki- Z izjemo idrijskih številk.
la^top. P0 sv°j' »nabreklosti« močno od-)Za,Ja.e °d usmeritev ostalih temeljnih ^lih |vIZac'j’ ie b'J dokument (ob števil-u 'Potezah o pogojih gospodarjenji Bc jv 0snjem letu) kolikor toliko preprič-
Podobnih barv kot so dokumenti o
'iem n' usmeritvi republike v letoš-evp letu. Idrijske številke so v seš->, diko temeljito spremenile.
L k° je treba zapisati, da je bila v ticj' em letu v Idriji zaključena inve-'ov . k' bo morala obroditi sadove, t^uje se proizvodnja in seveda vse Odk ^ubodkov — od skupnega pri-a naprej. V skladu s samouprav-iM sP0razumi. ki opredeljujejo mesto ^ Nlontaže v Iskri (ne samo v Široki |; ?snji) se seveda po dogovorjenem :^u spremenijo tudi prispevki na (li agi svobodne menjave dela, za tun6 tlujuvnosti itd. Tu pa se je vse č|'aJ ustavilo, žal, šele na zasedanju skega sveta Široke potrošnje, so idrijski delegati prenesli sta-ia, klavskega sveta Montaže — da se (t;i lrri predlogom gospodarskega na-ne strinjajo.
KAKŠNI nesporazumi?
0ya,ere pa so sporne točke? Zaradi Slrecanja obsega poslovanja v Idriji se L Zn° povečujejo prispevki, med 8'rn (Uc|j za financiranje delovne k™0sti skupnih strokovnih služb v ir l|.L°ki. Povečanje (137 rf) je res an.ebnje, je pa izračunano na podlagi f. °uPt"avno dogovorjenega ključa (ki i^utjogrede, v preteklih letih Idriji (o	da so skupne dejavnosti
atai0 zei0 maio stale, čeprav
l"e|e od
njih nesorazmerne
so
koristi).
iml! Povečanje pa še ni toliko nespre-J*vo(kot so menili idrijski delegsti) anMa,ek o predvideni rasti sredstev "jihov' s*<uPnih službah, ki je večja od
;n^U(li (pravzaprav nepotrebno) poja-V,.’da je višina sredstev za OD |tavUCn° z rastj°» seveda) samou-jril0 dogovorjena in odvisna ne le od ioni/e8a dohodka temveč tudi od do-. ka ostalih temeljnih organizacij Ši-P°trošnje, v Idriji ni naletela na
Povzetek zgodbe, ki smo jo namenoma napisali (skoraj) brez številk, je torej jasen. Zaradi dveh postavk'v predlogu plana se temeljna organizacija v Idriji ni priključila temeljnim organizacijam, ki so se strinjale s predlogom plana. Idrijski delegati pa so se strinjali s sklepom delavskega sveta, da se predlog plana začasno sprejme in da je treba nesoglasja uskladiti v roki) enega tedna. V nasprotnem primeru pa je postopek tudi jasen. Nestrinjanje z usmeritvami večine članic delovne organizacije lahko vodi edino v odcepitev. Do tega nemara le ne bo prišlo, saj bi jo dočakali prav v času, ko pričenjamo odkrivati koristi povezovanja združenega dela. Ali pa naj bi to bil izstop v času, ko se pričenjajo poleg koristi kazati tudi dolžnosti?!
KAKŠEN JE BIL PREDLOG NAČRTA?
O razpletu »kratkega stika« med Idrijo in ostalimi deli Široke potrošnje bomo seveda še podrobno poročali, enako tudi o gospodarskem planu, ki ga trenutno označujejo zelo ambiciozne številke. Izvoz naj bi v letošnjem letu dosegel vrednost preko 32 milijonov dolarjev, prodaja na domačem trgu naj bi bila v primerjavi z lanskim letom večja kar za 63%, zaposlili naj bi za 7,4% več delavcev, kot smo jih imeli ob koncu lanskega leta. To naj bi opravičevala visoka rast celotnega prihodka Široke potrošnje (53,7%), dohodka (56,7%) in seveda prispevkov. Naravni SOZD naj bi se ti povečali za 47%.
Kako naj bi vse to tudi uresničili? Ob ustrezni materialni preskrbi bi bilo vse to celo izvedljivo, čeprav bi tudi v tem primeru lahko odkrito podvomili o argumentih za več kot 7 % rast števila zaposlenih (pretežno v Idriji). Še posebej ob neprijetni resnici, da v Široki potrošnji že sedaj niso izkoriščene vse instalirane kapacitete, celo nasprotno! Napisali smo, da v Sežani, npr., kar za polovico zaposlenih ni jasne perspektive; da proizvodni program vrhniške temeljne organizacije prav tako ne bo vzdržal tekme s časom; da še zdaleč ni rešeno vprašanje razdelitve proizvodnega programa med temeljnima organizacijama v Železnikih in Idriji.
Takoj pa naj zapišemo še stavek iz uvoda predloga gospodarskega plana (ki so mu delegati Idrije med drugim očitali, da se premalo poglablja v probleme slabega gospodarjenja drugih temeljnih organizacij, njihove pa venomer postavlja v ospredje...) Cit.:»... kljub tako visoko postavljenemu planu bomo morali odkloniti del naročil ... celo za izvoz ... s tem pa bomo usmerili
smel ji razvoja sistema amoupravnega obveščanja vDOTelematika
J
(iig ^Hiki o obveščanju morajo zajeti ce-*0rni -r?^ie obveščanja, posebej pa vire pra acii in njihovo odgovornost, dolžnosti ešča ICe vseh udeležencev v procesu ob-vsobino in sredstva ter načine po-|bjgv ania informacij, roke za pripravo in H6(j? gradiv ter pristojnosti in razmerja ® omenjenimi organi.
°samnativno i®,rel3a dol°oiti tudi področja lovng6znih omejitev pri obveščanju (po-iti nZ1® dru9e tajnosti) ter pri tem zagoto-leij^dne načine obveščanja v takih pri-
k Si Podruž6ljenost pa bomo dosegli s ibv67?lm.vključevanjem delavcev samih v ani®’,ako da bodo postali aktivni e^aZenci v procesu medsebojnega ob-Olžno 'n odgovoren vir informacij. Zato je s< organizatorjev obveščanja, da s
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
konkretnimi akcijami in z neposredno pomočjo spodbujajo delavce k večjemu vključevanju v procese obveščanja.
Vsebina obveščanja — Delavcem je treba zagotoviti vse informacije, ki vplivajo na njihov družbenoekonomski in splošni položaj v organizaciji združenega dela in v družbi, tako da bo obveščanje dejansko postalo dejavnik celovitejšega samoupravljanja. Zato so informacije o delu delegacij za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti prav tako pomembne kot tiste, ki so podlaga za odločanje o poslovanju in samoupravljanju v organizaciji združenega dela.
Pri zagotavljanju ustrezne vsebine« obveščanja je treba vztrajati pri uporabi kazalcev, ki jih predpisuje zaken o združenem delu. Pri obravnavi zaključnih računov in pe-
naše dosedanje kupce h konkurenci.« In tako dalje, vse do trditve, da dogovarjanja o izkoriščanju prostih zmogljivosti v Antenah in Elektromotorjih na ravni strokovnih služb niso bila uspešna, saj idrijska Montaža povsem samostojno rešuje vprašanje razširjanja zmogljivosti. Ž odpiranjem novih-obratov...
Delavski svet je s tem v zvezi sklenil, da je potrebno brez izgovorov organizirati proizvodnjo, zagotoviti zmogljivosti za naročila, ki naj bi jih sicer odklonili. Hkrati pa je seveda zadolžena tudi ustrezna služba Iskre Commerce, da preskrbi potrebni re-promaterial.
VOLITVE
Delavski svet pa je obravnaval tudi manj »vročo« problematiko v zvezi z bližnjimi volitvami. Razpisane so za 11. marec, delavski svet pa je imenoval tudi ustrezno volilno komisijo v sestavi: Janez Skok (Železniki, predsednik). Stane Fleischman (DSSS, namestnik predsednika), Tone Lavtar (DSSS, član), Majda Rant (DSSS, član), Miro Rajšek (TGA, član) in Danilo Zorman (Pržan, član).	Stane Fleischman
TOZD POLPREVODNIKI
Skokov v proizvodnji
ne bo
Že v letnih načrtih navadno zapišemo tudi glavno smer razvoja, raziskav in tehnološkega ' ter konstrukcijskega dela. V Trbovljah so v proizvodnji zelo živahni in dobro prodajajo doma in na tuje. Zato smo vprašali ing. Staneta Pintarja, vodjo tehničnega področja, kako bo z novostmi v proizvodnji letos.
»Bistvenih sprememb v bistvu v našem proizvodnem programu letos ne bo. Vendar verjemite, da bodo z rednim delom, z novostmi polno zasedeni vsi pripravljalni oddelki, tako razvoj, kot konstrukcija in tehnologi pa seveda kovinarji in električarji v delavnicah. Za nas je namreč novost že to, da izdelek, ki zaradi visoke cene postaja tržno nezanimiv, naredimo spet zanimiv po zdravih pravilih ekonomike.
Slane Pintar.
Pri tem mislim na to, da tehnologijo tako izboljšamo, da izdelek po lastni ceni pocenimo in ga naredimo tržno zanimivega. Upam, da se razumemo. Pri tem mislim v glavnem na tehnologijo dela, se pravi ali avtomatizacijo, mehanizacijo postopkov pa tudi tehnologijo izdelka. Včasih je treba zamenjati materiale, ki so predragi in uporabiti tisto, kar vseeno ustreza in zagotavlja zahtevano kakovostno raven.
Prav letos imamo tak zanimiv primer: Izkoristek kristala pri izdelavi
Avtomatika v Grčiji
Marca lani je bila v Atenah med Iskro Avtomatiko in železniško družbo ISAP iz Aten podpisana pogodba za dobavo in izgradnjo signalno-varnostnih naprav na postaji Selete. Te naprave omogočajo vlakovnemu odpravniku, da postavi vozne poti iz centralnega mesta, prek komandne mize. Hkrati mu omogočajo pregled nad prometom na železniški postaji in nad napravo samo. Avtomatsko potekajo tudi vse delovne faze kot prestavljanje kretnic, njihovo blokiranje, iskanje bočne in čelne zaščite itd.
Proga Pirej — Kifisia je mestna podzemna železnica v dolžini 25,6 km, ki povezuje mesto Pirej od luke s severo-vzhodnimdelom Aten. Del proge prehaja v centru mesta v podzemlje. Na progi vozijo vlaki enosmerne vleke 750 V. Kompozicije so dolge cca lOOm. Prihodi na postajo se predvidevajo v razmaku 2,5 minut. Da bi dosegli to prometno frekvenco, so se v upravi železnice ISAP odločili za modernizacijo proge in vgradnjo naprav za vodenje celotnega prometa.
Tako naj bi v prihodnje postopno na postaji Omonia zgradili prometni center, iz katerega bi prek telekomandnih naprav vodili in kontrolirali celotni promet, skupno zvsemi razpoložljivimi informacijskimi podatki.
Postaja Selete je nova, torej še v gradnji in je ena od skupno dvanajstih postaj atenske mestne železnice. Povod za to, da so se odločili za izgradnjo prav te postaje in s tem za modernizacijo železniškega prometa je tudi v tem, da bodo v letošnjem septembru v Atenah evropske atletske igre. Predvideva se, da bodo cca. 70 % v eh obiskovalcev te mednarodne športne prireditve prepe-
ljali z železnico prav na to postajo. Na osnovi tega termina so bili postavljeni tudi izredno kratki roki za izdelavo projektne dokumentacije, dobavo in montažo del, ki naj bi bila zaključena do konca meseca maja. Na postaji bodo hkrati zgradili poleg treh postajnih tirov še tri tire za odstavo vlakovnih kompozicij.
Po predani ponudbi za zavarovanje , omenjene postaje, je Iskra na mednarodni licitaciji prišla kot najugodnejši ponudnik v končni izbor. O težini mednarodne konkurence — Siemens, We-stinghouse in predstavnika iz Madžarske, že dovolj zgovorno govori podatek, da je večina mestne atenske železnice opremljene s Siemensovo tehniko. Za Iskro—Avtomatiko je omenjena vrednost pogodbe ocenjena na 500.000 dolarjev. Trenutno je Iskra dobavila približno 50% vse opreme.
Vendar pa gradbena dela na postaji Selete kasnijo tako, dg naši strokovnjaki še niso pričeli z vgradnjo naprav. Ob tej priložnosti lahko povemo še to, da je bilo potrebno zaradi specifičnosti proge, ki ima delno značaj podzemne železnice marsikatero napravo temu prilagoditi. Velik delež razvojnega dela je bilo vloženega tudi v inoviranje avto-stop naprav zaradi prilagoditve njihovim vlakovnim kompozicijam, oz. že vgrajenemu sistemu napreostalem delu proge.
Napisali smo že, da so se v Atenah odločili za postopno modernizacijo celotnega mestnega železniškega omrežja. Od tega, kako uspešna bo realizacija pogodbenih del, katere je prevzela Iskra—Avtomatika na postaji Selete, so odvisna tudi kasnejša možna naročila, tako za modernizacijo ostalih postaj, kakor tudi za vgradnjo telekomande in telekomunikacijskih naprav. £ ^
diod. To je ena izmed velikih nalog. In sicer bomo porabo kristala na eno diodo spravili na polovico.
Mimogrede naj še povem, da je naš novi program — sončna celica, razvojno in tehnološko osvojena. Prav zdaj pa se pogovarjamo na fakulteti s prof. Furlanom, da bomo izdelali serijo nekaj tisoč kosov, da bi tako »pretipali« odmev.tržišča. Informacije, ki jih dobivamo, so včasih prenapihnjene in se na take ocene težko zanesemo. Veliko je govora o porabi sončne energije, malo pa je,resnega zanimanja tako pri proizvajalcih »ohišij«, kot tudi pri porabnikih. Ta način pridobivanja elektrike — se pravi s sončno celico, je zaenkrat namreč še zelo drag. Zato pride v poštev le tam. kjer je napeljava z omrežja še daleč dražja. Torej bi bili zares zainteresirani porabniki vremenske opazovalnice v planinah, svetilniki na morju in armada. Toda v primerjavi s stroški proizvodnje bi bilo teh porabnikov premalo, take majhne serije pa predra-
ge.
Sicer pa bomo mi izdelovali |e sončne celice, ohišja, ali bolje rečeno panele bo verjetno delala TOZD Specialni elementi v IEZE, uporabnik pa bo verjetno DO Avtomatika za svoje telekomunikacijske naprave in drugo. Skratka, letos bodo izdelane prototipne naprave že s celicami iz Trbovelj. Širša proizvodnja pa mislim, da letos še ne bo stekla.
Tudi tehnologi bodo imeli letos polne roke dela. Hočemo namreč začeti s proizvodnjo tranzistorjev in tiristorjev. V ta namen se že pogovarjamo s fakult-zeto za elektrotehniko v Ljubljani, da bi nam tam razvili chip mi pa bi delali na montaži. In menim, da bi proizvodnja morala steči v dveh do treh letih. Tranzistorje bi rabili kot končne stopnje za
razna krmiljenja in ojačevanja. Tiri-storji pa se rabijo v krmiljih kot stikala ali kot krmilni del.
Naš program je torej tak, da bi pri nas za krmilne naprave izdelovali napajalni del, kjer so diode, tiristorji, močnostni tranzistorji in ostalo v ohišju, ki služi napajanju. Nato sledi mikroelektronika, ki signal obdela, kar bo izdelovala Mikroelektronika. Temu sledi ojače-vanje signalov z močnostnimi tranzistorji in ostalo. To bo služilo predvsem za krmil ja, kot sem že omenili
Že letos bomo poskušali izdelati linijo za proizvodnjo prototipov in bomo tako pripravljeni, predvsem pa bomo dobili proizvodne izkušnje.
Težišče našega dela pa bo v prizadevanjih za pocenitev sedanje proizvodnje. Druga važna naloga je osvajanje domačih namesto uvoženih surovin, oz. zamenjava surovin, ki smo jih doslej uporabljali s tistimi, ki so nam dosegljive. To pa seveda zahteva razvojno in tehnološko obdelavo.
Naslednja velika naloga pa je večanje izplena, to se pravi zmanjševanja izmeta. Izboljšati je treba izkoristek materiala in polizdelkov.
V to vključujemo tudi inventivno de-avnost, ki je pri nas relativno živahna, lal pa je večina koristnih predlogov in aovacij takih, da jih ne moremo reali ■ irati. To pa zaradi omenjene opreme a delavnic in ostalega. Tako lahko re-emo, da imamo več idej in znanja, kot
Imamo pa zelo praktične inovacije, kot je na primer predlog za napravo, ki ne bi pri galvaniziranju krivila žic. To bomo realizirali in pričakujemo precejšen uspeh.«
F. Kotar
riodičnih obračunov, pa tudi sicer, nikakor ni dovolj, da so na voljo le številčni podatki. Osnovne organizacije zveze sindikatov naj' terjajo, da bodo vse informacije vsebovale razlage podatkov oziroma stanj, navajale vzroke, odgovornosti in pristojnosti ter ponujale več možnih rešitev. Posebej to velja za gradiva za samoupravne organe in delegacije. Osnovne organizacije zveze sindikatov naj se zavzemajo za stalno, pravočasno in vnaprejšnje obveščanje, ki bo omogočalo uresničevanje celovitega družbenoekonomskega položaja delavcev v organizaciji združenega dela in družbi nasploh.
Pri opredeljevanju vsebine obveščanja je treba v pravilnikih in vsebinskih zasnovah sredstev obveščanja v vsakem okolju posebej določiti odgovornost strokovnih in poslovodnih delavcev ža posredovanje ustreznih informacij in način posredovanja njunih vsebin.
Celovitost sistema obveščanja— Da bi
razvili kar najbolj celovit in smotrn sistem obveščanja v organizacijah združenega dela, se morajo organizacije zveze sindikatov (posebej prek odborov za obveščanje in komisij za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov) zavzemati za hkratno in kombinirano uporabo različnih sredstev in
načinov obveščanja. (S tem razumemo vse neposredne in posredne načine obveščanja, pisno in ustno, glasila, biltene, razglasne postaje in oglasne deske, sestanke samoupravnih in sindikalnibskupin, gradiva za samoupravne organe in delegacije itd.) Pri izpeljavi celovite politike obveščanja je treba upoštevati značilnosti posameznih sredstev in načinov ter materialne in tehnološke možnosti v posameznih organizacijah. Ko se zavzemamo za gospodarnost na tem področju, pa hkrati ne smemo dovoliti, da bi pod krinko varčevanja zmanjševali obstoječi pretok informacij.
Odgovornost nosilcev obveščanja —
Redno, resnično, pravočasno,popolno in razumljivo obveščanje lahko zagotavljajo samo ustrezno usposobljeni delavci v službah za obveščanje, ki bodo zbirali, urejali in posredovali informacije ter bodo za to tudi odgovorni samoupravnim organom.
Nedeljivost obveščanja in samoupravljanja zahteva tudi primerno organizirane in povezane službe za samoupravljanje in obveščanje. Zlasti v organizacijah združenega dela z večjim številom delavcev, z več tozdi ali delovnimi organizacijami, republiški svet ZSS priporoča ustanavljanje centrov za samoupravljanje in obveščanje, ki naj bodo
organizacijsko razvrščeni čim višje, tako da bo zagotovljena njihova čim večja odgovornost samoupravnim organom.
Zveza sindikatov se zavzema za strokovno zbiranje, urejanje in posredovanje informacij v organizacijah združenega dela. Dela in naloge organizatorjev obveščanja (uredniki, novinarji, referenti za obveščanje) je treba opredeliti z razvidom del in nalog. V večjih OZD naj ima vodja te službe položaj delavca s posebnimi pooblastili. Uredniki sredstev obveščanja naj bodo delavci, ki se z obveščanjem ukvarjajo na podlagi razvida del in nalog, ne pa strokovni in poslovodni delavci drugih služb.
K večjemu pretoku informacij naj pripomore konkretna opredelitev vseh udeležencev v procesu medsebojnega obveščanja — organizatorjev obveščanja, strokovnih delavcev in poslovodnih organov kot samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
V vsakdanji družbenopolitični aktivnosti je treba uresničiti načelo, da je medsebojno obveščanje pravica in dolžnost — to pa pomeni, da je vsak udeleženec v procesu obveščanja in odločanja aktiven in odgovoren vir in prejemnik informacij.
,	(Se nadaljuje)
Inflacija izmaličila poslovni rezultat
Končni rezultati o poslovanju Iskre Commerce, torej lahko bi rekli, o trženju celotne Iskre, so znani. Iskra Commerce je lani uresničila za skoraj 15,4 milijarde dinarjev prodaje in storitev. S tem je planske zadolžitve v celoti realizirala, za več kot tretjino pa je presegla rezultate iz leta 1980. Med temeljnimi organizacijami je plan največ presegel Domači trg, in sicer za 11 %, sledita mu Marketing z 9% in Servis s 5%, medtem ko temeljni organizaciji Zunanji trg in Zastopstva zastavljenega načrta prodaje in storitev nista uresničili, sta pa delali bolje kot leto prej.
Pri podrobnem proučevanju izpolnjevanja lanskih nalog in primerjavah s poslovanjem z letom poprej poudarjajo v Iskri Commerce, da so jim izredno visoka inflacijska gibanja v minulem letu še kako vplivala na rezultate poslovanja. Ob enakem fizičnem blagovnem prometu imajo večji dohodek in večji prihodek in naj bi torej imeli večji čisti dohodek	s katerim bi pokri-
vali učinke inflacije, vendar temu ni tako. Zaradi večjih prispevkov družbi, zlasti prispekov različnim samoupravnim interesnim skupnostim in nerazvitim območjem, ter visokih obresti na posojila je, kot poudarjajo »rezultat pod poslovno črto negativen.«
TOZD DOMAČI TRG
Lani je trgovinska mreža prodala na jugoslovanskem tržišču za 2 milijardi 879 milijonov blaga. S tem je za 4rr presegla načrt, za 30% pa prodajo iz leta 1980. Kljub temu pa s fizičnim rezultatom niso zadovoljni — predvsem zaradi neugodne strukture prodaje, visokih deležev veletrgovcem, ukinitve prodaje na potrošniška posojila itd. Precej pereča je bila tudi založenost trgovin z nekaterimi izdelki.
V dejavnosti domače nabave so imeli lani za dobre 3 milijarde dinarjev prometa. S tem so plan jsresegli za petino, realizacijo iz leta 1980 pa skoraj za polovico. Verjetno ni potrebno ponovno opozarjati, s kakšnimi problemi se je lani srečevala ta dejavnost, kljub temu pa morda podatek: z raznoraznimi oblikami samoupravnega sporazumevanja je proizvajalcem surovin in reprodukcijskih materialov uspelo povišati cene za okoli 40%. Ti sporazumi kupcu tudi ne zagotavljajo niti pravočasnih niti kakovostnih dobav.
TOZD ZUNANJI TRG
Iskra je lani izvozila za 192 milijonov dolarjev svojih izdelkov. V primerjavi z letom poprej se je izvoz povečal kar za 33%, kljub temu pa izvozne naloge, ki nam jo je čez leto povišala republika, nismo uresničili in smo zanjo zaostali za 6%.
V temeljni organizaciji Zunanji trg zlasti ugotavljajo, da je prišlo lani do nekaterih odmikov od začrtanih okvirov strukture izvoza. Na razviti zahod smo prodali za 41,4% od celotne izvozne vsote, v dežele v razvoju za dobrih 18%, močno pa je porastel izvoz v
dežele SEV in se je povzpel na dobrih 40%.
Največji porast izvoza po posameznih Iskrinih delovnih organizacijah so beležili v Telematiki, v Avtomatiki in Zmaju, najmanjše povečanje pa so dosegli v 1SEZ in Avtoelektriki.
Medtem pa smo lani uvozili skupno za 125,4 milijonos dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme. Podobno kot pri dejavnosti domače nabave so še uvozniki srečevali z neštetimi problemi. V celotnem prvem polletju, delno pa tudi v tretjem četrtletju, so morali uvozniki zaradi majhnih prilivov . od izvoza, ter zaradi samo 65-odstotne možnosti koriščenja rzvoznih prilivov za uvoz, najemati komercialne kredite za uvoz repromaterialov, terminsko kupovati devize od poslovne banke, ter uporabljati različne oblike združevanja deviz. Od avgusta naprej pa je bila, možnost uvoza pogojena izključno s fizično realizacijo izvoza na konvertibilno območje.
TOZD SERVIS
Iskrini serviserji so lani realizirali za skoraj 592 milijonov storitev in prodaje rezervnih delov. To je za 5%,več kot so načrtovali in za skoraj četrtino več kot leto preje. Skozi vse leto so se naši servisi srečevali s problemom z rezervnimi deli, ustrezno temu pa so bile tudi manjše zaloge. Na- področju Storitev so upadle predvsem storitve širokopo-trošnih izdelkov.
V zadnjem četrtletju so še posebej občutili omejevanje investicijske potrošnje in jim je začelo primanjkovati dela na področju profesionalne tehnike.
TOZD ZASTOPANJE TUJIH FIRM
Zaradi poostrenih uvoznih omejitev in drugih problemov je ta temeljna organizacija lani uresničila letno nalogo le 90%, rezultate iz leta 1980 pa je kljub temu presegla za 14%.
TOZD MARKETING
Čeprav so lani za 9' r presegli zastavljeno nalogo, pa v TOZD Marketing niso zadovoljni s končnim rezultatom. Največ problemov so imeli na področju industrijskega in grafičnega oblikovanja, zlasti zaradi pomanjkanja dela. Pomanjkanje so občutili tudi na področju ekonomske propagande.
L.D.
Možnost za študij elektrotehnike v Kranju
Hiter razvoj mikroelektronike v zadnjih letih je vplival na spremembo strukture zaposlenih v elektro stroki. Nova tehnologija zahteva vedno več visoko usposobljenih delavcev.
Tako se gorenjsko združeno delo že nekaj časa srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Trenutno samo v Iskri primanjkuje okrog 120 elektro inženirjev, drugim delovnim organizacijam v Kranju pa okrog 30. V prihodnosti je pričakovati še večje potrebe po delavcih omenjenega profila.
Zato se je kranjska Iskra odločila, omogočiti študij prvega in drugega letnika elektrotehnike v Kranju in sicer pod pogojem, da bo odziv dovolj velik. V Kranju namerava organizirati dislocirano enoto ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Program v prvih dveh letnikih je za vse študente enoten, v
tretjem in četrtem letniku (slednji se bo pretežno odvijal v Ljubljani) pa se program deli na industrijsko elektrotehniko, avtomatiko, industrijsko elektroniko, telekomunikacije, merilno in procesno tehniko, računalništvo in informatiko in na elektroenergetiko.
Poleg ugodne lokacije predavanj, imajo študentje z Gorenjske še druge pomembne ugodnosti. Združeno delo Gorenjske jim nudi štipendije. (Samo Iskra nudi v letu 1982-83:73 štipendij.)
Na voljo je možnost opravljanja prakse v delovnih organizacijah na Gorenjskem, za študente iz oddaljenih krajev pa obstaja tudi možnost bivanja v dijaškem in pozneje v študentskem domu.
Po končanem študiju je zagotovljena možnost zaposlitve v delovnih organizacijah na Gorenjskem.
Elektrotehniški poklic ponuja široke možnosti za zaposlitev.
S 4. seje DS Telematika

Četrta seja delavskega sveta Iskre Telematike je bila namenjena predvsem razpravi in sprejetju predlaganega gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1982. V okviru te, pa tudi drugih točk dnevnega reda, je bilo izpostavljenih precej problemov in predlaganih tudi nekaj rešitev, s katerimi vas nameravamo na kratko seznaniti v tem zapisu.
V	uvodu je bila delegatom podana informacija o problematiki poslovanja \ začetku letošnjega leta. Znano je, da se delavci Telematike trudijo na vse načine, da bi si zagotovili devizna sredstva in s tem bolj reden dotok tujih in domačih repromaterialov. Trenutno stanje obeta, da se bo poslovanje v mesecu marcu nekoliko izboljšalo, če seveda ne bo prišlo do kakih novih restriktivnih ukrepov na področju uvoza.
V	nadaljevanju so bili delegati seznanjeni z gospodarskim načrtom Telematike za tekoče leto. Osrednje naloge v letu 1982 bodo potekale na področju razreševanja problemov devizne bilance, likvidnosti, programske usmeritve in izvedbe druge faze reorganizacije Elektromehanike. Resno stanje devizne bilance in likvidnosti zahteva pripravo in sprejetje posebnih programov z določitvijo ukrepov, rokov in nosil-

Treba je doseči bolj enotno obnašanje TOZD in delovnih skupnosti v novi DO Telematiki, saj je bila prav neugla-šenost v smislu samovoljnega obnašanja v preteklosti vzrok marsikateri zagati. Treba se bo torej čimprej dogo-voriti, katere funkcije bodo usklajene na ravni DO in katere na ravni TOZD.
Na seji je bilo postavljeno vprašanje, kako je v gospodarskem načrtu predvidena selitev obdelovalnice (MKD) TOZD TEA na Lahore, ki bo bržkone prinesla določene motnje v proizvodnjo, še posebej, če selitev ne bo primerno pripravljena in organizirana. Pojasnjeno je bilo, da investicijska ope-rativa že pripravlja plan za selitev, ki iz različnih objektivnih razlogov terminsko še ni opredeljen. Več o tem bo menda znanega še v tem mesecu.
Predstavnika delovnih skupnosti Informatike in Komerciale sta delegate opozorila, da v teh dveh delovnih skupnostih primanjkuje ustreznega kadra za uspešno funkcioniranje posameznih služb. Formalno so ustanovljeni in sistematizirani novi oddelki, ljudi pa ni. Zlasti bi bilo treba čimprej zbrati močno ekipo na področju nabave materiala. Hitrejše oblikovanje služb precej zavira predreferendumski dogovor, ki je tudi sicer v skladu z aktualno politiko zaposlovanja, namreč, da naj zaposlovanje poteka predvsem na račun fluk-tuacije. Predvsem na ta način in pa z zaposlovanjem- štipendistov ter z različnimi oblikami izobraževanja že zaposlenih delavcev, naj bi izboljšali kvalifikacijsko strukturo kadra. Zaenkrat pa je treba, glede na zahteve, ki se pojavljajo z reorganizacijo, kar najbolje razporediti obstoječo delovno silo. S prestrukturiranjem sedanjih služb v TOZD, in z bolj učinkovito zaposlitvijo delavcev, bi lahko na najbolj gospodaren način dosegli večjo produktivnost.
Realizacija planiranega obsega poslovanja Telematike bo vsekakor odvi-
Delo, ki ga zagotavlja poklic diplomiranega inženirja elektrotehnike, je ustvarjalnega značaja, zelo dinamično in uporabno na mnogih področjih. Diplomirani inženir elektrotehnike sodeluje pri načrtovanju,- razvoju, vodenju in realizaciji delovnega procesa, pri vzdrževanju in obratovanju električnih naprav v elektro in drugi industriji, ter pri razvojnem delu na institutih. Pose-; bej velja omeniti, da je omenjeni poklic zelo primeren tudi za dekleta.
Vse podrobnejše informacije v zvezi s študijem dijaki lahko dobijo na občinskih skupnostih za zaposlovanje in Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Kazimir Mohar
OBVESTILO

Ponovno obveščamo delavke Iskre v Kranju o načinu prijavljanja za ginekološke preglede v obratni ambulanti Iskra. Prijave za dr. Marijo Avšič—Trojarjevo, ki ordinira vsak ponedeljek po 14., sprejema sestra Anica Tepina vsak četrtek od 13 . do 15., tel.: 25-23; prijave za dr. Mladena Kovšeta, ki ordinira vsak torek po 14., sprejema sestra Francka Ba-lanč vsak torek od 11. do 12.,tel.: 25-21. Prijavilo se bo lahko 20 do 30 delavk, poleg teh bo za vsako ordinacijo nekaj delavk dobilo vabilo za preventivni ginekološki pregled.
V
sna od zavzetosti celotnega kolektiva. Ta ugotovitev narekuje odgovorno opravljanje del in nalog vsakemu po-samezhiku. Nova organiziranost mora zato ustrezneje izpostaviti tudi odgovornost. V tem smislu je potrebno smernice gospodarskega načrta oplemenititi s konkretnimi programi in opredelitvami. S tako zahtevo so delegati letošnji plan gospodarjenja tudi sprejeli.
Pod naslednjo točko je delavski svet obravnaval in sprejel program druge faze reorganizacije Elektromehanike. V tem programu je precejšen poudarek dan izgradnji poslovno informacijskega sistema, ki je v prejšnji organiziranosti pomenil eno najšibkejših točk poslovnega sistema. Doslej so se TOZD do obstoječega informacijskega sistema obnašale precej neodgovorno. Računalniška obdelava podatkov zahteva neprestano skrb, ta pa v preteklih letih ni bila dovolj zavzeto izvajana. Delavski svet Telematike je na četrti seji sprejel skep, da naj ustrezne službe v roku 14 dni pripravijo program kontinuiranega »čiščenja« podatkov, tako da bo v-poslovno informacijskem sistemu pripravljena ustrezna osnova za graditev informacijske slike, ki bo bolj uporabljiva kot doslej.
V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel samoupravni sporazum o združevanju in razporejanju sredstev za obnovo spomenikov, spominskih obeležij.
Pr
in
plošč, grobišč in grobov v Udin borili. in samoupravni sporazum o temelj' plana srednjeročnega razvoja RTC Kf ' vavec za obdobje 1981-1985. Sprejel jf tudi sklep o razpisu volitev v samo11' pravne organe DO in o izvedbi volitev< samoupravne organe SOZD. Iskra t£l sklep o pooblastitvi podpisnikov za d' panje kredita za prvo fazo prestruktu11' ranja proizvodnje Telematike.
V zadnji točki dnevnega reda je de' lavski svet obravnaval predloge razp1-sne komisije za glavnega direktorja Te' lematike in njegove pomočnike. Ug0i lovil je, da prijavljeni kandidati v celo" ustrezajo razpisnim pogojem ter d imajo tudi celotno podporo družben0' političnih organizacij Telematike.
Za glavnega direktorja Telematike i" bil imenovan Bojan Klemenčič. Nje' govi pomočniki so Marjan Ropret", d1' rektor za finance, Maksimiljan Erzi1" direktor za organizacijo,, kadre in in-formatiko, Ludvik Kuhar, direH0' komerciale, Alfonz Medved, direkld razvojnega instituta, Peter Mihelič, “J' rektor proizvodnje. Stane Mi hali0, vodja delovne skupnosti skupnih služ0, Ludvik Kuhar, vodja delovne skupn0’ sti Komerciala in Jakob Vehovec, vod)" delovne skupnosti Informatika.
delui
ukvar
%
«0spo
rihbc
Pod točko razno je predstavnik de'i lavskega sveta TOZD Računalniki d0'1
legate seznanil s prizadevanji za zdrU' ahnc ževanje računalništva Iskre in Delte1 ,anii
novo DO Iskra Delta. Samoupra proces združevanja še vedno ne potek* tako kot bi bilo želeti, toda kljub ten)" je treba napraviti vse, da do združenj* le pride.	Kazimir Moh*1
,vflil ?-K
denti,
!e- ta 'Idi 2
Kako pogasiti požar? To je bila tema teoretične in praktične vaje v Skupnih službah IEZE prejšnji torek. Vsi zaposleni so se pod vodstvom mentorjev seznanili s protipožarnimi sredstvi in njihovo uporabo. Tako skušajo doseči, da bi vsak, tudi najmanjši požar samozaščitno pogasili že na začetku.
»KR
Pr
Žarko Batar v pokoju
Po 20. letih vodenja Iskrinega servisa v Beogradu, odhaja te dni v pokoj Žarko Batar, legenda Iskrine servisne dejavnosti v našem glavnem mestu. V Srbiji, Črni gori in Makedoniji verjetno ni starejšega Iskrinega serviserja, ki ne bi poznal Žarka. Pred leti so namreč morali beograjski serviserji popravljati in vzdrževati Iskrine izdelke tako v ožji Srbiji, kot tudi v obeh avtonomnih pokrajinah, dokaj pogosto pa so šli na pot tudi v Črno goro in del Makedonije.
»Naporni so bili tisti časi,« se spominja Žarko Batar,« po drugi strani pa tudi prijetni, saj sem dodobra spoznal vso vzhodno Jugoslavijo. Iskrin servis v Beogradu je začel delovati leta 1962 v majhni sobici v ulici Takovska 6. Soba je merila točno 10 m 2, v njej pasmo bili 4 serviserji in jaz kot vodja servisa. Takrat smo servisirali kino projektorje, primopredajne postaje in ozvočenja. Imeli smo tudi tri mehanike za vzdrževanje Iskrine telefonije.«
Seveda v majhni sobi ni šlo dolgo. Iskra je nedolgo za tem kupila in preuredila dve stanovanji v ulici Vojvode Stepe 26. Tamkajšnji prostori merijo dobrih 100 m 2, v njih pa zdaj Iskra servisira električna ročna orodja.
»Ko smo se preselili v ulico Vojvode Stepe 26, smo takoj zaposlili še dva radijska in dva TV mehanika. Da, bilo je to julija leta 1962 in takrat smo začeli servisirati Iskrino široko potrošnjo pa protipožarne naprave, usmernike, varilna tehnika, električna ročna orodja in še marsikaj. Na dobrih 100 m 2 se nas je kmalu stiskalo že 50 serviserjev.«
Poiskati je bilo treba spet nove prostore. Dobili so jih v pritličju novega stanovanjskega bloka v ulici Maršala Tolbuhina 85. Tja se je preselila celotna zabavna elektronika, v Vojvode Stepe pa so ostali gospodinjski aparati, električna ročna orodja in profesionala.
S širitvijo Iskrinega proizvodnega programa sta tudi servisa v ulici Vojvode Stepe 26 in Maršala Tolbuhina 85 kmalu postala pretesna. Iskra je dobila nove prostore na Bulevarju revolucije 259, ter tja preselila servisiranje telefonije, usmernikov in varilne tehnike. In spet je čakala beograjske serviserje selitev. V ulici Vojvode Mišiča 12 smo vzeli v najem ter preuredili večje poslopje, kar pa je bil samo izhod v sili. Preureditev poslopja je veljala okoli 1,7 milijona dinarjev. Najemnino smo morali plačati za pet let naprej, to pa je
veljalo šest milijonov dinarjev. Ti vsot' nam je Žarko Batar povedal zgolj zal0, ker so nekateri v Iskri zaradi neobveš' čenosti marsikdaj navajali drugače številke.	.
»Poslopje v ulici Vojvode Mišiča L je bilo skrajno neprimerno za servisit?' nje, toda, žal, drugega nismo imeli- 2° sama lokacija ob železniški progi je bi‘a
neprimerna, parkirnih prostorov
bilo, streha je puščala, visokih soban n bilo moč ogreti in še in še bi lahko na*' te val. Po petih letih in še nekaj več srn0 se morali izseliti iz Vojvode Mišiča 1* Iskrina profesionala v Beograjske01 servisu je zdaj v hali 1 Beograjskeg* sejmišča,« obuja spomine na neprf stane selitve Žarko Batar ter upa, °a bodo Iskrini serviserji v bljižnji prihod' nosti le dobili ustrezne prostore °a enem mestu, ne pa da so razbiti po vsen1 Beogradu.
Seveda je beseda nanesla tudi na druga področja, kot na primer vpraša' nja kadrov in njihovega dopolnilne?* izpopolnjevanja, na problem rezervni*1 delov, pa na predolge administrativa6 poti, pa na številne uspehe, ki so jih do' segali Beograjski Iskrini serviserji, n* postopno odpiranje novih Iskrinih sef' visov v Srbiji in še marsikaj.
Dvajset let življenja in dela v Isk° Žarko Batar gotovo ne bo pozabil- v naselju Kumodraž blizu Beograda se b? zdaj srečeval z drugačnimi vprašanj1. Pravi, da bo večino časa preživel ob °e' belnjaku, pa na njivi in v delavnici. G°' tovo pa bo pogosto obiskal tudi Iskrin6 serviserje, jim pripovedoval, o nepr6' slanih selitvah in se, kar najbolj upa,z njimi le veselil novih prostorov, v kat6' rih bi imela Iskra vse, od predstavništ'3 do servisa in trgovine. Koliko Save 01 Donave bo še preteklo do tedaj?
Lado DrobeZ
D, so a
test
vŠiši
tieir
r«dn
doš
Peto
same
Ure,
°kol
Okr0
°Pra

i»|'0/[> UPORI ŠENTJERNEJ
Komunisti za Proizvodnjo ■n izvoz
Kolektiv Tovarne uporov v Šentjerneju, ki šteje 470 članov, je znan po svoji delavnosti in dobrem gospodarjenju. Med njimi je tudi 39 članov ZK, ki s svojim delom in zlasti s tvornim sodelovanjem pri strateških usmeritvah pri gospodarjenju ustvarjajo zdravo delovno klimo. V Uporih tudi izvozijo nad 70% svoje proizvodnje, kar je zlasti pomembno v tem stabilizacijskem času. O tem smo govorili s sekretarjem OO ZK Slavkom Frankom.
j j^aša organizacija Z K se pri svojem u in na sestankih zadnji čas največ I N ^j3 s problematiko proizvodnje. a°' . Sa prva naloga je seveda stabilizirati dja rj,sPodarstvo in tudi komunisti v Upo-i „ °omo opravili svoj del te naloge.« de- Pravi Slavko.
r
!j v , Predkongresnem času je zelo ži-|vtudi v tej TOZD. Smo pred voli-e - /^i in tudi tu je osnovna organizacija
j Prispevala svoj delež, da smo evi-ntirali čimbolj perspektivne delega-
'e,
tako
t . —w za samoupravne organe, ai za delegacije izven TOZD.
kot
Slavko Franko.
Pri samoupravnih organih v TOZD je osnovna organizacija ZK dobro zastopana, pravtako v sindikatu in med mladimi v OO ZSMS. Značilno za Šentjernej pa je, da Iskra tvorno sodeluje s krajevno skupnostjo in vsemi dejavniki v kraju. Tako lepo povezujejo svoje delo v TOZD in krajevno življenje. Tudi tu komunisti precej prispevajo, da ostane ta organska povezava živa in dejavna, kot je bilo to vseh 30 let zgodovine Iskre v Šentjerneju.
Sicer pa je položaj v delovnem kolektivu Uporov zelo prijeten. Delo teče po ustaljenih kolesnicah, čeprav inovacijsko dejavnost gojijo zelo intenzivno.
IskKa invest servis
Prevozi in spet prevozi
j
Ob vse dražji nafti postaja promet vse važnejši faktor, ki odločilno vpliva na cene izdelkov in storitev. Tega se dobro zavedamo v vsej Iskri. Prav zato pa imajo v Iskri Invest servisu, ki dela usluge vsem delovnim organizacijam, posebej skrbno urejeno transportno dejavnost. Sem spadajo avtobusni prevozi na delo in z dela, osebni avtomobili in tovorna vozila.
flnvestovi« avtobusi predvsem pre-i^ajo Iskrine delavce iz mesta v Stegne n aazaj. Ta povezava ni niti enostavna, 'b Poceni. Uredili so jo s pogodbenim Ujemanjem avtobusov škofjeloškega . Te to ura. Vsak dan dva avtobusa, po-j pj naročena, vozita najprej zjutraj
staje
avce z avtobusne in železniške po-
Stegne in se takoj vračata po-
Ovno na začetno postajo. Tu je po-ono važen drseč delovni čas, saj ne ° edo hkrati vsi delavci na delo. Vendar I atistika kaže, da še vedno večina de-;Vcev, kljub drugačnim možnostim za-enja delo ob 6. in končuje ob 14.
r ^ato pa nastajajo pri sodelavcih iz ■^bljanske okolice konice. V Stegnah •e Zaposlenih okrog 4000 Iskrašev in trtina se jih vozi z avtobusi, ki jih or-, n'zira Invest servis. Tu pa nastaja
em cene. Prevozniki so priprav-razpolago tudi več avtobu-
r°bU, nni dati
v v konicah, če jih najameš za ves taa. Tako ima »najeta« Invest dva av-busa, ki v začetku in ob koncu delov->e8a časa vozita na relaciji ljubljanska .p‘ezniška postaja—Stegne in obratno, dva potem služita ves dan za pove-v° Stegen z mestom.
s ^rug »pomožni« sistem prevozov pa ® Alpetourovi avtobusi, ki vozijo od v ptnega avtobusa pri Slovenija—avto Šiški pa v Stegne. Ti so predvsem na-r ^njeni tistim Ljubljančanom, ki se z ^ airni mestnimi avtobusi pripeljejo 0 Šiške, naprej pa s »posebnimi« Al-'e,ourovimi. Ti avtobusi so namenjeni To vožnjam v konicah, ker so to na-reč vozila, ki iz bližnje in daljnje olice vozijo delavce v Litostroj. Tu g r°g po pol šesti zjutraj in ob 13.30 Pravijo nalogo za Litostroj, nato pa
vozijo naše sodelavce v Stegne. Ce imajo na »redni« vožnji zamude, kar se rado primeri zlasti pozimi, seveda naši potniki čakajo.
Prav zdaj se dogovarja Invest servis s škofjeloškim Alpetourom, da bodo dali na progo v konicah večje avtobuse, kar bo delno rešilo stisko in godrnjanje.
Važna dejavnost Invest servisa pa je tudi tovorni promet. To so predvsem vozila, ki služijo vzdrževalcem, poštni službi, prevozu malic in različnim selitvam ter preureditvam. Vsa ta vozila so združena v transportni dejavnosti in tako večkrat lahko racionalno služijo več namenom, če je tako potrebno.
Zanimiva pa je tudi tretja dejavnost transporta, ki sojo predlanskim sicer že ukinili s sklepom delavskega sveta. To je namreč 9 osebnih avtomobilov, ki so na razpolago vsem Iskrašem, če jih najamejo seveda. Pred nekaj leti je bilo za porabo teh osebnih avtomobilov tako malo zanimanja, da so hoteli postopno vse prodati in to »taksi« dejavnost ukiniti. Nato pa je prišla omejitev kilometrin z osebnimi avtomobili.
Po tem ukrepu se je položaj bliskovito obrnil in zdaj je teh avtomobilov celo premalo, zato so dokupili še enega. Ti avtomobili s šoferji so namenjeni za službene vožnje Iskrašev, po Sloveniji, Jugoslaviji in 'včasih tudi v inozemstvo. Iskani so predvsem zato, ker so kot domači, Iskrini vedno na razpolago in nekaj cenejši od rent-a-car avtomobilov in od taksijev.
Prav zdaj pa počasi pripravljajo na Potočnikovi v Ljubljani tudi manjšo mehanično delavnico, kjer bodo ves ta vozni park lahko vzdrževali, popravljali, prali in obnav ljali. Zdaj je namreč težavno, ko so odvisni od zunanjih servisov. Šoferji bodo tako lahko marsikaj sami postorili, kar zdaj ni mogoče, ker nimajo pri roki ustreznega orodja in predvsem pa ne prostora. Tudi prali bodo lahko avtomobile sami, kar zdaj v javnih pralnicah tudi ni poceni. Zaposlili bodo mehanika za večja poprav ila in ta bo tudi redno skrbel za vseh 36 In-vestovih vozil.
FY
Pri tem je pomembno, da delajo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in poslovodni kader zelo sinhrono, »sicer pa to ni pri nas nič posebnega, saj si vsi prizadevamo za isti namen: za dobro gospodarjenje in čim večji izvoz«, pravi Slavko Franko. K temu veliko pripomore dobra obvešče-post vsega kolektiva in seveda zlasti vodilnih ljudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. O vsem se pogovarjajo zelo odprto.
V	tovarni razmišljajo, da bi vsaj občasno izdajali tudi pismene informacije, saj imajo zdaj le oglasno desko ih glasilo Iskra. Res se o vsem pomenijo na sestankih in v sindikalnih skupinah, marsikaj pa bi na kratko lahko povedali tudi v domačem informatorju. Treba je najti prave ljudi, ki bodo kratko, jedrnato in učinkovito pripravljali informacije, ki zanimajo vse zaposlene.
Sicer pa tudi tu niso brez izkušenj. Pred leti je že izhajal domači Bilten, ki so ga izdajali mladinci. Ta pa je predvsem obravnaval življenje in delo mladih.
V	sodelov anju z novomeškim občinskim komitejem ZK organizirajo tudi politično izobraževanje članov OO ZK, zlasti mladih. V osnovni organizaciji so mladi namreč zelo številčni, kar gotovo prispeva k živahnemu delu.
FY
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Pregled
sindikalnega
dela
V prejšnjem tednu so imeli sindikalni občni zbor tudi v tovarni malih zaganjalnikov v novogoriški Iskri — Avtoe-lektriki, kjer so pregledali delo v minulem mandatnem obdobju, naredili so delovni načrt za prihodnje dve leti in izvolili novo vodstvo, ki mu bo tudi poslej predsedoval dosedanji predsednik Boris Gorkič.
Delegati so najprej prisluhnili poročilu predsednika o dosedanjem delu, ki je že uvodoma povedal, da je prav
Boris Gorkič.
občni zbor, kjer se zbere največ članov sindikata priložnost za podrobno proučitev tako vsebine, dela OOS, organizacijske težave in slabosti ter pogoje delovanja OOS in nenazadnje — povezanost s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter vodstvom na nivoju tozda in DO. Tako bo kritičen pristop in ocenitev vseh teh problemov ter sprejetje ustreznih usmeritev za organizirano delo dalo občnemu zboru pomembno organizacijsko usmeritev dela izvršnega odbora OOS, je poudaril predsednik Gorkič.
DSSS NOVA GORICA
Občni zbor OOS sprejel bogat delovni program
Izredno dobra udeležba na nedavnem občnem zboru (bilje v sredo, 24. 2.) je samo potrdila moč in hotenja članov sindikata v delovni skupnosti skupnih služb v novogoriški Avtoelektriki, da bo prihodnje delo še plodnejše na vseh področjih, to pa izhaja tudi iz široko zastavljene programske usmeritve dela lO OOS za letošnje leto.
Najprej so zbrani delegati, teh je bilo okrog 50, poslušali poročilo o dosedanjem delu, ki gaje podal predsednik Franc Kavčič. Obširno je spregovoril o vseh dogajanjih, pri katerih je sodeloval sindikat, posebno pa je podčrtal delo, ki je bilo predvsem usmerjeno na obravnavanje gospodarske situacije delovne organizacije, plan DO v tekočem srednjeročnem obdobju, kadrovsko politiko in izobraževanje, nagrajevanje po delu ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, inovacijsko dejavnost ter varstvo pri delu in družbeni standard.
Potem, ko so se delegati seznanili še s finančnim poročilom in poročilom nadzornega odbora, je sledila razprava, ki pa ni bila preveč množična, kar pa je razumljivo, saj je bilo v poročilu predsednika res zajeto vse najpomembnejše in najvažnejše. Razpravljale! pa so vsi povrsti poudarili, da je bilo delo izvršnega odbora OOS v DSSS res na zavidljivem nivoju ter izrazili željo, da bi tudi nov odbor nadaljeval začrtano pot in njihovo plodno delo.J" V razpravi je sodeloval tudi pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin. Tudi on je uvodoma spregovoril o delovanju sindikata v Iskri — Avtoelektriki in povedal — sicer ne njegovo ugotovitev, da je prav ta množična politična organizacija po delu in aktivnostih med najboljšimi v novogoriški občini, zasluga za to laskavo pohvalo pa gre v veliki meri neutrudljivim sindikalnim delavcem tako v osnovnih organizacijah kot v konferenci sami. Seveda pa naj to ne zveni tako, da bo možno poslej, torej z novimi vodstvi živeti in delati na teh lavorikah, je poudaril Danilo Bašin, pač pa se bo potrebno še bolj angažirati, posebno na tistih področjih, ki so bila začeta v tej mandatni dobi, niso pa še dokončana. Ko je govoril o nedokončanih aktivnostih je med drugimi omenil tudi predvolilne aktivnosti ter obdobje po volitvah, da bo delo izvoljenih delegatov res na nivoju delegatskih odnosov.
Udeleženci občnega zbora so po tej razpravi sprejeli bogato programsko usmeritev dela izvršnega odbora OOS v DSSS. Zaradi pomembnosti tega programa, ki izhaja iz programa konference OOS DO navajamo najvažnejše točke v celoti, da se z njimi seznanimo vsi člani te OO:
—	Sindikat v DSSS bo sodeloval pri izdelavi meril in ustreznih oblik svobodne menjave dela med delavci TOZD in DSSS
—Prizadevanje bodo usmerili v sodelovanje z vodstvom DO in DSSS, povečali produktivnost dela, smotrno izkoriščenost delovnega časa ter ustrezno delitev po delu in rezultatih dela
—	Stalna naloga sindikata bo usmerjena v povečevanje rasti življenjskega in družbenega standarda delavcev, vendar v okvirih ustvarjenega dohodka
—	Posebno pozornost bodo posvetili temeljiti obravnavi zaključnega računa po samoupravnih delovnih skupinah s poudarkom na nalogah, ki jih morajo uresničiti v letu 1982. Te naloge so:
—	uresničevanje resolucijskih izhodišč
—	doseganje čimboljših rezultatov pri izvozu, predvsem tehnološko zahtevnejših izdelkov
—	skrbno proučevanje in odgovoren pristop pri odločitvah in investicijskih naložbah ter pri osvajanju novih programov
—	Posebno aktivnost pa bodo pokazali pri sprejemanju Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih o oblikovanju, združevanju in delitvi sredstev za skupno porabo in Pravilnika o oblikovanju in koriščenju sredstev za skupno porabo.
—	IO OOS DSSS bo aktivno sodeloval v pripravah na referendum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma in Pravilnika o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
—	Splošna ugotavljanja o potrebah po novi samoupravni organiziranosti je potrebno kar najhitreje pripeljati do začetne točke in izdelati predloge ter pristopiti k realizaciji.
—	Prizadevali si bodo, da bodo počitniške kapacitete v letošnjem letu bolje izkoriščene in dostopne tudi delavcem z nižjimi OD.
—	Preverili bodo možnost organizacije sindikalnega izleta za vse delavce delovne organizacije,
—	Intenzivno se bodo vključili v razprave o dokumentih za X. kongres ZSS Slovenije.
—	Aktivno se bodo vključili v priprave na volitve v SIS in DPS ter samoupravne organe DSSS, DO in SOZD.
Pred zaključkom zbora so izvolili tudi nov izvršni odbor OOS, nadzorni odbor, delegate v sindikalno konferenco ter delegate v nadzorni odbor konference. Z burnim aplavzom in šopkom rdečih rož pa so se delegati zahvalili dosedanjemu predsedniku Francu Kavčiču za njegovo plodno delo in drzne odločitve, ki bodo tudi v naslednjem mandatnem obdobju pripomogle članom osnovne organizacije sindikata v DSSS, saj bo ponovno na krmilu te OO tovariš Kavčič, sekretar pa Sadika Begič.
Marko Rakušček
J
Delegati so potem, ko so poslušali še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora dopolnili poročilo v razpravi, ki je sledila. Med drugim je vzklila tudi ideja in pobuda o organiziranosti rekreacije med delovnim časom za delavke in delavce s tekočih trakov, saj je prav na teh linijah delo enolično in delovni gibi enaki. O tem bodo razmislili mladi v sodelovanju s sindikatom.
Med programsko usmeritvijo dela za
letošnje leto so si zadali vrsto nalog, ki so predvsem usmerjena na tista področja, ki so pomembna za vse člane sindikalne organizacije. Tako bodo spremljali nov sistem ISDD, akcijski program na področju usmerjenega izobraževanja, zagotavljali bodo kar najboljše in najlažje pogoje dela itd. In kot smo že uvodoma zapisali, so izvolili tudi nove člane v izvršni odbor, predsednik v tem mandatnem obdobju pa bo ponovno Boris Gorkič. __	^
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Sindikat o delu in načrtih
V žužemberški Iskri so imeli prejšnji teden občni zbor sindikata. Obravnavali so delo v zadnjem mandatnem obdobju in sprejeli smernice za delo osnovne organizacije v prihodnjem letu. Izvolili so nov izvršilni odbor, za predsednika je bil izvoljen Tone Konda. lO sindikata TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk je v preteklem obdobju deloval na osnovi letnega programa v 13. sindikalnih skupinah na dveh lokacijah. Vsaka sindikalna skupina ima v IO svojega poverjenika in je s tem omogočeno uspešno delovanje osnovne sindikalne celice — sindikalne skupine.
IO sindikata se je skupno z vodstvom TOZD prizadeval za pridobitev počitniških zmogljivosti v domu SUHE KRAJINE v Žužemberku. Za adaptacijo in ureditev doma je prispeval tudi del svojih sredstev. Tako je že v pretekli sezoni letovalo 18 naših družin, ali skupno 61 članov — kar ni majhna pridobitev za naš kolektiv. Če bomo v tem letu, skupno s Počitniško skupnostjo Žužemberk uspeli organizirati in zasesti kapacitete skozi celotno turistično sezono, potem se bo lahko udeležilo letovanja v domu še mnogo več naših delavcev.
Tudi že tradicionalnega sindikalnega izleta se je udeležilo več kot 150 članov
Poseben pomen smo na sejah sindikata namenili temu, kako gospodarimo, o problemih in tekočih nalogah za še boljše rezultate svojega dela. Vedno smo bili seznanjeni tudi z našimi uspehi. Redno smo obravnavali tudi trimesečna, polletno in letno poslovno poročilo, kot tudi gospodarski plan.
O rezultatih poslovanja je bil dobro informiran celotni kolektiv. Tromeseč-na, polletna, devet mesečna in letna poročila o poslovanju, so bila obravnavana po vseh sindikalnih skupinah in na zborih delavcev. Delitev dohodka je bila tudi nazorno prikazana z grafikoni tako, da je lahko vsak član kolektiva vedel za kaj glasuje. Tudi v lastnem BILTENU smo objavljali izvlečke iz poslovnega poročila kakor tudi izvlečke vseh važnejših aktov in pravilnikov. Lahko trdimo, da je bilo poskrbljeno za dobro informiranost kolektiva.
kolektiv a, organizirali pa smo ga na Petrovo goro, nato smo si ogledali še Pii-tvička jezera, zaključili pa smo izlet v Dolenjskih Toplicah.
V volilne priprave se je sindikat vsestransko vključil. Posebno pozornost smo namenili, da so bili predlogi kandidatov za DS in SIS izbrani po sindikalnih skupinah na popolno demokratični način. Paziti pa smo morali, da imamo v sestavu organov in delegacij delavce, ki nas bodo sposobni tudi v prihodnjem obdobju dostojno zastopati in znali voditi posamezne organe in»delegacije.
Tudi novo izvoljeni IO bo to delo moral nadaljevati, saj nas do volitev loči še kratek čas.
Novemu vodstvu IO sindikata želimo, da bi skrbno pripravljen program uspešno izpolnjeval.
KJ
Občni zbor OO ZS TOZD Antene, Vrhnika
Kritičen pretres dela
Na sindikalnem občnem zboru članov kolektiva TOZD Tovarna anten na Vrhniki, kije bil v petek, 19. februarja, so samokritično pregledali in ocenili uspešnost dela osnovne sindikalne organizacije v preteklem mandatu in se zavzeli za osnovne delovne usmeritve v bodoče.
V	pregledu dela sindikata so se oprli na dve temeljni izhodišči; na področje uveljavljanja samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov in na zadolžitve, ki jih je imela osnovna sinr ikalna organizacija na socialnem in rekreacijskem področju.
V	okviru prvega poglavja so zlasti kritično pretresli uspešnost podružb-Ijanja sindikalnega delovanja. Ocenili so delovanje v tem mandatu ustanovljenih sindikalnih skupin in zlasti poudarili pomen delovanja povezav na delegatskih temeljih.
Kritično so ocenili tudi uspehe, ki so jih dosegli pri uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov. Menili so, da so premalo dvignili produktivnost, se še premalo posvetili kvaliteti, da so še rezerve pri izkoriščanju delovnega časa itd. Seveda
' r J'"'
pa so svoje mesto dali tudi objektivnim težavam,zlasti pomanjkanju določenih materialov, ki jih potrebujejo za nemoteno proizvodnjo. Ob tem ni odveč poudariti, da so se zavzeli za močnejša prizadevanja pri izvozu, saj tu doslej niso imeli uspehov. Obravnavali pa so seveda tudi vsa vprašanja, ki so kakorkoli povezana z življenjem in delom temeljne organizacije.
Izhodišča za delovanje sindikata v prihodnjem obdobju opredeljujejo predvsem zaostrene gospodarske razmere in ugotovitev, da bodo morali delovanje še bolj osredotočiti v bazi, v sindikalnih skupinah. Ob tem je zelo pomembno, da so za osrednje naloge opredelili sklep, da mora sindikat v kar največji meri poskrbeti za‘ustvarjanje političnega vzdušja, ki bo vzpodbujalo nadaljnji razvoj delegatskih odnosov. Ob tem seveda ni nič manj pomembno zagotavljanje uveljavljanja družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in seveda vlastnihišisprejetih stališč in sklepov. To pa bo možno le ob boljši seznanjenosti celotnega kolektiva z družbenimi pogoji gospodarjenja.
V zvezi s temi izhodišči pa so si določili tudi nekaj konkretnih nalog s po-

SINDIKALNI OBČNI ZBORI V ŠIROKI POTROŠNJI
Zborovali so v Prodaji
in DSSS
Istega dne, 25. februarja so pripravili sindikalni občni zbor v škofjeloški delovni skupnosti in v prodajni TOZD v Ljubljani. V obeh primerih se je zbora udeležila večina članov kolektiva, kar pa je pri majhnem številu zaposlenih v obeh primerih tudi razumljivo.
OBČNI ZBOR V DSSS
Poleg volitev novega sindikalnega vodstva osnovne organizacije v DSSS (funkcijo predsednice osnovne organizacije je prevzela BISERKA BAL-DERMAN), so na občnem zboru pregledali dosedanje sindikalno delo in se dogovorili za osnovne smernice delovanja vnaprej. Tudi v skupnih službah so podprli sklep sindikalne konference Široke potrošnje, da je potrebno poži-v iti kulturno dejav nost v vseh temeljnih sredinah, opredelili pa so se tudi za okrepljena prizadevanja na področju organiziranja letovanj in rekreacije. V ospredju dogovora za bodoče delo pa so seveda odločitve, ki niso nove — izvajanje gospodarske stabilizacije po svojih močeh in predvsem okrepljeno sodelovanje in povezovanje s sindikatom temeljnih organizacij.
TOZD PRODAJA:
ZAGOTOVITI MNOŽIČNOST
Osnov ni zaključek zbora v Prodaji je bil. da je potrebno način dela, kakršen je bil v navadi v dosedanjem obdobju, ohraniti in k sodelovanju pritegniti še večje število ljudi. Ob pregledovanju rezultatov dela so se še posebej zausta-vili pri doseženih športnih rezultatih, pohvalili pa so tudi uspehe pri organiziranju družabnega živ Ijenja. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo — funkcijo predsednika je prevzel SREČO ZALAR.	SF
DO AVTOMATIKA
Razvojni institut
Delo mladih
_______________________J
Dne 16. 2. 1982 smo imeli mladi OOZSMS TOZD Razvojni institut v prostorih menze CSA programsko volilno konferenco, katere so se udeležili predstavniki DPO temeljne organizacije in vabljeni predstavniki: OKŽSMS Ljubljana Šiška, OOZSMS -Lek, OOZSMS - Union, OOZSMS -VVO - Litostroj, OOZSMS - Iskra TOZD Zastopstva, OOZSMS Iskra -TOZD Sistemi in drugi.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Bele prisotnim podal poročilo o delu OOZSMS v minulem letu. Zaradi razdrobljenosti lokacij, (v novo stavbo smo se namreč preselili šele lani) delo mladincev ni moglo prav zaživeti, čeprav smo se udeležili nekaterih akcij.
Po sprejetju letnega poročila je delovni predsednik navzoče seznanil s predlogom kandidatov za novo predsedstvo. Na predlog prisotni niso imeli pripomb in z dvigom rok smo razrešili prejšnje člane in potrdili člane novega predsedstva. Predsedstvo OOZSMS deluje v sestavi:
-	predsednik, sekretar, blagajnik in področne komisije, oz. referenti za:
—	organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja
dročja uveljavljanja delegatskih odnosov, samoupravnega planiranja, načela delitve sredstev za OD po delu in de-' lovnih rezultatih. Odločili so se tudi za uresničevanje sklepov 3. konference ZSS o socialni problematiki, se opredelili za uveljavljanje nalog na področju SLO in družbene samozaščite ter izboljšanju obveščanja in izobraževanja delavcev. Vsem tem je treba seveda
prišteti še zadolžitve, ki izvirajo iz ugotovljenih pomanjkljivosti delovanja v preteklem mandatu — predvsem v zvezi z borbo za večjo produktivnost, gospodarnost, za večji dohodek.
nu uucnem zooru so izvotlit tud novo vodstvo sindikata. Predsednik t novem mandatnem obdobju bo LADC HORVAT, namestnik predsednika p;
MIRO OBREZA.
Stane Fleischmar
Občni zbor sindikata TOZD Prodaja.
—	ljudsko obrambo in civilno zaščito
—	idejno politično delo
—	kulturo
—	stanovanjsko in socialno ekor nomsko problematiko
—	informiranje
—	športno dejavnost in rekreacijo.
Naknadno smo, po predlogu prisotnega predstavnika ZB Iskre Avtomatika, izbrali tudi svojega predstavnika za sodelovanje z organizacijo ZB in obujanje tradicij NOB.
Na konferenci smo potrdili tudi »POSLOVNIK ZA DELO V OOZSMS". V njem so opredeljene funkcije in naloge predsedstva in komisij ter splošno delovanje OOZSMS, ki deluje v TOZD Razvojni inštitut.
Prisotnim je nato predsednik OOZSMS prebral akcijski program delovanja v letu 1982, v katerem je poudaril še večjo angažiranost mladih na vseh področjih, tako pri samoupravljanju, kot pri izobraževanju in usposabljanju mladih za uspešno delo.
Poudaril je potrebo po sodelovanju mladih z ostalimi DPO v DO, kajti le tako bo mladinska organizacija dejansko enaka z ostalimi DPO in bo le s tem dosegla svoj namen.
K akcijskemu programu je svoje mnenje podal tudi predsednik Ok ZSMS Ljubljana Šiška. S programom se je strinjal, pripombo pa je imel na premajhno sodelovanje OOZSMS 2 OK ZSMS in prisotne povabil k tesne); šemu sodelovanju. Podal nam je tudi problematiko, s_ katero se na OK ZSMS Ljubljana Šiška srečujejo mladi. Po obširni razpravi, smo akcijsk program soglasno sprejeli.
Predlog finančnega plana je obrazložil sekretar OOZSMS. Prisotni so se z njim strinjali ter ga soglasno potrdili.
V nadaljnjem razgovoru je mladim podal svoje mnenje o delovanju & aktivnosti ter vlogi mladine predstavnik ZB Iskra Avtomatika in se pohval; no izrazil o začrtanih smernicah, k* smo jih na konferenci sprejeli.
To in pa mnenja predstavnikov ostalih DPO, kot tudi predsedstva OK ZSMS Ljubljana Šiška nam bodo kot spodbuda za nadaljnje delo. Trudili se bomo, da bo naše delo uspešno, kajti le tako bomo lahko aktivno m uspešno sodelovali pri oblikovanju naše samoupravne dmžbe, katere del smo tudi mladi.
Andrej Seiko
Predkongresna dejavnost komunistov
V pripravah na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije bo potrebna pospešena aktivnost članov Zveze komunktov. Tudi osnovna organizacija ZK v finančni, računovodski, organizacijski in planski službi dosedanje delovne skupnosti v Elek-tromehaniki se je vključila v predkongresne aktivnosti.
Na seji osnovne organizacije smo kritično in poglobljeno obravnavali osnutek poročila CK ZKS o delovanju Zveze komunistov Slovenije med 8. in 9. kongresom. V razpravi smo oblikovali naslednje pripombe:
- Poročilo je preobsežno in daje občutek, da ga je pisalo več avtorjev, zato se marsikaj ponavlja. Opazna so tudi očitna protislovja pri ocenjevanju določenih stanj in pojavov.
— Besedilo je na mnogih mestih preveč splošno, ponekod so vrinjeni odstavki, ki ne povedo nič konkretnega in so nejasni Zato je nujna ponovna redakcija gradiva. Poročilo naj se strne v racionalen, enostaven zapk, ki bo razumljiv, brez vseh nepotrebnih fraz.
— Metodološki pristop k sestavi poročila ni povsem ustrezen. V uvodih posameznih odstavkov so nanizane vodilne misli, ki opredeljujejo dosežen napredek, sledi kritika negativnih pojavov, ki marsikje zamegli uvodne ugotovitve. To pa ni dobro, saj vsebina ne prinaša usmeritev ali rešitve, kako spremljati sedanje stanje in odpraviti navedene slabosti.
- V poročilu je odločno premalo analizirana in poudarjena odgovornost članov in voditeljev Zveze komunistov in vseh nosilcev družbenopolitičnih funkcij. Razvita odgovornost je
namreč nujna osnova za razvit samoupravni sistem. Zato naj gradivo povsem jasno spregovori tudi o vprašanju odgovornosti na vseh področjih in ravneh našega družbenoekonomskega sistema ter o sankcioniranju nespoštovanja odgovornosti. Nespoštovanje sprejetih samoupravnih sporazumov m dogovorov samo potrjuje ugotovitve v zvezi z odgovornostjo.
— Poročilo v splošnem ugotavlja, da so se povečale možnosti za neposredno odločanje delavcev in da smo razvili mnoge institucije za samo; upravno odločanje. Vendar v praksi ugotavljamo, da je očiten vedno večji vpliv državno-administrativnih ukrepov, ki s svojimi učinki omejujejo dejanski vpliv delavcev in ne prispevajo k razvoju samoupravnega sistema. S tem je povezan tudi pojav birokratizma in nepotrebnega administriranja.
— Veliko bolj je treba poudariti vlogo in pomen združevanja dela in sredstev v delovnih organizacijah in širših asociacijah združenega dela. V teh odnosih je treba opredeliti predvsem delovno organizacijo, kjer se uresničujejo interesi njenih temeljnih organizacij.
— Menimo, da je potrebno uveljaviti bolj učinkovite oblike povezovanja članov Zveze komunistov v delovnih organizacijah (uvedba stalnih konferenc ipd.), v večjih asociacijah združenega dela pa teh potreb ni in zato ne kaže spreminjati sedanjih oblik delovanja članov Zveze komunistov.
Na sestanku smo se dogovorili tudi o bodoči organiziranosti članov Zveze komunistov v novih delovnih skupnostih. Sklenili smo, naj se v vsaki delovni skupnosti komunisti organizirajo v svoji osnovni organizaciji.
Miro Zelnik
Na pustni torek.«« obiskali Skupne službe IEZE dve skrivnostni maškari. / o še ni nič posebnega. Zanimivo pa je, da sta delili eksotične darove: vsak zaposleni je dobil eno zrno kave in majhen košček pomaranče. Presenečenje je bilo popotno.
/
ira-
>se
lili.
lini
ifl
:av-
/al-
ki
cov
OK
kot
Iko
ao-ivo iia-jih ke-?o-nie • in ev
ja,
)0-
no
10-
ksi
čji
re-
;jo
ae-
ia.
ra-
ni-
•iti
in
ifl
V ;d-se db
ja-
,o-
V
ih
ah
in
ih
ih
di
ze
o-
IV-
V
ik
MKTKA KRAŠOVEC V ISKRINEM CENTRU
Risbe so kot poezija
^otoxo je lepo in prav, da se že kar Satu tradicija likovnih razstav v po-
bo,
lo\n,
ljuje
etn centru iskre-v Ljubljani nada-in da smo tokrat dobili v goste
.^etniško kvalitetno razstavo novejših sb znane akademske slikarke in do-ntke na Akademiji za likovno umet-l|0st Metke Krašovec. Lični katalog z odnim esejem Iva Svetine je le še °dal h kompletnosti doživetja.
>/ri vsej kvaliteti slikarskega dela ^etke Krašovec je vendar treba opozo-1,1 tudi na skoraj biblično pesniško Ovzdigovanje prikazane umetnosti, ri cemer pa ostaja Svetinovo besedilo ^ marsikaterega delovnega človeka I ase SOZD najbrž le malce nerazumno, morda prav kakor prikazana netnost, kozmopolitsko šokantno.
. Najbrž se morajo naši delavci in ob-ari' Ljubljane, ki križajo svoje poti v as' stolpnici na Trgu revolucije spoz-avati s sodobno, vsemu svetu odprto 'kovno govorico mlajših umetnikov, endar pa bi tudi v opusu Metke Kraševe gotovo lahko našli veliko bolj do-,!°Pnih izrazitih umetniških del, zlasti v ^arvi, akrilni in oljni tehniki, saj je bilo aryno predmetno doživljanje za Kra-Ovčevo najbolj značilno.
Po drugi strani pa je res, da je risba za ‘ektronsko industrijo, kar Iskra je, .e'° primerna in aktualna tehnika, saj 15 vsaka risba dejansko oblika designa. udi trdna gradnja, duhovitost, odkri-cljstvo so elementi, ki povezujejo umetniško risbo in naše industrijsko načrtovanje, oblikovanje in proizvod-njo.
. ^ pogovoru za naše glasilo, ki se mu le umetnica ljubeznivo odzvala, je nakazala, kako je razvijala svojo umetnico pot. Začela je z akrilno tehniko, s ,emperami in grafiko.
V začetku ji je bila risba sprostitev, Povsem spontana, pozneje pa je začela r'$bo graditi zavestno, toda senzibilnost je ostala. Risbe so kot poezija. Zato je udi tembolj zadovoljna, da sedanjo razstavo obiskuje zelo veliko ljudi, zla-I!l mladih. Za risbo moraš biti občutljiv. e ne, ti je nedoumljiva, je ne doživiš. Obdobje slike, ki je študija reševanja
likovnega problema, je poudarila, je zaenkrat zaokrožena. Iz risb bodo sledile slike, na katerih bo prišlo do združitve tega sveta in barve. In za konec je dodala le, da je škoda, da tudi pri nas nimamo organizacij, subjektov, ki bi — kot galeristi zunaj naših meja — skrbeli za to, da se takšen zaključen opus neke umetnosti kot kolekcija zaokroži in ki bi skrbel za to, da je takšna kolekcija dostopna še vnaprej najširšemu krogu obiskovalcev.
In ne nazadnje, takšna razstava, kot je razstava risb, nedvomno potrebuje nekoga, ki bi tem risbam dal izčrpno umetniško pojasnilo.
Mak
DO Avtoelektrika
ZANIMANJE ZA KNJIGO NARAŠČA
A
V
Delavci v novogoriški Iskri — Avtoe-lektriki se v prostem času ukvarjajo z raznimi dejavnostmi. Mnogi med njimi radi sežejo tudi po dobri knjigi, na kar kažejo statistični podatki, ki nam jih je posredovala novogoriška potujoča knjižnica »France Bevk«, saj iz njih lahko razberemo, da zanimanje za knjigo iz leta v leto narašča.
Podatki so razveseljivi. Bibliobus je v lanskem letu kar triindvajsetkrat zavil na dvorišče Iskre — Avtoelektrike in vsakokrat ga je v času dveh ur — to je v času malic obiskalo povprečno 47 bralcev. Obisk knjižnice je bil največji v oktobru, ko je bilo doseženo število 133 obiskovalcev, sicer pa so mesečni statistični podatki naslednji: število bralcev v januarju 105, v februarju 101, v marcu 108, v aprilu 131, v maju 99, v septembru 94, v novembru 120 in v decembru 79. Obisk je bil najmanjši v poletnih mesecih, ko so delavci bili na letnem dopustu. Takrat je knjižnico obiskalo (junij, julij, avgust) 107 ljudi.
Med prebrano literaturo je daleč na prvem mestu tuje leposlovje, ki je doseglo več kot 1500 prebranih knjig.
8. marec
Veliko sem premišljevala, kaj bi vam za praznik napisala, vse premalo se mi zdi, za tebe — draga mati ti.
Pred mano zdaj tvoj lik stoji, slovenska mati — biser ti, nikdar nisi odstopila, za svobodo ti si se borila.
Ko kruha lačnemu si dala, si sebi težko sodbo podpisala, pred tabo bila je le ena pot, da rešimo slovenski rod.
Se želja nam je izpolnila, premagana je kruta sila, svobodo drago smo plačali, smo velik davek zanjo dali.
\
Prišla je svoboda in tudi solze so prišle, ker zaman čakala si, da tvoj sin vrne se.
On je junaško pat, zdaj mirno spi.
Saj veš, da brez boja in brez žrtev tudi svobode ni.
Že dolgo je tega, pozabljeno še ni in srce še vedno te boli.
Mati, naj misel te tolaži ta, da narod slovenski svobodo ima.
Za praznik vaš dekleta, matere, žene, najlepša vam čestitka gre, da nikdar ne bi se vrnilo, za kar srce bi krvavelo.
Svetu naj zavladata pravica, mir, razum premaga naj sovraštvo, saj na svetu lepo bo takrat, ko sosed bo sosedu brat.
Marica Razingar
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta
Ob boleči izgubi ^iega dragega očeta
FRANCA ŠKETA
iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD z delovne linije koordinatnega stikalna za izraze sožalja, podarjeno cvetje in aenarno pomoč
hčerka Ar gelca z družino.
Ob prerani izgubi moža in očeta
FRANCA KNAPIČA
6 'skreno zahvaljujemo vsem njegovim so-^tavcem TOZD Vzdrževanje, prijateljem, ^delku TRD Tovarne ATC, ki ste ga v tako el'kem številu in s tolikšnim spoštovanjem Pomili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za CVetje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili družina Knapič.
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE JAGODIC
iskreno zahvaljujeva sodelavkam in so-aelavcem TOZD ŠTEVCI in TOZD STI-za izraze sožalja, pomoč, podarjeno Cv6tje in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerki Milka in Marica z možem.
FRANCA BRANKOVIČA
se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DO Telematika, DS Komerciala — skladišča in odprema, za izražena sožalja, podarjeni venec in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti
žalujoča hčerka Angelca Modrijan z družino.
'V
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika; Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačilatemeljnega davka od prometa proizvodov.
‘'N
y
Sledi slovensko leposlovje, periodika, prirodne vede, zgodovina itd. Skupaj je potujoča knjižnica posodila 1077 bralcem v Iskri — Avtoelektriki 3120 knjig.
Kljub temu, da se je število bralcev v zadnjem letu povečalo pa s tem še ne bi smeli biti zadovoljni. Stremeti bi morali za tem, da se krog bralcev še poveča, saj je prav knjiga tista, ki širi človekovo obzorje, bogati njegovo notranje življenje in nenazadnje tudi krepi čut za lep slovenski jezik.	i
M.R.
Zaplesali in zapeli so jim
Komisija za kulturno dejavnost v kranjski Iskri je v sodelovanju z vodstvom Doma upokojencev na Planini v Kranju 19. februarja pripravila bivajočim v domu nastop folklorne skupine in moškega pevskega zbora Iskra.
V domu so nestrpno pričakovali naš nastop, prisrčno so nas pozdravili in zavzeto sledili programu. V enournem nastopu je folklorna skupina predstavila splet goričkih in dva spleta gorenjskih narodnih plesov. Pevci pa so zapeli vrsto prelepih narodnih in umetnih pesmi. Poslušalci so nam navdušeno ploskali.
Po nastopu so v pogovoru izrazili zadovoljstvo in željo po podobnih prireditvah. Bili smo veseli, da smo jim lahko popestrili njihove proste ure s plesi in petjem, ki so v tesni povezavi z ljudskim izročilom.
Alenka
ČASOPISNE NOVICE
Iskrina TOZD Vega iz Ljubljane ima dve osnovni proizvodni smeri: optiko s finome-haniko in steklopihaštvo. Delavci Vege so lani dosegli dobre poslovne rezultate.
Proizvodnjo so povečali za 28%, toda zaradi velikih težav pri nabavi surovin iz uvoza so izpolnili izvozni načrt le 80 %. Poudariti je treba, da je bil lanskoletni izvoz za
4	% večji v primerjavi s predhodnim letom. Po načrtu naj bi letos povečali izvoz za
5	%. To pomeni, da bodo morali izvoziti za 4,5 milijona dolarjev izdelkov. Za izpolnitev izvoznih obveznosti potrebujejo za milijon 200 tisoč dolarjev uvoženega reprodukcijskega materiala. Vega izvaža svoje aparate v države na vseh celinah, največ pa v evropske ZRN in NDR ter Skandinavijo — Gospodarski vestnik.
Zaplet okrog modernizacije 143 kilometrov dolge železhiške proge Lešak—General Jankovič v SAP Kosovo, za katero je ŽTO Priština dobila posojilo mednarodne banke za obnovo in razvoj, se še ni razpletel. Zaradi protesta Elektronske industrije iz Niša na odločitev o oddaji del sarajevskemu Energoinvestu je mednarodna banka zahtevala, naj ŽTO Priština še enkrat prouči obe ponudbi in pripravi nov predlog o oddaji del najugodnejšemu ponudniku.
Novinar Dela Zdravko Stefančič je povprašal zato še dipl. inž. Asima Perviza, direktorja TOZD Trženje v DO Avtomatika. Le-ta je povedal naslednje: »Oba ponudnika sta pripravila dve varianti, ki se po ceni precej razlikujeta. Energoinvest bi bil pripravljen opraviti vsa dela za 862,7 milijona dinarjev (po drugi varianti za 887,4 milijona dinarjev). Elektronska industrija iz Niša skupaj z Iskro pa za 787,6 milijona dinarjev (po drugi varianti pa za 834,5 milijona dinarjev). Ker je bila ponudba Elektronske industrije ugodnejša, je Energoinvest — tako kot že pri prvi ponudbi — naknadno ponudil investitorju popust v znesku okrog 120 milijonov dinarjev.«
Po konvenciji o zaščiti plovbe morajo biti vse ladje Jadrolinije opremljene z radio-postajami. Medtem ko imajo take postaje samo večje ladje, po številu jih je 12, so manjše v notranjem prometu brez njih.
Pri rjas takšne radiopostaje izdeluje Iskra, toda imajo samo moč 18 vatov. Po predpisih Jugoregistra morajo imeti vse moč 25 vatov, toda Iskri se zaradi majhnih serij ne izplača menjati obstoječega proizvodnega programa. Jadrolinija je dobila zato uvozno dovoljenje, da jih kupi v tujini, toda primanjkuje ji 280 milijonov deviznih dinarjev za plačilo. Prav zaradi tega je še docela nejasno, kdaj bodo ladje naših potniških linij opremljene z radijskimi postajami — Slobodna Dalmacija, Split.
V Kruševcu so odprli pred dnevi nov sodoben telekomunikacijski center s koristno površino 5.000m2. V njem so Iskrini monterji postavili novo avtomatsko telefonsko centralo sistema metaconta s 14 tisoč telefonskimi priključki, razpoložljivega prostora pa je za skupaj 60 tisoč telefonskih priključkov.
Hkrati je začela delovati tudi nova telegrafska centrala Nikole Tesle iz Zagreba z zmogljivostjo 160 številk.
»Bilo je precej problemov, da smo investicijo speljali do konca. Tudi zakasnitve so bile, posebno pri vključevanju metaconte v javni promet. Sedaj je vse v redu, naša naloga pa je čimprej vključiti novih 8.000 telefonskih številk v javni promet,« je povedal Tomislav Antič, generalni direktor PTT prometa Kruševac—-Pobeda, Kruševac.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Sestavil:
RUDI
MURN
POVEZAVA VED NADSTROPJI
TRINOŽ-NO STOJALO ZA FOTOAP.
PRVI
TON
DUROVE
LESTVI-
CE
GOVOR-
NIK
TOVAR-
NA
OBUTVE V TRŽIČU
ZOBATI KIT ENO-ROŽEC
GORSKA SKUPINA NA KRETI

BIKOBO-
REC
STARO-
GRŠKI
LIRIK
SOVJET-
SKI
ASTRO-
NAVT
DEKLEVA IGOR
PANČE-
VO
KOREO-
GRAF
OTRIN
LUKA V JEMENU
REKA
SKOZI
RIM
GL.
MESTO
JORDA-
NIJE
AMER.
FILM.
IGRALEC
(GARY)
GOSPO-
DAR,
UPRA-
VITELJ
VERDI-
JEVA
OPERA
GOLOBU
PODOB-
NA
PTICA
KINEMA-
TOGRAF
Risba:
Majda
Judež
LADIJ-
SKA
SOBICA
ARAB-
SKO
RIŽEVO
ŽGANJE
MERSKA.
ENOTA
ZA
TLAK
NEGA-
TIVNI
ELEK-
TRON
OBLIKA IMENA KATARINA
MOJZE-
SOV
BRAT
ZAPREKA
OBRAT
ZA
MLETJE
ISKRA
ANGL.RE
ŽISER
MORSKI
ZALIV
RADIJ
LILI
NOVY
KRVNA
SOROD-
NICA
AFRIŠKI VELE TOK
KONJSKI TEK
SPOL-
NOST
ANTON
AŠKERC
PERZIJA
REFOR-
MATOR
HUS
OKRAS
PLAHA
GOZDNA
ŽIVAL
ARAB. DRAŽIL-NO NA-SLADILO
ČEŠKO:
DA
GRM, KI RODI LESNIKE
TV ZASLON
RAJ.
PARA-
DIŽ
KNJIGO-
VODSKI
RAČUN
MLEČNI
IZD.
ŽIVINSKA STAJ JA V PLA NINAH
PESNIK
GRUDEN
ISKRA
ZEMLJA
MESTO V ŠVICI
GON
LUKA V ITALIJI
OPTIČNA PRIPRAVA
POJAV
OB
NEVIHTI
JUŽNI
SADEŽ
SLOV.
HRV.
PESNIK
'Stanko)
aLUMI
NIJ
MINATTI
IVAN
TOVARNA V BITOLI
VEZNIK
EDVARD
SRŠEN
RUDAR
VAR-
NOSTNA
ŠTEVIL-
KA
Števil-
ka
IVAN
PRIJA-
TELJ
ENAKI
ČRKI
»SMETA-
NA«
DRUŽBE
d
Na jubilejnih 20. zimskih igrah Iskre številna udeležba
Dvajsetič doslej so se zelo številne smučarke ih smučarji delovnih organizacij SOZD Iskra zbrali na svojem tradicionalnem letnem obračunu v smučarskih tekih in v veleslalomu. Srečanje Iskrinih smučarjev je vselej velika manifestacija, saj jih nastopa pravcata armada in mnogi med njimi imajo »na dilcah« tudi kaj pokazati Tudi jubilejne zimsko-športne igre Iskre so bile letos v Gozd Martuljku — smučarski tek in v Kranjski gori — veleslalom. Uspele so odlično, kako tudi ne, saj je dva dni pred njimi sneg nanovo pobelil smučišča, razen tega je bilo oba dneva izredno, razkošno vreme, levji delež pa je seveda prispevala tudi skrbna organizacija obeh tekmovanj ki sta minili v zadovoljstvo vseh sodelujočih dobro in kljub številni udeležbi sorazmerno hitro in brez kakršnih koli težav in problemov. Znova se je izkazala športna komisija, na čelu z Vilijem Tekalcem da je kos zahtevni pripravi in izvedbi tako množičnega smučarskega direndaja, kot znajo biti naše zimsko-športne igre.
Kljub stabilizacijskim naporom priprave Iskrinih smučarjev na letni obračun niso bile nič bolj skromne in površne. Nasprotno, tudi na tekmovanjih posameznih delovnih organizacij je bila udeležba tekmovalk in tekmovalcev zelo številna kar kaže na to, da hoče vsakdo na Iskrinih tekmah pokazati kar največ. Še poseben poudarek pa igram dajo tudi posamični zagrizeni boji med tekmovalci v posameznem tekmovalnem razredu, saj so potem dosežki navadno še dolgo predmet živahnih razprav. In prav je tako, borbenosti ne gre zametavati, tudi pri smučarskem tekmovanju ne.
Razglasitev rezultatov in podelitev kolajn ter pokalov je minila v salonu hotela »Špik« v Gozd Martuljku, kjer sta udeležence pozdravila Pavle Gantar in predsednik k i x- aneZ ^ern’ na*° Pa najt>oljšim posameznikom podelila zaslužene kolajne, naj-boOšim trem ekipam pa lične pokale. No, obvezen zaključek letošnjih iger je kot navadno pomenilo še žrebanje praktičnih nagrad. Tu seveda manjšo vlogo igra smučarsko znanje, a kljub temu aplavzi pričajo, da prisotni dobitnikom nagrad niso preveč
Skratka — v dvajsetih letih smo se že navadili, da so naše zimsko-športne uspešna m privlačna športna manifestacija in tudi to pot pač ni moglo biti kako druga-
J
Rezultati
TEKI; ženske B; 1. Jančar (AV) 27:04,6, 2. Železnik (IG) 27:57,6, 3. Koki 31:47,1, 4. Malovrh, 5. Poredoš (vse T), 6. Guzelj (SP), 7. Rihar (AV), 8. Naglič (ERO), 9. Jakopič (AV), 10. Benedik, 11. Kupec (obe IC), 12. Hudolin (IEZE);
Ženske A: 1. Mlinar (IEZE) 26:21,0, 2. Svelc (IC) 28:44,7, 3. Krvina (EZ) 31:43,2,
LEGENDA
Da bi z objavo rezultatov ne porabili preveč prostora, smo izpuščali imena tekmovalcev, prav tako čase od 4. mesta dalje, za organizacije pa smo uporabili kratice, ki jih v naslednjem pojasnjujemo:
SP—Široka potrošnja AV—Avtomatika
IC—Iskra Commerce, Invest Servis, DO ZORIN T—Telematika K—Kibernetika
ERO—Električna ročna orodja (vse tri nastale iz bivše Elektromehanike) EZ—Elektrozveze EO—Elektrooptika AE—Avtomatika
IKM—Inštitut za kakovost in metro-logijo
KO—Kondenzatorji Semič ŠC—Šolski center Iskra

J
4. Tancek (AV), 5. Drobež (IEZE), 6. Mertl, 7. Hočevar (obe ŠP), 8. Beškovnik (AV);
moški C: 1. V. Grašič (K) 19:23,7, 2. V. Hafner (SP) 19:29,9, 3. Štros (KI 20:26,7, 4. Gartner (ŠP), 5. Gros, 6. Čelik (ERO), 7. Krampi (K), 8. Kapelj (T), 9. Marn, 10. Dekleva, 11. Škof, 12. Podlesnik (vsi AV), 13. Meden (IC), 14. Dolinar (ŠP), 15. Sladič (IEZE), 16. Saje (T),T 7. Peršelj, Lampe (oba EZ), 19. Drvarič (EO);
moški B: 1. Šraj (ŠP) 17:48,0, 2. F. Grašič 18:02,1, 3. Pajk (oba T) 18:34,7, 4. Pogačnik (K), 5. Lotrič (ŠP), 6. Šparovec (AV), 7. Dagarin, 8. Fister (oba K), 9. Kert, 10. Fortuna (oba T), 11. Kožar (K), 12. Reja (IC) 13. Kogojšek (K), 14. Vojvoda (T), 15. Škorjak, 16. Srše (oba AV), 17. Sršen (SP), 18. Erjavec, 19. Šerjak (oba
ženske B: 1. Verdnik (IC) 40,93, 2. Bevc 41,46, 3. Gorjanc (obe IEZE) 44 72 4. Rozman (K), 5. J. Bizjak (EO), 6. Reyer (AV), 7. Smole (IC), 8. Tarfila (ŠP), 9. Bajič (EZ), 10. Brelih (IC), 11. Šolar (SP) 12. Brzulja (IC), 13. Vister, 14. Srebrnjak (obe T), 15. Čarman, 16. Artač (obe AV), 17. Krampi (K),	18. Balderman, 19.
Gartner (obe ŠP), 20. M. Bizjak (IEZE), 21. Perko (IC), 22. Svetina (T), 23. Matjaž (Zmaj), 24. B;hinc, 25. Klemenc (K), 26. Prašnikar (EZ), 27. Ambrož (EO), 28. Guzelj (SP), 29. Škof (AV), 30. Pavšič (AE);
ženske A: 1. Juvančič (EO) 39,39, 2. Prešeren (K) 40,23, 3. Porenta (IC), 40,52, 4. Kravanja, 5. Vučič, 6. Vrtel j (vse AE) 7 Luks (T), 8. Benedičič (ŠP), 9. Habjan (T)" 10. Juras (IC), 11. Kavčič (K), 12. j! Vrhovec (EZ), 13. Eržen (ŠP), 14. Turnšek
AV), 20. Jerončič (T), 21. Jeretina (ŠP), 2Z Dolinar (IEZE), 23. Drobež (IC), 24. Meglič, 25. Porenta (oba EZ), 26. Bavčar (EO), 27. Krume (AV), 28. Gorjanc (EO),
29.	Sepe (IC), 30. Šole (EZ), 31. Jošt (ERO), 32. Vidmar (IEZE), 33. Fajgelj (SP), 34. Satler (IC), 35. Seljak (ŠP), 36. Puc, 37. Klemenčič (oba EO), 38. Jesenovec, 39. Ivanuša (oba ŠP), 40. Logar (EZ), 41. Potrč (ŠP);
moški A: 1. Bešter (K) 20:13,6, 2. Jelenc (ŠP) 20:29,2, 3. Vizjak (T) 22:40,4, 4. Kralj (K), 5. Čenčič, 6. F. Zupanc (oba ŠP), 7. B. Zupanc (K), 8. Šeruga, 9. Perko (oba T), 10. Sajevic (ERO), 11. Koželj (T), 12. Pave (K), 13. Thaler, 14. Igličar, 15. Bergant (vsi ŠP), 16. Hromeč (AV), 17. Vodnik (ŠP), IR Bučer (IEZE), 19. Jošt (ERO), 20. Kos, 21. Janc, 2Z Jesenoves (vsi ŠP), 23. Sekelšek (IEZE), 24. Golc (ŠP), 25. Terčelj (EZ), 26. B, Vidmar (IC), 27. Gasar, 28. Križnar (oba ŠP), 29. Selak,
30.	J. Kamnikar (oba leze), 31. Korenč (AE), 3Z Zdešar (EZ), 33. Butina, 34. D. Kamnikarloba ŠP);
VELESLALOM: ženske C; 1. Pirc (IC) 45,64, Z Bertoncelj (K) 52,25, 3. Kukovič (AV) 52,94, 4. Šparovec (T), 5. Carli (EZ), 6. Poredoš (T), 7. Mulej (ŠP), 8. Finžgar (K), 9. Vidic (T), 10. Vrhovec (IČ), 11. Jančar (AV), IZ Zalar (EO), 13. Knez (IEZE), 14. Kolenc (ŠP), 15. Lužar (EO), 16. Kovačič (IEZE), 17. Medič (IC)-
(K), 15. Tisovec, 16. Oberčkal (obe AV) 17. Šuler (AE), 18. Učenko (EO), 19. Z.' Hočevar (SP), 20. Puhar (T), 21. Recelj (IEZE), 22. Zorč (AE), 23. M, H-čevar (SP), 24. Mlinar (IEZE), 25. Fajdiga (ŠP), 26. Gašperšič (K), 27. Podgoršek (AV), 28 Svelc (IC), 29. Hrovat (T), 30. Gantar (AV), 31. Smolej (T), 32. Bajc, 33. Ravnikar, 34. P.dlipnik (vse AV) 35 Rodvein (ERO), 36. Čepon (EZ), 37. Milič, 3& Smiter (obe ŠP), 39. Kostrevc (IEZE) 40. E. Benedičič (ŠP), 41. Pivk (EO), '42.' V. Recelj (IEZE), 43. Kermavner (ŠP), 44 OEZEjAV), 45, 2vokeli <ŠPI- 46. Luzar
Pavle Gantar pozdravlja Iskrine smučarje.
moški G: 1. Grohar (ERO) 42,78 2. Mija (AV) 42,89, 3. Bajželj (T) 43,59, 4. Matijašič (AV), 5. Pirc (IEZE), 6. Košir (AV), 7. Borštnar (ŠP), & Polajnar (IEZE) 9. Rupar (K), 10. Istinič (AV), 11. Jenko (IC), 12. Tiselj (EO), 13. Kalan (AV), 14. Beguš (SP), 15. Cevc, 16. Mavrič (oba EŽ) 17. Pintar (ERO), 18. Žulič, 19. Peterca (oba IEZE), 20. Čufar (AE);
moški F: 1. D. Hafner (K) 40,64, Z Treven (EZ) 40,89, 3. Wauch (T) 41,69 4 Faganel (K), 5. Benedik (T), 6. Tomažič (K), 7. Škorjanc, 8. Omahen (oba T) 9 Planinc (IEZE), 10. Križaj (T) 'l 1 Pogačnik (IKM), 12. Mlekuž (AE), 13. Bašelj (SC), 14. Košnik (K), 15. Pretnar
(ŠP), 16. Tominc (EZ), 17. Pavlin (KO),
18.	Rakar (K), 19. Keše (ERO), 20. Lampe (EZ), 21. Pavčič (IC), 22. Lužar (AV), 23. Čuk, 24. Stojanovič (oba ŠP), 25. Fevžar (AV), 26. Vidic (K), 27. Marn (AV), 28. Kovačič (IEZE), 29. Novak (AV), 30. Oblak (AE), 31. Uršič (ŠP), 32. Čas (KO);
moški E; 1. T. Gartner (ŠP) 39,86, 2. Lušnic 39,90, 3. Jelovčan (oba AV), 40,37 4. Čelik (ERO), 5. Žakelj (EO), 6. Krampe^ (K), 7. Pavlin (EO), 8. Kisovec (SP), 9. Škerjanc (AV), 10. Delalut (T), 11. Medic, 12. Mrzlikar (oba EZ), 13. Nastran (SP), 14. Ivančič (AE), 15. Podlesnik (AV), 16. Kepic (T), 17. Koruza (IC), 18. Sladič,
19.	Peitl (oba IEZE), 20. Simonič (IKM),
21. Velkavrh (IC), 22. J. Novak (AV), 23. Debeljak (EZ),	24. Gorjup (K),	25.
Gregorin (EZ), 26. Feguš (AV), 27. P. Gartner (SP), 28. Resnik, 29. M. Pavlin (?ba T), 30. Drčar (Zmaj), 31. Dolinar (SP), 32 Petrič (EO), 33. Klojčnik (IC), 34. Šober (AV), 35. Stržinar (IC), 36. Sterle (AV), 37. Kure (KO), 38. Grobiša (AE), 39. Korošec (AV), 40. Rotar (AE)-
moški D: 1. Mlekuž (AE) 39,62, 2.' Modic (EZ) 40,93, 3. Kukovič (AV) 41,00, 4; Tolar (ŠP), 5. J. Hafner (IC), 6. Sršen (SP), 7. Meško, 8. M. Rupnik (oba T), 9. M. Gartner (ŠP), 10. Čopi (AE), 11. Mak (IEZE), 12 M. Vidic (K), 13. Bolka (AV),

■m«-:
14. J. Rupnik (ŠP), 15. Sušnik (T), 16. Rihar (AV), 17. Zornada (EZ), 1& Demšar (T),	19. Dagarin (K), 20. Lazar, 21.
Vidovič (oba SP), 22. Zalaznik (IEZE), 23. Ponikvar (T), 24. Černetič (EZ), 25. Hacin (IEZE), 26. Valič (EO), 27. Traven (EZ), 28. Sever (IEZE), 29. Udir (T), 30. Čarman, 31. Korenčan (oba AV), 32. Sedej (EZ), 33. Schoss (IEZE), 34. Lovrin (KO), 35. Puc (EO), 36. Virant (IC), 37. M. Uršič (AE), 38. Brajnik (EO), 39. Židan (AE), 40. Poč (KO), 41. F. Ivanuša (ŠP), 42.
EKIPNI VRSTNI RED	
1. Široka potrošnja	—	27
2. Avtomatika	—	30
3. IC—ISS—ZORIN	—	47
4. IEZE	— 112
5. Telematika	— 503
6. Elektrozveze	— 576
7. Kibernetika	— 966
8. ERO	— 1671
9. Elektrooptika	— 2096
10. Avtoelektrika	— 2571
11. Kondenzatorji	— 4687
12. IKM	— 5599
13. Zmaj	— 5612
14- šolski center Iskra	— 7008
Trampuž (AE), 43. Jugovič (Zmaj), 44. A. Ivanuša (ERO), 45. Malovrh (AV);
moški C: 1. Nadišar (T), 47,65, 2. Udovč (ERO) 47,87, 3. J. Mohorič (ŠP) 48,52, 4. Rupar (K), 5. Nadles (EO), 6. D. Zdešar (EZ), 7. Kemperle, 8. Tarfila (oba ŠP), 9. Slapšak (IEZE), 10. F. Bizjak (AE), 11. Mraz (IEZE), 12 T. Rupnik (ŠP), 13. Ribič (T), 14. Vedlin (EO), 15. B. Vidmar (IC), 16. Djakov, 17. Šerjak (oba AV), 18. Trkman (AE), 19. Slapnik (IC), 20. Ule (T), 21. Golob, 22. B. Novak (oba AV), 23. Krmelj (EO), 24. F. Gros (ERO), 25. Razinger, 26. Prevc (oba AV), 27. Krašovec (IC), 28. K. Šparovec (AV), 29. Glavač (EO), 30. M. Zupanc (ŠP), 31. Seiko, 32. Jutraš (oba IC), 33. A. Recelj (AV), 34. Mrak (IEZE), 35. Nemec (AE), 36. Adlešič (AV), 37. Lipušček (K), 38. Reja (IC), 39. M. Recelj (IEZE), 40. Zajc (KO), 41. Fortuna (IC), 42. S. Rozman, 43. Meglič (oba K), 44. R. Trampuž, 45. Bračič (-ba AE), 46. R. Fajgelj (ŠP), 47.B. Sever (AV), 48. Bitenc (IC), 49. Lessizza, 50. Leban (oba AE), 51. Kramer (IKM), 52. Gulin (AV), 53. Gliha, 54. Vidergar (oba IEZE), 55. Šprajcer (KO), 56. Hrastar, 57. Porenta (oba EZ), 58. Šebart (ŠP);
moški B: 1. Podlogar (IC) 49,03, 2 J. Novak (AV) 49,27, 3. V. Logar (ŠP), 49,30, 4. Marin (IC), 5. Parte (K), 6. S. Pretnar (AV), 7. Strmčnik (AV), 8. Jerše (EO) 9. Sovdat (AE), 10. F. Gasar (ŠP), 11. Čadež, 12 Terlikar (oba K), 13. Ribnikar (IC), 14. Strniša (T), 15. Terčelj (EZ), 16. Kristan, 17. Plešec, 18. Papler,
19. Jakelj (vsi T), 20. S. Treven, ^ Koritnik (oba IEZE), 2Z Hrovat (AČ>,£ Trojar (ŠP), 24. Kamnikar (IEZE), zf Špruk (AV), 26. Rajšek (EZ), 27. S;tenšf'| 2a Vinšek, 29. D. Bitenc, 30. Kotar f' IEZE), 31. Perko (K), 32 Sjenk (AV), Kos, 34. F. Jelenc (oba ŠP), 35. Vrlif, (KO), 36. Prebil (Zmaj), 37. Sem% (IKM), 38. Roglič (Zmaj), 39. Vrhovi* (EZ), 40. Lukač (EO), 41. Banovec (K0*' 42. Menart (ŠP), 43. Kavčič (EO), 44. £ Čarman (EZ),	45. Furlič (IC), 'T
Bartolovič (EZ), 47. E. Zupan, 48. UrbaH (oba AE), 49. Goli (AV), 50. Konča (Zmaj), 51. Trtnik (ŠP), 52 S. Zupan (ERO);
moški A: 1. Frelih (ŠP) 46,97, .7 Černuta (AE) 47,87, 3. Čenčič (ŠP).4l,^ 4. Arh, 5. Gatej (oba K), 6. Pristavec, '' Pečar (oba T), 8. H. K,-šir (EZ), 9M Remškar (ŠP), 10. Keržič, 11. Vodnik (o^ EZ), 12 T. Bertoncelj, 13. J. Pogači (oba K), 14. D. Kravanja (AE), 15. Ces2 (AV), 16. Janc (ŠP), 17. Kregar (IC), 18.J/ Zupan (AV), 19. M. Kovač (ŠP), fr: Gornik (IEZE), 21. Bogataj (T), 22. Božjf (IEZE), 23. Golc (ŠP), 24. S. Rozman (K' 25. Avšič, 26. Starc, 27. Kajzer (vsi 28. VVeithauser (ERO), 29. Felicijan, Ovnič (oba IEZE), 31. Gorjanc, 32. Bajž«'l (oba ERO), 33. Ratkovič (IEZE), ^ Mirtič (AV), 35. Lešnjak, 36. Petrovič (^ IEZE), 37. Juvanec (AV), 38. Kastel'6 (EO), 39. Šircelj (KO), 40. Grmovšek, Žagar (oba EO), 42 Papež (KO), ** Konda (IEZE).	j C.
odprto Prvenstvo iskre commerce
Močno sneženje v jutranjih urah je v petek, 12. februarja, napovedovalo, da bo pač na tradicionalnih zimskih športnih igrah delavk in delavcev Iskre Commerce, Iskre Invest servisa, SOZD Iskra, DO ZORIN in tistih komercialnih področij Iskrinih delovnih organizacij, ki imajo to dejavnost v poslovni stavbi, tradicionalno, to pd je slabo. Pa le ni bilo tako hudo. Popoldne se je vreme izboljšalo in v Kranjski gori, kjer so bila tokrat tekmovanja se je celo.prikazalo sonce.
Vsekakor je to odprto prvenstvo Iskre Commerce izredno uspelo, morda z določeno »lepotno napako«: kot kaže smučarski tek v delovnih organizacijah, ki se udeležujejo odprtega prvenstva IC še ni zaživel in je bilo temu ustrezno tudi število smučarjev tekačev, ki so se pomerili na tekaški stezi za hotelom Kompas v Kranjski gori. Še preden pogledamo rezultate, naj povemo, da sta medalje in priznanje podelila nastopajočim predsednik KPO SOZD Iskra Anton Sti-panič in glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič (v svoji skupini je osvojil srebrno medalijo). Glavni organizator zimskih iger je bil Jože Meden iz Servisa.
Rezultati
Veleslalom: ženske C: 1. Starčič (SOZD) 47,85, 2. Medič (IC) 49,22, 3. Cokan (SOZD) 51,60,4. Vrbinc, 5. Mihelič (obe IC);
Ženske B: 1. Smole 40,25, 2. Perko 41,58, 3. Brelih (vse IC) 41,70, 4. Brzulja, 5. Bagon (obe SOZD), 6. Kuhar (IC), 7. Lamut .(K), 8. Bečejac, 9. Kompara, 10. Jerina, 11. Mlinar (vse IC), 12. Maksimovič (SOZD);
Ženske A: 1. Porenta 32,48, 2. Holy 37,71,3. Juras 38,27, 4. Turk, 5. Švele, 6. Gulin (vse IC), 7. Bombač (ISE), 8. Usenik, 9. Černe, 10. Pogačar, 11. Seiko, 12. Gumilar, 13. Pirčevčič, 14. Brkljača, 15. Sinčič (vse IC);
Moški F: 1. Zorko 38,04, 2. Primožič 38,07, 3. Deu 38,43, 4. Borštnar (vsi IC), 5. Trojar (K), 6. Pavčič (IC), 7. Kozina, 8 Zupan, 9. Margon (vsi SOZD), 10. Jeglič (IC);
Moški E: 1. Velkavrh 39,34, 2. Klojčnik 44,38, 3. Šoukal (vsi IC) 45,24, 4. Škulj (K), 5. Malej (SOZD);
Moški D: 1. Hafner (IC) 33,52, 2. Ivanuša (ERO) 35,54, 3. Podstudenšek 37,05, 4. Likar, 5. Barlič. 6. Barat (vsi IC), 7. Hiti (EZ), 8. Kocbek, 9 Debevc (oba IC), 10. Satler (ISE), 11. Remškar (IC);
Moški C: 1. Benko 31,61, 2. Kraševec 31,97, 3. Vidmar 33,56, 4. Slapnik, 5. Šavs (vsi IC), 6. Reja (ZORIN), 7. Jutraž, 8. Dur-java (vsi IC), 9. Vipotnik (SOZD), 10. Potočnik (IC), 11 Bitenc (ZORIN), 12. Sonnen-vald (IC), Fortuna (ISE), 14. Zalar (ŠP), 15. Vatovec, 16. Škilan, 17. Volk, 18. Mušič, 19 Bruefach, 20. Janez Šavs, 21. Peče, 22. Kos, 23. Lalovič (vsi IC), 24. Suhadolčan
(T), 25. Janežič, 26. Tome, 27. Naglič, 2® Janež (vsi IC);
Moški B: 1. Podlogar (IC) 31,82, 2. Pipaf 32,73, 3. Ribnikar (oba ZORIN) 32,97, Cvek (IC), 5. Šepec (ZORIN), 6. Sušnik, 7 Kovačič (oba IC), 8. Badjura, 9. Zomt>ra (oba ISE), 10. Kuzmanič, 11. Talar, 12. Sni' kovec (vsi IC), 13. Golob (SOZD), 14. Luk' šič, 15. Prebil (oba IC), 16. Furlič (ZORIN)’
17.	Gomboc (IC), 18. Lamut (K), 19. Šerdo-ner, 20. Ceglar, 21. Otta, 22. Koren, 23. FI6' rin, 24. Lužar (vsi IC);
Moški A: 1. Kregar 32,49, 2. Pičulin 33,10, 3. Breznik 34,02, 4. Debevc, 5. Volčič, 6. Rozman, 7. Mokorel (vsi IC), 8. Pleve1 (T), 9. Vidic, 10. Hauptman, 11. Tršek (ve1 IC), 12. Menard (T), 13. Armič, 14. Nose, 15 Molek (vsi IC), 16. Štempihar (T), 17. Hren.
18.	Lenarčič, 19. Anušič (vsi IC);
TEKI: ženske B: 1. Železnik (IC) 7:27,13: ženske A: 1. Švelc (IC):47,63; moški B:1-Satler (ISE) 6:24,80. 2. Meden (IC) 6:32,26, 3. Sepe (oba IC) 651,58: moški A: 1. Vidmar 5:40,92, 2. Durjava 6:11,29, 3. Preget (vsi IC) 7:05,54,	i.O
PRVENSTVO DO ZORIN
V Kranjski gori so se 22. februarja 1982 smučarke in smučarji DO ZORIN pomeriliv veleslalomu, del sodelavcev pa se je korajžno povzpel na Vršič.
Ekipa športnih referentov ZORIN (Mršiš, Šepec, Kraševec, Budnar, Mozetič in Murn), ki je tekmovanje pripravila, je svoje delo odlično opravila, saj je bilo vzdušje prijetno med vsemi udeleženci tekmovanja in pohoda.
Razglasitev rezultatov je bila v hotelo SLAVEC, kjer so udeležence pozdravili v imenu' sindikata — Savka Mršič, Milena Majcen—Prešlenkova in Vinko Kasstelic, k' • so najboljšim in najslabšemu podelili kolajne.
Rezultati (upoštevan je skupni čas obeh voženj): ženske: Verdnik (INDOK) 61,1, PirC (STD) 68,9,3. Černivec (Bil) 75,2; 4. Skubic (INDOK) 78,7, 5. Jenko, 6. Kunaver (obe Bil), 7. Sladič (DSSS), 8. Jezeršek (STD), 9' Kumer, 10. Blažko (obe CAOP); moški A:T Šepec (CAOP) 59,3, 2. Ribnikar (Bil) 60,2, 3. Prijatelj 69,3, 4. Furlič, 5. Murn, 6. Jesse (vsi CAOP), 7. Jalovec (Bil), 8. Kocijančič,9' Ban (oba CAOP), 10. Vodnik (Bil); moški B:
1. Krašovec 59,4, 2. Reja (oba Bil) 63,4, 3 Košnik 65,3,4. Bitenc (oba CAOP), 5. Živec, 6. Klučar (oba Bil), 7. Šinkovec (CAOP), s-Strman, 9. Ravlič, 10. Dolenc, 11. Kastelic (vsi Bil), 12. Tominc (STD), 13. Prosen (BH), 14. Kodrič (CAOP), 15. Košir, 16 Boras (oba Bil), 17. Krstič (CAOP). Prvi trije v vsakem razredu so prejeli kolajne, polžka za najslabši čas pa Marinka Blažko iz (CAOP);
Savka Mršiš
PLANINSKA ODPRAVA NA ŠAR PLANINO — TITOV VRH
Planinska sekcija Iskra Kranj bo med prvomajskimi prazniki organizirala odpravo v pogorje Šar planine (SR Makedonija). Obiskali bomo Titov vrh (2747 m) in Korab (2764m). Sicer pa bo program izleta naslednji: nedelja 25. aprila:
vožnja z avtobusom na relaciji Kranj—Beograd—Kraljevo—Kopaonik; prespimo v šotorih.
ponedeljek 26. aprila:
vožnja z avtobusom na relaciji Priština—Tetovo—Mavrovo: prespimo v počitniškem domu.
torek 27. aprila:
vzpon na Korab — celodnevna hoja; prespimo v počitniškem domu. sreda 28. aprila:
vožnja z avtobusom na relaciji Mavrovo—Tetovo—Popova šapka; prespimo v planinskem domu. četrtek 29. aprila:
vzpon na Titov vrh — hoje 7-8 ur; prespimo v planinskem domu Jelak. petek 30. aprila:
vožnja z avtobusom Popova šapka—Peč—Trešnjevik; prespimo v šotorih ob avtobusu.
sobota 1. maja:
vzpon na Kom Vasojevički (2460 m). Hoje 5 ur — nato vožnja z avtobusom na relaciji Rijeka Crnojeviča—Cetinje-^Dubrovnik; prespimo v šotorih, nedelja 2. maja:
vožnja po Jadranski magistrali do Reke in domov.
Informativna cena prevoza je 1.500,00 din. Število udeležencev bo omejeno na 30. Vodja odprave bo Tomaž Planina, pomagal mu bo Franc Šparovec.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO, tel.:2822 do 18. marca, tega dne ob 18. pa bo prvi informativni sestanek udeležencev v dvorani nad Delavsko restavracijo. Podatke posredujeta Tomaž Planina (tel.: 22-87) in Šparovec (tel.: 29-32). Pri prijavi je potrebno navesti: ime in priimek, datum rojstva, prebivališče in številko osebne izkaznice.