Leto 1890. n Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos IX. — Izdan in razposlan dne 28. februvarja 1890. to. Dopustilnica z dné 14. januvarja 1890.1. z ozirom na občo korist tega podjetja po zakonu o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi po zakonu 7. dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), to dopustilo imenovani mestni občini podeliti takô le: *a lokalno železnico od Schwarzenave v Bidov na Diji. §• 1. Mi Franc Jožef Prvi, P° milosti Božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalma-^a8ki, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski lnilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta_ Jerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-8l®Ški in dolenje-sleški ; véliki knez erdeljski j ejQi grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. jv.. Ker je mestna občina Bidov (Waidhofen) na lok' .ZaProsila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi jjj n° železnico od Schwarzenave v Bidov na ter vršiti po nji obrat, vzvidelo se Nam je, Mestni občini Bidov na Diji dajemo pravico, zgraditi lokomotivno železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino od kakega mesta ob progi državne železnice Dunaj — Gmund med postajami Schwarzenava-Svetla in Kiprice (Göpfritz) v Bidov na Diji. §. 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se naslednje ugodnosti: a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodä, in za listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in žago tovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa ko se začne ta obrat; 13 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v spornih stvaréh. b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo sè začasnicami (interimalnimi listi) vred, in takö tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam; c) oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te do-pustilnice ; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil uvesti s prihodnjimi zakoni, na petindvajset let, računajoč od današnjega dne. §. 3. Koncesijonarka je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane lokalne železnice začeti precej, dokončali najdalje v dveh letih od današnjega dné počenši, in dodelano železnico izročiti v obči promet, ter obrat po nji vzdržavati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je koncesijonarka dati položnino 5.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako bi ne izpolnjevala gorenje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala. §• 4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razsvojitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Isla pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu. g. 5. Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držali tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1S54.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. od 1. 1852.) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dado. Kar se tiče obrata samega, odpuščajo se var- : nostne naredbe in obratni predpisi, predpisani | v železnično-obratnem redu in v dotičnih dodatnih J določilih, v toliko, kolikor se bode z ozirom na I posebne prometne in obratne razmere, sosebno na ? znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu mi-nisterstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo. §. 6. Koncesijonarki se priznava pravica, da s posebnim dovoljenjem državne uprave in s pogoji» ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke. Izdaja predstvenih obligacij je izključena. Vendar se koncesijonarki priznava pravica, d* do vsote, kakor jo odobrij državna uprava, izda predstvenih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžitve-imajo predstvo pred založnimi delnicami. Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do div*' dende, ne sme se odmerjati z več kakor štirim1 odstotki. Znesek resnične in nominalne napravne glaV' nice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem naj veljâ to načelo, da se ,1(. sinejo v račun poslavljati nikakoršni drugi stros*1 razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice in za dobavo vozil res op° rabljenih in prav izkazanih, prištevši inter^a larne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile obratne oprave, smejo se dotični stroški Pašteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih oprav in se stroški izkažejo, kakor je prav. Vso napravno glavnico je treba v času, dokler traja dopustilo, odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci založnih in predstvenih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave. §• 7. Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih oonah, in to po tistih določilih o tem in pa o polaj-b‘l'h potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo °bôh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in ’p ne samo o potovanji na račun državne blagaj-n'ce> ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje Vojaško slražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, Zandarstvo, ter vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in celega obrata. Dolžnost koncesijonarke je, pri oddaji služeb v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §• 8. Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit b zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računajoč od današnjega dné, in mine po tem roku. Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b zakona o dopuščanji železnic. §. 9. Država vodi na račun koncesijonarke obrat po železnici, ki je predmet te dopustilnice. Kako naj se vrši ta obrat, uravna se s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in kon-cesijonarko. Koncesijonarka se zavezuje, da pristane na dogovor med avstrijskimi žclezničnimi društvi, ukrenjen nabavi in imetji opravnih reči.za prevažanje voja-v V’ 0 vzajemnem pripomaganji z vozili za veče j°JaŠk(‘ prevožnje, dalje na vsak čas veljajoči slu->n' predpis o bojnih železničnih oddelkih ter tudi l'^dodatni dogovor, ki je obveljal 1. dné junija , ‘ .' 0 vo^nji takih bolnikov in ranjencev, ka- e j« ležeče prevažati na račun vojaške bla- re, i° lud« dolžna pristati na dogovor, kate- Je z železničnimi dmštvi ukreniti o vza-tlja/'em pripomaganji z osebjem o velikih prevož-ia»v. v°jaščine, in pa na predpis o prevožnjah vo-'lne po železnica!]. liko ^ dolžnosti ima koncesijonark ’ kolikor se njih izpolnjevanje a samo v tozdi izvršljivo §. 10. Koncesijonarka ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vršt samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice. Odškodnina, katero bode opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C' k dopustll-nici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. od leta 1886; na strani 63. 13* §• H. Držama uprava si prihranjuje pravico, da smé tu dopuščeno železnico, ko bode dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili: 1. Da se določi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let 2. Ko bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za obrestovanje po štiri od sto in za odplačevanje po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v n»isel vzeti letni znesek kot čisti donos v podlogo za odmero odkupščine. 3. Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se v še ostali dobi koncesije v zmislu odstavka 1., oziroma, kadar nastane kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, izplačuje koncesijonarki tamkaj navedena letnina za delniško glavnico polu-letno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji. 4. Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako glavnični vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati poluletno; ta glavnična vrednost pa bodi diskontovana po pet od sto na leto, obresti od obresti računajoč. Ako se' država odloči plačati to glavnico* naj jo plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno prej preteklem poluletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalčgov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave. §• 12. Ko mine dopustilo in tisti dan, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in gradivnih zâlog in iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalôgov v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5. Ako mine to dopustilo, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži koncesijonarka last pričuvnega (reservnega) zaloga, napravljenega i» lastnih donosov podjetja, in kar bi imela po obračunih terjati, potem last posebnih del in poslopij* napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sezidala ali pridobila po pooblastilu državne uprave z izrecnim pristavkom, da te reči niso pristojstvo železnice. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno p° nadzornikih, ob trošku koncesijonarke pošiljanih* — kakorkoli se ji vzvidi primerno — pogledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi. Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delniška družba, ima tudi pravico, koli* korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ z» načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasprotni zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ozirom» kvarni javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trg0 vinskega ministerstva, katera naj se dd brez odlog» ter naj veže družbo. Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškeg» podjetja ne plačuje koncesijonarka v državno bl»-gajnico nobenega posebnega vračila, dokler se drugači ne ukrene. Koncesijonarka sc odvezuje zaveznosti, izreč** nili v §. 89. železnično-obratnega reda z dné 16* n°’ vembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. od 1. 1852.) glečm maja 1890.1. y HrcJi v re^enim dnéin počenši se izločujejo občin* 'lav^0'02^’ Malešiče in Žižkov z Volšani vred i; Zuje- °kraja kraljevo-vinograjskega in se odka ayčnemu uradu v Žižkovu. DtiniijewNki s. r. ts. Razglas finančnega ministerstva z dne 6. februvarja 1890. 1., da se c. k. véliki colniji v Tridentu na zimske mesece razširja oblast za denaiurovanje oljčnega olja. Véliki colniji v Tridentu dodeljena oblast (Drž. zak. št. 9. od leta 1886.), odpravljati vsako leto v dobi od 1. dné aprila do 30. dné septembra de-naturovano oljčno olje po tarifni št. 72. opomnja, razširja se tako, da se smé tudi v zimskih mesecih, t. j. od 1. dné oktobra do 31. dné marca, denatu-rovati tam v popolnoma tekočem stanji vhajajoče oljčno olje ter odpravljati po tarifni št. 72. opomnja, po colu 80 kr. za vsakih 100 kg. Ihmajewski s. r. 3:i. Razglas finančnega ministerstva z dné 9. februvarja 1890.1. o ustanovitvi male colnije II. razreda v Stalijah (na Primorskem). V Stalijah na Primorskem, v finančnem okraji puljskem, ustanovila se je mala colnija II. razreda, katera je pričela svoje delovanje dné 18. januvarja 1890. 1. Dunajewski s. r. 34. Razglas finančnega ministerstva z dné 12. februvarja 1890. 1., da sta se mala colnija II. razreda v Taufersu in čolna podružnica v Trafoji pooblastili, cola prosto postopati s predposlanimi in zaposlanimi popotnimi rečmi. G. k. mala colnija II. razreda v Taufersu in pa čolna podružnica v Trafoji (katera posluje samo po leti) se pooblaščata za cola prosto postopanje s predposlanimi in zaposlanimi popotnimi rečmi po čl. IX. št. 1. colnega zakona z dné 25. maja 1882. 1. Dunajewski s. r. *5. Razglas finančnega ministerstva z dné 14. februvarja 1890. L, da se c. k. mala colnija I. razreda v Risnu v Dalmaciji pooblašča, potrjevati izstop kave in žganih opojnih pijač. V porazumu s c. k. trgovinskim ministerstvom se c. k. mala colnija 1. razreda v Risnu v Dalmaciji pooblašča, potrjevati izstop o naslednjem prevoznem blagu: o kavi surovi po tarifni št. 2 a in pa o žganih opojnih tekočinah po tarifni št. 76. Dunajewski s. r. 36. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 18. februvarja 1890. 1. o colnem postopanji z umetno napravljenim oglji-kovokislim stroncijanom. V porazumu z udeleženimi kraljevo-ogerskimi minislerstvi se umetno napravljeni ogljtkovokisli stroncijan (stroncijev karbonat), kateri se tako, kakor stroncijev hidrat, navadno rabi v razcukrovanje melase, izločuje na podstavi člena IV. colnega zakona z dné 95. maja 1882. 1 iz številke 331. obče čolne tarife ter se odkazuje številki 319. b taiste s colnim postavkom 20 kr. za vsakih IOOÆ77. Dunajewski s. r. liactiucheni s. r. 2Î. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 19. februvarja 1890. 1. o pričetku delovanja okrajnega sodišča v Žižkovo na Češkem. Z ministerstvenim ukazom z dné 19. aprila 1889. I. (Drž. zak. št. 56.) ustanovljeno okrajno sodišče v Žižkovu naj prične svoje delovanje s 1. dném maja 1890. !.. in taistega dné naj okrajno sodišče v Kraljévih Vinogradih ustavi svoje uradovanje gledé okoliša, odkazanega okrajnemu sodišču v Žižkovu. Schönborn s. r. 38. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 23. februvarja 1890. 1., da se vodstvo zemljiških knjig gledé izméstneg3 okoliša tržaškega prenaša na tamkajšnje mestno-delegovano okrajno sodišče. Vodstvo zemljiških knjig za izinestni okoli* tržaški se z dném 1. septembra 1890. 1. po §. 49/ v pravilniku sodnje oblasti z dné 20. novefl>t,ra 1852. 1. (Drž. zak. št. 251.) prenaša od deželne?8 sodišča v Trstu na tamkajšnje mestno-delegovau0 okrajno sodišče. Schönborn s. r. 39. Ukaz ministerstev za finance j11 trgovino z dné 27. februvarja 1890. 1., s katerim se po povodu slabe létine. ki je |an. skega leta vsled suše nastala v vzhodni Gal|C)' začasno ustavljajo čolni postavki za neke e° čene vrste žita pri uvozu iz Rusije v Galic')0- d a V porazumu s kraljevo-ogersko vlado sc podstavi pooblastila, katero je c. k. vladi dodeJ | v čl. VII. colnega zakona z dné 25. maja 18 j (Drž. zak. št. 47.), odréja takö-le: V času do konca meseca junija 1890. • ^ sc pri uvozu črez rusko mejo v Galicijo cola Pr° 1 previjajo naslednje vrste žita do spodaj im nih največinskih" množin, namreč: Ječmen do 40.000 meterskib centov, Oves „ 70.000 „ » Ajda „ 10.000 Rž . 10.000 Te čolne prostosti se sinejo v mejah zgorenjih („'^ve^'nskih množin s količinami, katere naj vsak ustanavlja deželni odbor, udeleževati samo Br d e^C* V P°^ičnih okrajih: Borszczöw, Brzežany, r° y- Buczacz, Czortkôw, Horodenka, Hussiatyn, aniionka, Podhajce, Rawa, Sokal, Trembowla, ai"°Pol. Skalat, Zaleszczyki, Zbaraž in Zloczöw. na' ^0l^roBnejšp načine o cola prostem dobivanji g ^ Porazumno z deželnim odborom ustanovi c. k. an'no deželno ravnateljstvo v Levovu. ^'■itajetvski s. r. Bacqueheiii s. r. Popravek. 2a , ^ Ull. kosu, št. 181. [Državnega zakonika 0 1889. nahajajoči se razglas c. k. finančnega ministerstva z dné 17. novembra 1889. 1. o ustanovitvi novih davčnih uradov v Galiciji v letu 1889. se popravlja tako: iz števila tistih občin, katere se s 1. dném decembra 1889. 1. izločujejo iz davčno-uradnega okraja zloczowskega in se odka-zujejo novemu davčnemu uradu v Olesku, naj izpade občina Pobocz, — iz števila tistih občin pa, katere se s taistim časom izločujejo iz davčno-uradnega okraja v Buczaczu in se odkazujejo davčnemu uradu v Monasterzyski, naj izpade občina Wierzbiatyn, zato, ker morata občini Pobocz in Wierzbiatyn ostati v svojem dosedanjem davčno-uradnem okraji zloczowskem, oziroma buczaškem. Nasproti pa se po povodu ustanovitve novih davčnih uradov v Galiciji v letu 1889. občine Bolo-žynow, Giszki, Kouty z Brachöwko vred, Labacz in Przewloezna s 1. dném decembra 1889. 1. izločujejo iz davčno-uradnega okraja zloczowskega in se odkazujejo novemu davčnemu uradu v Olesku.