KATOLJŠK CKRKVEN UST,
i>Miea izhaja vsak petek na eeU poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. t>0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr v uskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Dame» dan poprej.
Tedaj XXXV.	V Ljubljani, 21. mal. serp. 1882.	List 29.
Za obletnico slov• blagoveslnihor ss. Cirila in metoda.
(Konec.) II.
Kako naj častimo naša aposteljna ss. Cirila in Metoda, nas podučuje deloma sv. apostelj Pavel (Hbr. 13. 7.), rekoč: „Spominjajte se svojih prednikov, ki so vam govorili besedo Božjo: glejte konec njihovega življenja, posnemajte njih vero." Vse je na tem, da si srečen konec pribojujemo, taki konec, kakoršnega zdaj občudujemo na svojih blagovestnikih. Če pa hočemo to, tedaj a) posnemajmo njuno vero, čislajmo sv. katoliško Cerkev. Če sta ss. aposteljna darovala vse moči duha in telesa, pobožnost in modrost, zdravje in življenje v to, da bi naše predoČete pridobila za vero Jezusovo ter jih ohranila v edinosti z vidnim poglavarjem sv. Cerkve, z rimskim papežem, kteremu je bil ravno takrat na vzhodu razkolni Focij pokorščino odpovedal in jih tako mnogo za seboj v razkolništvo potegnil: nas to spodbuja, da se mi vse dni svojega življenja terdno in nepremakljivo deržimo tiste vere, tistih „sv. naukov, ktere sta nam dajala z močjo svoje modrosti", in da se toliko priserčnejše oklenemo njega, kterega je Gospod svojega namestnika postavil, da vlada in vodi sv. Cerkev. To, dragi poslušavci, je pač naj lepši spomin in naj iskre-neja zahvalnost, ktero moremo skazati našima apostelj-noma.
Ss. Cirila in Metoda prav ne Časti, kteri se za sv. vero malo zmeni, kteremu razširjanje in poveličanje katoliške Cerkve ni mari. Ss. bratov ne posnema in ne časti, ki se ne poteguje za razcvit sv. vere, kteri je ne zagovarja, ako jo drugi zaničujejo, in si ne prizadeva, da bi se njeni vzvišeni nauki v vse očitno življenje vpeljali in spolnovali. Iz življenja ss. blagovestnikov vemo, kako sta se že v Carigradu zoper nasprotne modrijane potegovala za Čistoto sv. vere, kakor tudi pred poganskimi velikaši med Kazari; in kako sta zanjo delala med slovanskimi rodovi in koliko zbog nje terpela, ste nekoliko že prej slišali. Naj slabše bi tisti častil ss. brata, ako tudi sicer spoštljivo izgovarja njuni imeni, kteri ne živi po naukih sv. vere in zapovedih katoliške Cerkve, kajti ravno tiste resnice so in tista povelja,
ktera sta ss. Ciril-Metod našim predočctom oznanovala. Zapišite si torej, ljubi kristjani, globoko v serce verske resnice, poslušajte svojo mater katoliško Cerkev, vbo-gajte vselej glas sv. Očeta, rimskega papeža, da se bodo tudi nad vami spolnile besede, ktere Cerkev moli o ss. Cirilu-Metodu (ant. ad Bened.): „V svetosti in pravičnosti so služili Gospodu vse svoje dni: zato jih je z obleko veliča3tva ogernil Gospod Bog Izraelov."
b)	Zvesti častivec ss. Cirila in Metoda si prizadeva pospeševati pravo omiko med svojim narodom, omiko zastavljeno na vero in čednost. Kakor sta naša očete, Ciril-Metod z veseljem podučevala naše predoČete, divje šege in gerde razvade med njimi zatirala ter jim oliko-vala in blažila um in serce; tako po njunem zgledu skerbimo tudi mi za omiko in zdrav napredek med ljubljenim narodom sleven«kim. Perva vednost, ki nadkri-ljuje vse druge, je spoznanje Gospoda Boga in tega, kar nam on zapoveduje, ako to imamo, se lahko zveličamo, in na tem je konečno vse ležeče. Zato si skušajmo sami to znanje pridobiti s tem, da radi poslušamo pridige in kerščanske nauke, da radi prebiramo bogoljubne bukve, sosebno življenje svetnikov, ker si iz njih naj Kpše nauke in čednosti za se povzemamo. Pa tudi drugim pripomagajmo k večji omiki — stariši svojim otrokom in podložnim, da jih radi in vestno pošiljate v dobre in katoliške šale, pa tudi sami spolnujete, kar se v šoli ne doseže; da posebno pazite na lepo zaderžanje; vse surovosti in neotesanosti pa odstranujete. — Ljubimo svoj narod na podlagi ljubezni, ktero je učil Kristus, in ljubimo tudi njegovo domačo besedo, ktera je že pred 1000 leti vživala pravico in čast, da se je celo sv. masa v nji opravljala in se še dandanašnji obhaja med nekte-rimi Slovani. Ne smemo se sramovati lastnega svojega naroda, pa tudi ne zaničevati druzih; vsi se moramo med seboj ljubiti in eden drugemu dobro delati, da bomo pravi katoličani in učenci Kristusovi. Prizadevajmo si z izgledom in djanjem bližnjemu koristni biti. k omiki in čednemu življenju drugim pomagati. Posnemajmo ss. Ciril-Metoda, naša aposteljna, misijonarja, učitelja, od-gojevalca, s tem ju bomo najbolj častili in deloma se bodo smele tudi na nas oberniti besede sv. pisma, ki njima veljajo: „Kteri jih mnogo poduče v pravici, se bodo svetili kot zvezde na večne čase."
c)	Ko pa tako sebe in svoje bližnje vterjujeroo v sv. veri in pravi omiki, kteri sta nam ss. brata zapu-
stila, ne pozabimo tudi svojih bratov, kteri živijo še izvaa cerkve Jezusove, tavajo še v zmotah in krivo-verstvu. Posnemajmo sv. blagovestnika, ki sta za vse Slovane enako gorela, da bi vse pripeljala v edinozve-ličavno rimskokatoliško Cerkev. Od jadranskega morja skozi balkanski polotok tje čez obširne planjave ruskega carstva prebiva še čez 50 milijonov r;;zk<;lnikov ali starovercev, kterini 3«» še zaperti zakladi in gnade Jezusove Cerkve, od ktere so se uesrečno ločili že pred več stoletji. Kaj pa zatnoremo za njih zedinjenje storiti? — Misijonarji potujejo v dalji.e kraje in veliko preterpe, da prinesejo sv. kriz in nauk ter gnade njegove mali-kovavskim divjakom. Opomnite ee le naših misijonarjev: Baraga, Kf ohleharja, Pirca itd. Tega Bog od nas ne tirja. Pač pa to lahko pospešujemo z molitevjo. Saj nam Jezus sam ob^ta: Prosite in bote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. (Jan. 16. 24.) In ravno v ta namen so pred 30 leti (1852, 12. maja) knezoškof Slomšek bratovščino ss. Cirila in Metoda vstanovili in Pij IX z odpustki jo obdarovali. Pristopimo toraj k tej bratovščini ter molimo za zedinjenje vseh razkolnikov, kar tudi sv. Oče Leon XIII gorko priporočajo. Opravila so kaj lahka: 1. Moli se vsak dan Očenaš in Češčenamarija. 2. Na god ss. Cirila in Metoda se bere sv. maša ali pa v osmini, ter se prejme sv. obhajilo v namen bratovščine. 3. Prizadeva si še kacega uda zanjo pridobiti.
Deležen je ud popolnoma odpustka pod navadnimi pogoji: 1. na dan pristopa; 2. zadnjo uro, če sladko ime Jezus saj v sercu zdihne; 3 na god ss. Cirila in Metoda, ali pa v osmini; 4. odpustek 7 let in 7 kva-dragen ob 4 drugih praznikih; 5. odpustek 60 dni za vsako dobro delo, s spokornim sercem opravljei.o.
Ako pa kteremu denarne razmere dopuščajo, naj kaj podari za slovanske misijone in katoliške naprave med ločenci, sosebno v novopridobljenih naših deželah, Bosni in Hercegovini, za kar je ravno zdaj prilika, ko naš rojak kanonik dr. Anton Jeglič milodarov prosi za sirotiščne vstanove in šole, iz kterin se bo kerščanska omika z Božjo pomočjo širila med raznoverskimi prebivalci onih dežel. — Tako, glejte, lahko tudi mi apostolsko delo opravljamo, — pa se smemo zanašati tudi apostolskega plačila, ako pomagamo dušam k zveličanju. Saj sv. Gregor uči: Noben dar ni Bogu prijetniši, kakor gorečnost za duše."
d) Pa tudi doma v glavnem mestu slovenskih dežel, imamo priložnost ss. Cirila in Metoda počastiti ter jima hvaležnost ?aj nekoliko skazati za vse dobrote, ktere smo tudi mi sprejeli od slovanskih blagovestnikov, ki sta brez dvoma popotovala tudi po naših krajih in memo-grede učila naše p:edočete. Že lani ob tem času so milostljivi knezoškof v navdušeni besedi priporočili posebno češčenje ss. bratov ter so v svoji modrosti določili, da se pri novi cerkvi Jezusovega presv. Serca postavi posebna kapelica z altarjem ss. Cirila in Metoda, in ob enem so prosili vernike, naj bi jo zališali z m.limi darovi. Odtergaj si toraj nektere solde in jih podari ss. Cirilu in Metodu za vezilo ob drugem njunem prazniku. Ss. aposteljna, tako blizo pri Sercu Jezusovem, ti bora izprosila, da boš dober katoličan, in vsled tega dober rojak in deržavljan. — Da se bote 6vojih naj bla^ših blagovestnikov ložje spominjali, vam, kerščanski stariši, s slavnim škofom Strosmajerjem svetujem, dajajte svojim otrokom pri sv. kerstu med drugimi lepimi in častitljivimi imeni tudi imena ss. Cirila in Metoda Kes jc vsako ime svetnika lepo, a vendar se spodobi, da dajemo uovorojencem radi imena tistih svetnikov, kteri so naše predoč^te pridobili za sv. Jezusovo vero ter iih prerodili za nebesa. Taki so: ss. Ciril, Metod, sv. Marka, sv. Mohor, sv. Fortunat, sv. Maksimilijan, sv. Jeronim. sv. Modest.. sv. Kupert.... Potem si naj pa tudi na vso
moč prizadevajo po njih svitlem zgledu živeti ter Bi krono nebeško prislužiti.
Tako ste se prepričali, dragi moji, da imamo vzrokov dovelj častiti ss. Cirila in Metoda, pa da imamo tudi dosti načinov in priložnost, v kterih zamoremo djansko skazovati to češčenje. Zato poslusajmo modrega Siraha: „Hvalimo sloveče može in naše očake v njih r< dovinah, ker so dajali... naj svetejše nauke." Te njune najsvetejše nauke si hočemo v serce vtiskati ter se zvesto po njih ravnati, da bomo koristili sebi, svojemu bližnjemu, posebno pa svojim slovanskim bratom, da bomo tako z Jezusovo kervjo odrešene duše reševali in zveličali. S toliko večjim veseljem bomo to storili, ker vemo da nas v tem podpirata sv. b'agovestnika, kterima se nikdar ne pozabimo priporočati. Zdihnimo danes in mnogokrat v življenji:
Sveta brata Ciril-Metod, Prosit» za slovanski rod!
Subviontanus.
O v c i c a.
(Pia. M. Skalovič.)
(Dalje.)
26. Ovca je nespremenljiva gledč svoje telesne podobe, kajti že od Adamovih časov je bila taka, kakor je dandanes, pa tudi glede na značaj in vedenje se ne spreminja, kakor nektere druge živali. Vedno krotka, vesela, mehkomišljena, ne joče silovito, pa tudi se ne smeja, ne žaluje nezmerno kadar ji janjčika uzamejo, k večemu malo bleja, svojo veselost pa le v mladosti nekako oznanja veselo skakljajoč, potem pa jednostavno živi.
V novejšem času mnogi naravoslovci bolj terdč krivi nauk, da vse živali s človekom vred so se v teku milijonov (J?) let iz kakih štirih, peterih pervotnih oblik zvergle, — kakor ktero koli versko resnico. Že Abel je pasel ovce, menda ne kakih divjih od današnjih ovac različnih živali; vendar pravi brezverski naravoslovec: ,,Wir haben keine Ahnung, woher das nützliche (vendar!), aber sonst sehr wenig fesselnde Hausthier kommt" (Brehm o. c. p. 596.), ali pa kar po njem posname Erjavec: „Dvojbeno je, od katerih pradedov izvira domača ovca" (Schödler-Erjavec, zoologija p. 276). Nu, ovca izhaja od ovce, človek od človeka, in vse skup od Boga, ali ne? — Večina izverstnih naravoslovcev se ne derži več onega lažnjivega, verski temelj spodkopujočega, nauka o spremembi živalski, v takem pomenu, da bi iz enega plemena nižjega nasialo v nedoločno dolgem razvijanji više pleme. — Da je tako mnenje napačno in gola izmišljotina verskih nasprotnikov, se vidi iz tega, ker 1. osnova ali vzrok višjega organizma bi morai stati v nižjem, kajti ni ga učina brez vzroka, a to se ne nahaja pa le v glavi materijalistovi. — 2. Sami materija listi morajo pripoznati, da vse živali, kar jih sedaj poznamo, so nespremenjene 03tale, kolikor daleč nazaj sega zgodovinsko sporočilo in opazovanje. Smešno je, kar pravijo o tistih milijonih let. To se pravi v grad nevednosti stopati, ter s tem se braniti, kar odbijajo: „Kar ne opazujemo, ne verujemo1', a tu jim velja: „Nič o tem ne vemo, niti smo kedaj opazovali, pa vse eno terdno verujemo". 3. Glede pervotne oblike raznih živali so sami materijalisti prisiljeni vzeti štiri take oblike, ki nikakor ne izvirajo druga od druge, nego so kakor med seboj vštric postavljene: zvezdarji, členarji, raekužci in vretenčarji, — ali: „vretenčarji, členarji, sluznjaki" (Erjavec zool. st. 225). Isto tako so prazni razlogi za
teorijo spreminjenja živali vzeti iz palaeontologije (po okameninoslovji), iz anatomije ali iz neprestanega razvoja. Puhle hipoteze ali ugibanja so tudi Darvinovi nauki o postanku živalskih plemen, o natornem razpiod-nem izboru („natürliche Zuchtwahl") in o boju za obstanek („Kampf um das Dasein"). Po tem poslednjem nauku bi imela vselej močnejša žival zmagati. Kdaj že bi potem bila zginila slabotna plaha ovčica s pozorišča svetd, *) ker ima toliko močnejših sovražnikov? Ravno nasprotno opazujemo, da se število močnih, divjih, kervo-željnih zveri manjša. Bog je vstvaril perve poedine živali raznih plemen, ter jih po svoji vsemogočnosti in modrosti vzderžuje, hrani, vlada, a človeka jim je dal verhovnega načelnika: „ovce in goveda vse in divje zverine, ptičke podnebne in ribe morske plavajoče po globočinah morskih, vse si djal pod njegovo oblast. Gospod, nas Bog, kako slavno je tvoje ime po vesoljnem svetu." (Ps. 8, 7—8.)
„Ovca je brezznačajna!" pravi Brehm. To je velika laž. Ovčica ohrani vedno svojo natoro, ktero je od pre-modrega Stvarnika prejela. Tako ohranijo prave ovčice Kristusove terdn-j in zvesto svojo vero. Le brezverni vetern j aki, ki svoj plajš po vetru obračajo, ter danes oporekajo, kar so včeraj terdili, danes hvalijo kar so pred zametavali, „puste megle, ki jih vetrovi sem ter tje gonijo, jesensko drevje, nerodovito, dvakrat mertvo, izrovano; besni valovi morski, ki se penijo s svojimi sramotami, zvezde lažnjive: takim je pripravljen mrak večne teme" (Jud. 12, 13), — taki so brezznačajni. Ti na vse kriplje delajo, da bi tudi dva najterdnejša stalna jezova konservativne stranke, namreč katoliška Cerkev in kmečki stan (čedo ovac, kakor pravijo) za se pridobili. Perva niti za las ne odstopi od svojih načel, ali druzega z mnogimi sredstvi sedanje olike spodkopava;«. Sloveči Tiro!ec Beda Weber pravi: „pošten dober človek še svoje stare suknje ne zamenja rad z novo. Ona je ž njim vred prestajala mraz in vročino, dežno in viharno vreme, srečo in nesrečo, žalost in veselje; kdor jo, meni nič tebi nič, proč verže, ne kaže dobrega serca." Pa je tudi res. Kdor je v malem zvest, bo čez veliko postavljen. Priprosti kmetje so vedno konservativni, ne pripraviš jih z lepo na kaj novega. Derže se svojega stanu, svojega jezika, svojih šeg in navdd, pa tudi svoje vere in politike. Kdo drugi, ko kmečki fantje (vojaki), in večinoma iz kmečkega stanu proizišli duhovniki, so rešili vladarje pred prekucuhi 1. 1848 — ? Pa tega naj bo zadosti, da ne zabredemo v stranpota.
(Dalje nasl.)
V e v n i c a.
(Piše Fr. Svetilko.)
II. Učenost in učenjaki.
(Dalje.)
Se li še spominjaš, častiti bralec, o čem da sva govorila zadnjič? Govorila sva o pravilih, ki veljajo za vsakega resnicoljuba, torej posebno za učenjaka. Kdor hoče namreč najti resnico, iskati jo mora prav. Kadar je pa dobil zadosti dokazov ali razlogov, da je kaka misel, kaka terditev resnična, takrat se ne sme več ustavljati, ampak reči: to je resnica, ne smem in ne morem več ugovarjati. To pravilo je zel6 zelo važno, posebno v verskih resnicah. Kdor hoče namreč dvomiti, on lahko o vsem dvomi, siliti ga nihče ne more, da naj veruje to ali drugo. Ali je pa opravičeno, pa-
*) Kaj pa še le zajci, žabe itd.?
metno in dovoljeno tako ustavljati se resnici, na to ima vsakdo odgovor v svoji pameti. Resnice naše sv. vere niso take, da bi se dale kar za roko prijemati. (Ko bi to bilo, potlej ni več vere.) Vendar pa je lahko dobiti zanje toliko dokazov, da se lahko o resnicah prepričamo. To spričuje vsa verska veda. Ali ravno tukaj se vidi, da sta serce in pamet brat in sestra. Pamet ima res svoje postave, ali tako rada posluša, kaj da ji pravi serce, da se ne upa brez njega ničesa storiti. Ako veleva serce: Pamet, ne sprejmi, ne verovaj tega, hitro jo slusa pamet m neče verovati. Tukaj tiči vzrok, zakaj je dandanes toliko nevernih.
Sedaj ko sem ti podal splošna pravila, po katerih naj bi se ravnali učenjaki, hočemo ogledati si nekatere učenjake na drobno. Hočemo jim pogledati prav v serce. da bomo videli, kakošne vire, kakošne podpiravce, ka-košne delavce da ima učenost.
Sv. oče Leon XIII si zel6 prizadevajo, da bi tiste kristjane, ki spadajo k vzhodnji ali geržki cerkvi, zopet pridobili. Mislim, da je bralcem „Zg. Danice" znano, kako veliko je rusko cesarstvo. V veri sicer ni mnogo razločkov med uami in Rusi, ali oni ne spoznavajo rimskega papeža za svojega poglavarja, kar pa je bistveno potrebno in se po Kristusovi veri zahteva. Ravno tako tudi ne večina južnih Slovanov, kakor Serbi, Bolgari, in tudi ne Gerki. Vsi ti so sicer kristjani, imajo zakramente, duhovne, ali ločeni so od na-, razklani so od trupla katoliške cerkve, zato jih imenujemo razk«;lnike. To je velika nesreča za Kristusovo cerkev, posebej pa tudi za nas Slovane. Vsi Slovani smo enega velikega rodu, govorimo jezike, ki bo vsi veje iz en^ga debla; ali to kar je najbolj imenitno, duhovno poglavarstvo, v tem sm» ločeni! Katoličani imamo sv. očeta za najvišega pastirja, razkoiniki pa nečejo nič vedeti o njem, ampak njihovi najviši duhovski poglavarji so deželske gosposke, kralji aii pa cesarji. Toda sperva ni bilo tako. Tisoč let smo bili še vsi kristjani edini, vsi na »kali sv. Petra. Kdo je pa vzrok, da je dandanes tako? Neki mož, neki učenjak, kateremu je ime Focij, je še največ prip« mogel, da se je vsa vzhoenja stran od katoliške cerkve odcepila. Zato je menda prav, ako tega zloglasnega moža nekoliko opišem.
Kedaj da je bil Focij rojen, kako vzgojevan in kje, to nam ni znano. Samo to vemo, da je bil v sorodu s cesarsko družino v Carigradu. Moral je biti nenavadnih dušnih zmožnost, da si je pridobil toliko znanosti, kakor nam kažejo njegovi spisi. Že zgodaj je začel očituo delovati, razlagal je namreč že kot mladenič dijalektiko v zelo obiskovani šoli in znal izverstno vabiti in pridobivati si poslušalcev. Razun modroslovja se je učil pravoslovja in tudi zdravilstva, a latinščine ni znal.
Po svoji znanosti in sorodnosti s cesarskim dvorom je smel upati, da bo lahko prišel do najviših služb. On ni samo veliko vedel, ampak je tudi spreten v vseh zadevah, in bistroumen, kakor malokdo drugi.
Takrat je vladal v Carigradu gerško carovino Mihael III, od 842—867. Focij postane pervi deržavni tajnik in pride tako na dvor cesarski. Kako se je godilo na tem dvoru? Mihael III je bil kaj malovreden cesar in budim strastim vdan. Pa morebiti bi se cesar sam ne bil podal na slabo pot, ko bi ne bil imel še manj vrednega strica, ki je imel v rokah vladarstvo in je mlademu cesarju vse dopustil ter skušal na ta način ohraniti za-se deržavno kermilo. Vsled svojega pohujsl|i-vega življenja je moral marsiktero slišati od tadanjega patrijai ha carigrajskega Ignacija in prestati očitno sramoto; zato je stari grešnik sklenil znebiti se ga in postaviti na naj visi duhovski sedež v Carigradu bolj prizanesljivega, to je, nemarnega moža. Ignacij je bil pre-
gnan, in mož, katerega izvoli Bardas za patri j srha, je Focij.
Nič ni bolj zapeljivega za moža, kakor čast, slava. Ako se mu ona obeta, ne gleda na nevarnost, pozabi tudi poštenost, in kader se tej strasti popolnoma vda, potem je gluh za vse, kar mu prigovarja pamet in pravica. Na to polzko pot poda se Focij, sprejame Bar-dasovu ponudbo, se dá posvetiti za carigrajskega škofa, akoravno je pravi carigrajski škof Ignacij še vedno — v pregnanstvu — živel. Focij je bil tedaj samo vsiljenec, stal je na nepostavnih tléh, podpirala ga je sila in oblast. Vedel je dobro, da je njegova škofovska čast prazna, dokler ga ne pripozná in ne poterdi rimski papež. Tega tedaj veljá pridobiti, misli si Focij, in sedaj zbere vso svojo skušenosi in premetenost, da bi pregovoril ali tudi prevaril papeža. In od sedaj nam kaže on kaj gerd značaj. Pozabi, da je kot učenjak prisegel vedno zvestobo resnici in pravici, postane lažnjivec in slepar, pro-derzen razkolnik, upornik proti sv. Cerkvi, ne misli, v kako brezno tira sebe in druge, — vse pa samo zaradi častilakomnosti in druzih strasti.
Da je vse to res, nam spričujejo pisma njegova, ki so se ohranila se iz tistega časa, spričujejo zapisniki zborov tadanjih in tudi zgodovinopisci njegove dobe. Le nekoliko zgledov.
K malo potem, ko je po krivici in po sili prišel na patrijarhovo mesto, je pisal papežu Nikolaju I ter mu poslal tudi daril. Najprej govori, kako hudo da mu je, ker si je prevzel pretežko butaro na rame; pa saj se je branil, — pravi on — saj je pretakal grenke solze zaradi sile, ki so mu jo delali. „Vse je tiščalo vame, duhovniki, škofje in nadškofje, posebno pa za vero in kersčanstvo vneti cesar, ki je — zakaj ce bi povedal resnice — naj milejši in naj krotkejši med vsemi vladarji, a takrat kazal se je proti meni grozovitega in silovitega. Le taka sila me je primorala, da sem se upognil."
Ni mi moči cele zgodovine Focijeve opisati, ampak le nekatere kratke čertice naj še dostavim. — S takim pismom on ni prevaril papeža, ali prevaril je papeževa poslanca, ki sta kmalu potem prišla v Carigrad. Focij je sklical cerkveni zbor 1. 861 ter je tožil po krivici odstavljenega patrijarha Ignacija. Ker se ta ni hotel odpovedati svoji časti, ga je skušal s kruto silo k temu primorati. Pravi malopridneži so nesrečnega Ignacija pestili, mu silili pero v roke, da bi podpisal svojo od-stopnico. Posrečilo se mu je vendar nazadnje ubežati jim. — Omenjeni cerkveni zbor se je obnašal krivično, nepostavno. Bila je pa navada, da so napravljali zapisnike o vsakem zboru, jih poslali naj prej papežu in tudi drugim škofom. Vsa poročila, ki so od Focija došla papežu, so ali lažnjiva ali pa prekanjeno zavita, da ni mogel zvedeti papež resnice. Tudi o tem cerkvenem zboru je poslal poročilo Focij s pismom, ki je zasukano zavihano, zavito, kakor je bilo mogoče le učenemu a
Sremetenemu Fociju. — Drugi zbor je sklical Focij leta 67. Hotel se je maščevati nad papežem, ki ga je bil zaradi njegovega počenjanja izobčil. V tem zboru, pri katerem je bilo nekoliko Focijevih priveržencev, je ta prederznež izobčil papeža in odstavil. Določila tega zbora je podpisalo le 21 prekanjenih ali malovrednih škofov. Ali Focij je napravil velikanske zapisnike o tem zboru, sleparsko s svojo roko napravil veliko podpisov takih škofov in mož, katerim se še sanjalo ni o tem zboru in o takih sklepih, in tudi cesarjev podpis je dostavil, ter celó goljufno pisanje poslal cesarju Ljudo-viku II, ter ga pozval, da naj izverši sodbo zborovo. V tem pismu te tudi očital zahodnji cerkvi marsikatere stvari, katere je obračal samo v to, da bi razderl edinost med kerščanstvom, ne pa iz dobrega namena.
Ne dolgo potem se je kolo zasukalo; cesar Mihael III je bil umorjen in njegov morilec Macedonec Bazilij je zasedel prestol cesarski. Focij je bil pregnan, in poslan v samostanski zapor. — Po smerti pravega patrijarha Ignacija je on zopet prišel na carigrajski škofovski sedež, ali največ mu je k temu pripomogla zvijačnost. Ena zvijača je kaj zanimiva. Cesar Bazilij je stopil v armado kot priprost vojak in se potem pozdigoval od stopinje do stopinje, ter postal nazadnje cesar. Hudo mu je pa vendar delo, da je bil nizkega rodu. Pri tej slabi strani ga je znal Focij prijeti. Napravil je neko čudno rodovinsko deblo, skerbel, da ga je zagledal pri neki priliki cesar in radovedno prašal, kaj neki to pomeni. Focij mu je pa skrivnostno pokazal, da ta stari spis je popis njegovega rodu in da kaže naravnost celo versto njegovih očetov, kateri pervi je bil kralj — to je Tiridat, kralj armenski. To jasno dokazovanje mu je pridobilo zopet cesarjevo milost in mu odperlo v drugič pot do prejšnjih časti.
Umeri je Focij pregnan v samostanu Bodri 1. 891. On si je pridobil nečastno slavo, daje največ pripomogel za razdor latinske in gerške cerkve, on je tedaj začetnik velikanske gerške razkolnije. Njegovih učenjaških del je veliko, toda „vednost njegova mu je bila samo pripomoček za njegove sebične namene... za lastno veličast" — pravi Hergecrother, ki je spisal o tem znamenitem možu velikansko delo: Photius, Patr. v. Con-stantinopel etc.
Ogled po Slovenskem ln dopisi.
Ljubljanske šole, začetne, srednje, deške in dekliške so se dokončale 15. tega mesca. Imele so po raznih cerkvah zahvalne 88. maše.
Perva mestna peterorazredna deška šola pod ravnateljstvom g. Andr. Praprotnika je imela ob koncu šolskega leta 433 dečkov (med njimi 29 Nemcev in 3 Lahe). Z njo sklenjena pripravnica za obertnijsko šolo je imela 146 zgoli slovenskih učencev. G. učitelj Mat. Močnik iz te šole je šel 1. mal. serp. t. 1. zarad boleh-nosti v pokoj. Sv. mašo so imeli še le od začetka rožnika samo po dvakrat na teden. V dan sv. Alojzija ste perva in druga mestna šola imeli skupaj pervo sv. Obhajilo v št. Jakopski cerkvi. Pri spovedi so bili učenci štirikrat skoz leto. Redno hojo v šole so letos po vsih razredih begale bolezni, zlasti davica in kozč.
Druga mestna peterorazredna šola pod vodstvom g. Leop. Belarja je ob koncu leta imela 625 učencev (med njimi 27 Nemcev in 2 Laha); v obertnijski pripravnici pa 119 učencev, in v 3 oddelkih zunanje šole na Mahu 67 otrčk. Katehet za obojno šolo je bil č. gsp. Jan. Gnjezda, za šolo na Mahu pa č. gsp. Jan. Kilar.
Šolsko leto se prične s slovesno sv. mašo 16. ki-movca (sept.).
Na ljubljanski gimnaziji je bilo v začetku preteklega šolskega leta 668 učencev in 2 privatista, ob koncu pa le še 609 očitnih in 4 privatisti. Po domačiji 538 Kranjcev (to je: 152 Ljubljančanov, 196 Gorenjcev, 88 Notranjcev, 102 Dolenjca); drugod takranje Avstrije 65, iz unkranje 8; pa 2 Egipčana. Po veri je bil l protestant in 1 izraelec, vsi drugi katoličani. Naj mlajših 15 je imelo po 11 let, naj starši 3 pa po 23 let. Med vsimi je bilo 57 izverstnih, 359 8 pervim redom, 84 jih ima kaj popravljati, 60 je dvojkarjev, 43 trojkarjev, 6 nesprašanih. Učnino jih plačuje 375 (!), napol 24, rešenih je samo 214, in vsa učnina znaša 8376 gld. Ta hudi davek se precej povišuje s tem, ker plačati morajo tudi
taki, ki so sicer dobro izdelali, pa imajo v nravnosti aamo zadostno (entsprechend).— Letno sporočilo ima v začetku spis: „Zur Theorie der Sinneswahrnehmung" od dr. Nejedli-a.
Novomeška gimnazija je imela v začetku leta 192 učencev, ob koncu pa 175. Izmed teh je 17 izverstnih, 100 s pervim redom, 25 z drugim, 13 s tretjim, 18 jih smč popravljati. 16 je Novomeščanov, 141 sicer Kranjcev, malo druzih iz raznih dežel. Po veri so vsi katoličani. Učnino jih plačuje dobra polovica. Osmi razred ima samo 4 učence; dva ie-tih sta se oglasila za bogoslovje: Kos Jos. in Kovač Jan.
Na realki je bilo ob koncu leta 203 učencev (v začetku njih 219), za 18 manj kot lansko leto. Kranjcev je bilo 129, iz druzega Avstrijskega in Ogerskega 72. Razun 2 protestantov in 1 izraelca so bili vsi katoličani. Kaj posebnega je, da izmed 7 razredov v treh ni nobenega pohvaljenega učenca. Tudi tu se je učnine plačevalo veliko več memo lanskega leta. Obertnijska šola, sklenjena z realko je imela 157 učencev.
Bol. Dubica, 28. rožnika 1882. Ko sem popisoval nedavno, kako čudno je Bog pripeljal trapistovskega novinca Pantaleona v samostan, mi je padla na misel še druga dogodba, ki še jasneje kaže, da Bog kadaj tudi take zapreke nenadno odpravi, ktere se nam kratkovidnim zde neodpravljive. Evo vam takega izgleda!
Unkraj staroslavnega poljskega mesta Krakova živi na ruskem Poljskem pobožna družina Hempel-nova na lepem grajskem posestvu. Dva ljubeznjiva sina, Ivan in Kazimir, sta bila ponos staršem ter vse njihovo upanje. Stareji — Ivan — bil je odločen za gospodarja in naslednika, mlajši — Kazimir — prejel bi bil od posestva lep denar. Ivan študiral je v domovini, Kazimir odšel je v gimnazijo v Belgi jo, in potem na katoliško univerzo v Lovanj (Löwen). Ko doverši tam, preseli se, ne vem že več s kakim namenom, v Kanado v severno Ameriko, od kodar je prišel z onim slovečim kardelom orjaških Kanadčanov sv. Očetu Piju na pomoč zoper italijanske roparje, in se je prav pogumno vedel ter hrabro bojeval. Po zmaganju Rimskega mesta bila je papeževa vojska razpuščena; naš Kazimir pa je že popred zapazil v Rimu novo, po samih Poljakih osnovano kongregaci]o od vstajenja Jezusa Kristusa; zdaj prost vojaštva ide gledat in poizvedit, kdo in kaj so oni redovniki ter kaj nameravajo 8 svojim redom? Pozvč vse in pristopi ter dela svoje poskušnje, potem stopi v novicijat. Zdaj dobi nenadno od doma pismo, ktero mu razlaga, kako ga je ruska vlada pozvala v vojake, ter še nekaj čakala, ker ni bil znan kraj njegovega bivanja; ali zdaj je začela po stari svoji navadi terdo pritiskati in pretiti, ako se ne poverne v domovino. Ni mu bilo nič po volji to zvanje domu, ker si jo za stalno izvolil svoj stan v novi kongregaciji, ktera ima po ukazu slavnega Pija IX voditi misijon v Bulgariji *) za zjedinjenje ondotnih raz-kolnikov, in ji je ta sveti papež zato tudi dovolil, da smč v jedni kongregaciji, v eni hiši, imeti vse v katoliški cerkvi navadne obrede; ter namerava tudi delati na Poljskem, kakor je počela ravno vlani že delati v Galiciji, posebno med zedinjenimi Ruteni, kjer je treba veče stalnosti, da jih Rusija ne omami ter ne potegne v razkol. Mislil je naš Kazimir, tukaj sem v Rimu, zdaj
*) Sporočil sem enkrat v „Danici", da je prejela misijonska hiša v Adrijanopolju iz Pariza 10 tisoč frankov za nakup zemljiSča, ali bila je pomota v Parizu, ktera se je kmalo dognala, in novci niso došli. Vendar pa so kupili misijonarji nekaj zemlje za 7 tisoč frankov; in kranjski denar, 500 gl. ca vstanovne maše, ter še druzih 500 gl., in so začetek storili temu zemljišču.
res pod vlado italijansko, ali izterali in Rusom prodali me ne bodo nikakor, tega se ne bojim, toraj ne grem domú, in ta svoj sklep staršem pismeno naznani. Ali kmalo potem dobi zopet nov dopis ter novo tarnjanje, naj pride vendar domú, ker vlada bode globila starše, ako sin ne dojde, za kake tisoče, taka pretnja je že njim došla. Sin mirno odpiše, naj dado za njega tisoče, ktere so mu odločili dati, ako bi se bil oženil, on pa ostane v Rimu, v redu, kterega si je izvolil ter je prav zadovoljen in srečen v njem.
Ne preteče dosti nedelj, evo ti novega pisma od roditeljev, kteri ga za Božjo voljo pros jo, naj se poverne na vsaki način na Poljsko, ker je vlada zagrozila že toliko globo, da je obstanek posestva v veliki nevarnosti; ako ne pride, on bo kriv vse nesreče, in tako strašne! Zdaj je prišel Rus Kazimiru v Rimu vendar do živega. Tolike nesreče staršem in bratu nikakor ne smé nakopati; toraj se posvetuje s predniki; ti mu zapovedó, naj se verne v Božjem imenu domú; ako ga je Bog odbral si za ta red, gotovo ga bode zopet Brečno nazaj v Rim pripeljal. Ta misel bila je iskra, ktera ga je razsvetljevala in vnemala, pa tudi tako tolažila, da je sicer ■ pretežkim sercem, vender ves vdan v voljo Božjo odšel na železnico, ktera ga je v kratkem postavila na mejo Rusko. Tu so bili potniki od glave do pete dobro pre-merjeni in pregledani, vsi njihovi papirji, knjige in drago preiskano ali celó pretuhtano. Versta pride na Kazimira. Kdo ste? Potni list? Od kod? Kam? Zakaj? Vse odkrito javlja, kaže svoj potni list, ki pa je bil že prestar, mnogo lét nikdar več ne podpisan od kake ruske oblasti, konsula ali koga druzega. Pa kaj ste bili v Rimu? Papežev vojak! odgovori naš popotnik. Ta odgovor pana vradnika, debelo pogleda Hempel-na, ga mol¿¿ odvede v drugo sobo, v nekak zatvor, ter mu naznani, da mora ondi ostati, dokler ne dojde z Varšave ukaz, kaj se ima ž njim zgoditi, in zato hoče tje berzojaviti. To ti je lep sprejem na meji že, kaj še le bode kasneje, si misli Kazimir v svoji ječi; ali besede njegovih prednikov so ga tolažile in vterjevale. Z Varšave dojde ukaz, naj bivšega vojaka papeževega nikakor ne dopuščajo čez mejo, ampak nazaj naj ga veržejo v Galicijo. Naznani mu se ta ukaz, pa dobri sin poskerbi za starše, ter določno zahteva, naj ga pusté domú, da zamore vla-dino zapoved doveršiti in se dati med vojake vverstiti, ker preti sicer staršem neznana nesreča. Tudi to se naznani v Varšavo, pa zopet dojde ista zapoved, da ne smé nikakor čez mejo. Preden se verne, dá vradno napraviti vse potrebne spise, da je Želel spolniti poziv vladin na vojake, da ga pa vlada ni dopustila čez mejo. Ko je vse storil, kar se mu je zdelo potrebno, se poverne zopet v Rim, v svoj red, kjer sem mnogo ž njim občeval, celó pervi je bil odločen, da je mene po Rimu spremljal in mi naj veče znamenitosti kazal, in zopet je bil odločen, da ima namesto mene iti v Adrijanopelj, ker sem bil ravno takrat zbolel, pa so tam potrebovali novih pomočnikov v šoli. Resnično se ponašam, da sem imel moža za strežnika, kterega se je Rusija bala. Ravno ta dogodba pa tudi priča, kake zaumene je imela, in jih morda še ima ruska vlada o papežu, ker celó na romanje v Rim na proslavo ss. Cirila in Metoda ni bilo dovoljeno edino podložnikom ruskim. In menda prav zato, ker se ta vlada papeža tako hudó boji, se pa nje nihilisti nič ne bojé.
Razgled po sveta.
Na Ogerskem je prišlo tako daleč, da katoličani že 16, naj bi imeli saj enake pravice z judi. Ondotno
nemško časništvo, piše „Vaterland", je Čisto v judovskih rokah, ter ne more v očitnost kaka misel, ako ni čisto judovska ali zasebno madjarska. Bramba madjarske velemoči se zlija čisto v ljubeznjivost; terpijo ali pa zamečkajo se judovske prederznosti in z veliko ekerb-ljivostjo se čuje v njih korist Nedavno je ministrov ukaz do komitatov opominjal, naj se skerbno čuje nad pohišnim kupčevanjem, ker se je zgodilo, da so se po tej poti po deželi razširjali hujskajoči spisi in podobe zoper jude. Ravno tega ministra pa ne bodejo spdke (karikature), ki so po judovskih štacunah razobešene zoper katoliške duhovne! V tacih ostudnostih ne vidijo hujskanja zoper vero, ktera vender ima v postavi brambo; pač pa, ako bi bile enake reči obernjene zoper razkol-niške svečenike, kalvinske pastorje, ali tudi zoper turške „imane'*! „Smo 11 katoličani zunaj postave?" praša dopisnik. „Je li judom dopušeno nas zasramovati ? Kje je potem ravnopravnost? Razobesite dane3 le eno karikaturo zoper rabinarja, zdajci imate na vratu policaja in deržavnega zavetnika. Judje eo dosegli ravnopravnost, čas bi bil, da nam katoličanom dopuste ravno te pravice, kakor jih judje imajo..." V resnici premislika vredne dogodbe, ki se v raznih barrah rade ponavljajo.
Carigrad. (Turki in Lurška Mati Božja.) Današnjemu času posebno primerna je molitev za spreober-njenje Arabov in Turkov; zato je bilo v „Danici" že priporočevano, naj bi goreči prijatli sv. Cerkve molili n. pr. vsak dan očenaš in češenamarijo s pristavkom: „O Jezus, zavol o svoje smerti na križu se usmili ubozih Arabov in Turkov!" Da je pa res prišel čas, ko se imajo Turki spreobračati, kažejo tudi prečudne dogodbe, ki se sedanji čas prikazujejo na Jutrovem, in zlasti milosti, ki jih je Bog po Mariji v glavnem turškem meBtu začel deliti.
„Sendbote" postavim pripoveduje to le: Na skrajnem koncu mesta Carigrada je ubožen samostan, čigar prebivavci so dobili postavo (štatvo) Naše ljube Gospe Lurške in nektere sode vode od ondod, da oboje pošljejo v svojo domačijo — Georgijo. Podoba je bila za čas postavljena v njih kapeli. Neka boka oseca iz soseščine je večkrat t]e prišla molit, in bila je ozdravljena. To se razglasi in prihajajo še drugi bolniki, ki so po človeški misli bili viditi neozdravljivi, so pa r•• ogi na prošnjo Matere Božje pomoč dosegli. Tako cerkev postala prava božja pot. Vse je skup sulo, ne le katoličani, temuč tudi judje, turki, gerki, in prav veliko se jih je ozdravilo, pa tudi marsikter grešnik se je spre-obernil. Bukve, v ktere se ima zapisati vsak, ki je prejel kako nenavadno milost, so tam očitno položene ter jih slehern zamore pregledovati.
Pritiskanje ljudstva v to svetišče Matere Božje, je tako obilno in veliko, kakor so milosti, ki se tam dosegajo. Vaak dan pride šest do sedem tisoč romarjev k kapeli. Frajmavrar, ki prebiva v sosedstvu tega samostana, je eno nedeljo od petih zjutraj do osmih zvečer v svojo jezo naštel pet sto vozov. Pri toliki gnječi se lahko zgode kaki r.eredi in nesreče. Policijski minister je toraj blizo samostana dal postaviti stražo v ta namen, da se ohrani red in (čujte keršeni merzlikarji in brezverci!) da kapelo in samostan brani pred napadi krivo-vercev. Ker turški romarji imajo navado, iz spoštovanja obutev odložiti predno stopijo v svoje mošeje (molitve-nice), so hotli to šego spolnovati tudi pred vstopom v katoliško kapelo, lc s trudom so jih častiti očetje od-vračevali od tega; umivali pa so se pri samostanskem vodnjaku.
Kteri pridejo že v jutro, so pri sv. maši, in pri tem posnemajo obnašanje in djanje katoličanov. Ako bi mnihi ne bili čuli, bi se bile enekrati že zgodile tudi
Čisto nedopustljive reči. Tako n. pr. so bile nektere turške gospč pri sv. maši, med ktero se je obhajalo. Brez pomislika so se bližale obhajilni mizi, kakor katoličani, in so enako hotle biti obhajane. Le z živim pregovarjanjem so jim patri dopovedali, da sv. Obhajilo je dovoljeno le samo katoličanom, in tudi tem še le po potrebnem pripravljanji. Tudi božjepotniki, ki prihajajo že po božji službi, obišejo Lurško Mater Božjo. Stopijo pred oltar, vprejo oči v podobo, in prav goreče prosijo dobr6t od Matere Gospodove. Po opravljenih molitvah pridejo v sakristijo poslušat, ko 8e bere evangelij. Na Jutrovem je navada, da romarjem, ko pridejo v kako svetiše, če tudi popoldne, kak pater bere ali poje primeren evangelij. V Emavsu n. pr. nam je pel evangelij o dveh učencih, „ki sta šla v Emavs", in obmolili smo litanije loretanske. V Kairi je saj P. gvardijan vsak dan pri svoji masi po latinskem evangeliju tudi ljudstvu bral evangelij v arabskem jeziku in prav ginljivo je bilo slišati, ko je začel: „Fi hiza ez zamdn gkdl Jesu-el Mesih le-talamizihi" (Tisti čas je rekel Jezus Kristus svojim učencem itd.) Pa vernimo se nazaj v Carigrad v samostansko kapelico.
Vse starosti, vsi stanovi se shajajo pred štatvo Naše ljube Gospe Lurške: mladenči in Btarčki, neolikani in olikani, posli in gospostva, vojaki in častniki vsih stopinj, gojenci vojaških šol in učenjaških učiliš, svetni in duhovni, beji in pašati. Tukaj je oficir z zm.mnji general-adjutanta, ki moli k Materi Božji Lurški za ozdravljenje svoje žene. Tam so trije višji oficirji, kterih eden je okinčan z velikim redom turškega cesarstva. Vsi trije vžijejo nekoliko lurške vode, stopijo v kapelo, odlože sablje, molijo pred podobo Naše ljube Gospe Lurške, obišejo altarje, si dajo razlagati postaje križevega pota in z vso zvestobo poslušajo zgodbe o terpljenji in smerti našega Zveličarja — Dvanajst peš-vojakov, ginjenih in spodbujenih, ker je bil njihov na pol slep tovarš ozdravljen, je prišlo pod vodstvom svojega seržanta do kapele; pred vrati puške skupaj postavijo in stopijo v kapelo ter zvesto molijo. Potem pridejo v sakristijo in prosijo, naj se jim bere evangelij. Berž ko se mašnik na glas pokriža. na seržantovo komando vojaki vsi pokleknejo. Tri dni pozneje naznani seržant častitim očetom, da on in trije njegovih vojakov so ozdravljeni starih bolehljivoat, ki že od davno kljubujejo zdravniškim prizadevanjem.
Romanja, ki so bile v začetku le posamezne, so se razširjale in postale so splošne.
Vse te dogodbe so katoličanom vero na novo poživile, med krivoverci in razkolniki pa so zbudile veliko gibanje. Posebno pa so katoličanom pridobile spoštovanje Turkov, kterim so všeč katoliške procesije in jim brambo oskerbljujejo. (Kaj ta pojudene francoske, poframaso-njene Jaške vradnije?!)
Cešenje Naše ljube Gospč Lurške se razširja tudi že zunaj Carigrada in čez meje turškega cesarstva. Kmetje z bregov Cernega morja prihajajo s svojimi družinami na posebnih vozovih, ki jih voli vlečejo, opravljajo molitev pred Marijnim oltarjem in jemljejo lurške vode in olja iz svetilk seboj domu. Neki prebivalec iz Turkestana je prosil lurške vode, da jo pošlje v svojo domačijo. Neki turšk oficir jo je poslal v Mezopotam jo.
Pa še več. Znano je, da Medina in Mekka ste sveti mesti mohamedanske vere. Kristjan, kteri bi se bil dozdaj prederznil v ti mesti stopiti, bi bil življenje postavil v nevarnost. Zdaj pa? Eden mohamedanskih duhovnov pri veliki mošeji v Medini prosi za štiri ste-klenke lurške vode in Bteklenko olja iz svetilnice, ki gori pred altarjem Naše ljube Gospe, da bode to poslal v — Mekko!... koperneče tega pričakujejo v čas velike mohamedanske božje poti!... Mekka želi lurške vode
in olja iz svetilk pred altarjem Nase ljube Gospč; Me-dina in Mekka si po učeniku „korana" (mohamedan-skega sv. pisma) naročujete vode in olja, ktero dvoje je posvečeno po neomadežani Mariji Devici!... To je res dogodba, ki ni brez pomena in ne more ostati brez dobrih nasledkov.
Pij IX, častitljivega spomina, je o neki priliki preč. gosp. nadškofu Karvskemu (Koriu) rekel, kako on zanesljivo zaupa, da jutrovski narodi se bodo povernili v sv. Cerkev, ker Mater Božjo tako detinsko časte in tako priserČno ljubijo. Te ndde velikega papeža se dan za dnevom bolj bližajo svojemu vresničenju. Znamenite osebnosti so napovedovale, da propad mohamedanstva jo blizo. Kdaj ravno se bo to zgodilo, to nam ni znano; znamnja pa so vedno bolj očitne. Siljenje Francozov in druzih katoliških narodov na Algiersko in sploh v gornjo Afriko, Angležev in druzih v Egipt, naval Rusov od severa proti jugu, posedenje Bosne in Ercegovine po Avstrijancih, zdaj pa še posebej bližanje mohamedanov samih k Mariji Devici, — to so vender dosti očitne znamnja, da mohamedanska čudna vera je zrela za propad, ondotni narodi pa za povernitev v katoliško Cerkev, z mohamedanstvom vred pa tudi jutrovo veliko razkol-stvo. Mogoče, da pred velikim spreobernjenjem bode hudo zrojila še turška prenapetost, kakor pred svitlim solncem pogosto razsajajo hudi viharji; toda vse take nevihte bojo po previdnosti Božji le pomoček, da se bo naj častitljivše delo hitreje doveršilo.
Silno čudno je, da ravno Naša ljuba Gospd Lurška je sredi mohamedanstva pričela versko obnovljenje. Ona je „jutranja Zarija solnca pravice". Bog daj, da bi hitro naprej gnala in veselo doveršila, kar je tako čversto pričela!
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
24. mal. serp. S. Kristina. — 25. S. Jakop ap. — 26. S. Ana. — 27. S. Pantaleon. — 28. S. Inocencij p. — 29. S. Marta. — 30. Deveta nedelja po Bink. Ss. Abdon in Senen mm.
Zahvale:
Št. 73 Pred tremi leti sem priporočil družbi v molitev dijaka, da bi nastopil bogoslovje in postal duhoven. Hvala bodi Bogu in Mariji, Naši ljubi Gospej presv. Serca, ker že je posvečen. K temu bodi pristav-ljena še nadaljna prošnja v poseben dober namen.
Iz Stajarskega, 17. mal. serp. 1882.
Št. 74. Bilo je še lansko leto, ko me je začelo po eni nogi tako tergati, da nisem mogel delati in po noči ne spati. V tej nadlogi se zatečem k Mariji pomoči si izprosit. Opravljal sem devetdnevnico, in se podal na božjo pot Marijacelje, z namenom, če se ozdravim, po „Danici" to naznaniti. Hodil sem z Dunaja do tje 8 dni; od začetka sem Bilno težko hodil, potem pa Čedalje ložej; ko sem do omenjene božje poti prišel, že nisem nobenih bolečin več čutil v prej bolni nogi, in od tistega časa nič več. Bila je vsa pot prav srečna in sem še marsikaj veselega naletel.
Čez nekaj časa po tistem sem pa na enem ušesu čisto oglušel. Zdaj pa obljubim sk( zi en celi mesec moliti k časti Marije pomočnice in sv. Hoku, da bi mi Bog na njuni priprošnjo zopet sluh podelil. In res; ko je bil mesec pretekel, sem zopet slišal. Potem sem pa vedno zdrav in srečen, da sem zadovoljen. Bogu bodem
vedno dajal hvalo, ker nam po svoji deviški Materi deli tako obilne^ milosti. Češena bodi vekomaj, Marija pomočnica! Češen sv. Rok!
Na Dunaju, 2. mal. serp. 1882. J. Umek. •)
Št. 75. Pred več mesci sem po „Danici" priporočil v bratovsko molitev N. Ij. G. presv. Serca svojega pri-jatla, že štiri leta bolnega moža. V tistem času sem tudi bolnemu naročil, naj se N. Jj. G. priporoča in njo za zdravje prosi. Kmalo potem mi je zamogel sam pisati in je povedal, da se mu je znamenito zboljšalo. Ni še popolno zdrav, pa ima upanje, da mu bo vse prešlo, ko je prej pa že mislil, da ne bo nikdar več zdrav. Jaz se pa čutim dolžnega svojo obljubo spolniti, ter po „Danici" naznaniti zahvalo. Čast in priserčna hvala N. lj. G. presv. Serca, in zahvala Marijnim častivcem, ki 80 v ta namen molili!
Na Dunaju, 12. mal. serp. 1882.	A. A.
Št. 76. Bila sem v silnih dušnih žalostih in hudih telesnih težavah. Pa priporočevala sem se z devetdnevnim opravilom zaupliivo do sv Jožefa in — vse se je na bolje obernilo. Ako bom uslišana sem obljubila to v „Zgod. Danici" naznaniti. Čast toraj in zahvala «v. Jožefu, mogočnemu priprošniku v revah dušnih in telesnih!
Smlednik, 18. mal. serp. 1882.	J. R.
V molitev priporočeni:
Težavna zadeva, priporočena N. lj. G., sv. Jožefu in sv. Deodatu, na kterih prsprošnje naj bi se rešila v Božjo čast, v zveličanje in mir zadevnih. — V vratu bolan mož. Ilvala po uslieanji se naznani. — Že devet mescev na roki in na nojii prav hudo bolna oseba živo priporočena. — Že več časa na nogi hudo bolna žena za zdravje, pa tudi bolna hčerka njena, obe iskreno priporočeni. — Mati goreče priporoča družbi N. lj. G. presv. Serca v molitev svoje nedorasle dečke za bratovsko ljubezen med seboj, med njimi posebno enega, da bi si zvolil tisti stan, kteri mu je od Boga namenjen. Priporoča pa tudi še drugo težavo, ako je Božja volja, da bi jo Bog odvzel, ali pa gnado dodelil, da bi jo mogla poterpežljivo in iz ljubezni do Boga prenašati. — Oseba v hudi bolezni je prav serčno priporočena v bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca. Devetdnevnica se že opravlja, pa jo bode tudi bolna opravljala, berž ko bo zato zmozna. Uslišanje z zahvalo se naznani.
Opomini k modrosti.
(Ir bukev Sirahovih, iz XXVI. in XXVII. po g L.)
24.	mal. serp Dve reči se i ni težki in nevarni zdite: kupec se bo težko znebil lenobe (v službi Božji, kakor n. pr. kramarji po sejmih), in kerčmar ne bo čist grehov ustnic.
25.	Ako se strahu Božjega stanovitno ne deržiš, se bo tvoja hiša kmalo poderla. tGovirjenje je še dalje o kupcih, tergovcih, kramarjih, ktere ie strah Božji za-more obvarovati krivice in pogube.)
26.	Lončarsko posodo peč poskusi, pravične ljudi pa skušnjava bridkosti.
27.	Svet Človek v modrosti ostane, kakor solnce; nespameten pa se spreminja kakor luna. (To je: sveT, zares pobožen človek je stanoviten, enak solncu, ki se ne spreminja.)
2i. Govorjenje tucega, ki veliko prisega, stori, da lasje na glavi ¡jo koncu vstajajo; in njegova nespodobnost (stori;, da je treba ušesa mašiti.
*) Crat ranjc. Okiškega.	Vred.
29.	Prelivanje kervi izvira iz prepira prevzetnežev ; in njih kletev se težko posluša.
30.	Odpusti svojemu bližnjemu, afco fe je razzalil; in tedaj bodo tudi tebi, a£o prosiš, (jreAi odpuŠeni.
Listek za raznoterosti.
Razstava bratovsine presv. Resniega Telesa bode letos 28., 29. in 30. tega meseca, vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zveččr v navadnih sobanah tukajšnega Uršulin-skega samostana. Ude in dobrotnike bratovsine k razstavi priljudno vabi	vodstvo bratovšine.
Novo mašo bode imel prihodnjo nedeljo (23. t. m.) v Uršulinski cerkvi č. g. Herman Kapus,iz lavan-tinske škofije, ki ima starše v Ljubljani. Prične se opravilo zjutraj o Va^.
Ix programa dijaške kuhinje — začasno. Izmed 33 bolj redno podpiranih gimnazijalcev jih je izdelalo 27, dragi so propadli; — izmed 21 iz normalke pa jih je dobro opravilo 14; in 7 je piškavcev. Med gimnazijci sta izverstna dva; izmed normalcev pa je celô njih devet med pohvaljenimi. Bolj natanko potlej, ko zdelajo še „muzikanti" ali orgljavci. — Na boben pa nismo prišli, hvala Bogu in prijatlom naše mladine! — Ako nam počitnice prinesô kaj dobre zaloge, se bo dalo še dalje „kuhati". Bog daj!
Koristne knjige. „H ii 1 f e i m L e i d e n". Ein Trost-buch fur jeden Tag des Jahres von Gratin Adele von Hoffelice. 647 strani. Cena 2 gl. 40 kr. — Fervo, na kar so moje oči v tej prijazni knjigi zadele, je ob kratkem tole: Naslov: ».Svojega križa si človek ne more ne izvoliti ne menjati." Bog nas ljubi, ko nam terpljenje pošlje, ako nam drage bitja odmakne, v ktere so naše nagnjenja vperte, m želj našega serca ne spolni, ako nam svojo naši volji nasprotno voljo naloži. Zdi se, kakor bi bežal pred nami, da ga mi išimo; molči, da ga večkrat kličimo ; otovori nas s terpljenjem, da se njegove roke v podporo poprimimo. Nazaj vzame, da nam pozneje dvojnato dd...
Ako na to tišiš, naj ti Bog tvoj sedanji križ odvzame, ti svoj obteževavni križ morebiti s težjim zamenjuješ. —
Kavalerijsk častnik si je želel v zakon mlado deklico, in bila mu je obljubljena. Zroji pa vojska s Pru-som. Ženin kopemeče želi poroke, starši pa hočejo konca vojske počakati. Nezadovoljen in nemiren se častnik verne k svojemu polku. Šest tednov pozneje mu krogla eno roko odbije. Mir se pozneje podpiše in ženin se verne po nevesto, ktera pa je zdaj svojo dano besedo prejedla. Nezmérno potertje se ga loti, toda bil je kristjan in vera mu je prišla na pomoč. Môli, se vdà in sklene ne misliti več na kako ženitev. Od tistega trenutka, ako ga je kako mično bitje srečalo, se je v nebo ozerl in rekel: ,,.,Moj Bog, želel sem si tovaršico in ti si mi dal križ! Ne bil bi si ga jaz izvolil, ker pa je prišel iz tvoje roke, se z njim zaročim na vse žive dni. Naj me pripelje v večno zveličanje!"" — Poskušnja ni bila dolga, tri leta pozneje je umeri 8 čudovito sladko zadovoljnostjo in v občutji naj priserčnišega veselja, da je daroval nekako časno srečo v zaupanji na veči, večno blaženost...
„Naj boljši zatajevanja", pravi sv. Frančišk Sal., „niso tiste, ki jih sami izvolimo, ampak ktere Bog izvoli. .."
De imitatione Christ i. Libri quatuor. Prijeten žepni format.
y Mariboru je preč. g. kanonik Fr. Ogradi postat ravnatelj v duhovnišnici; č. g. Ant. Bolon duhovni svetovalec; č. g. K. Hribovšek špirituval. — Duhovne vaje bode v cerkvi sv. Alojzija vodil jezuit č. o. Patis. — Umeri je č. g. Jož. Rohanec pri spodnji Kungoti, zlato-masnik, star 82 16t. R. I. P. — Č. g. A. Potočnik je postal provizor v Marenbergu. Kaplani so nameščeni čč. gg.: Jož. Černko v Jerinini, M. Goršič v Vitanji, Jan» Cvetko v Reichenbergu II; Jož. Kotnik v Skalah II; M. Černko pri sv. Barb. v Slov. gor.; plem. Pol v Ponikvi; novom. Fr. Hrastelj v Laškem; novom. J. Meško v Starem tergu; K. Terjašek pri sv. Martinu na Pakir — Zlato mašo bodo imeli čč. gg.: Gabrič, Lapuh, Žižek in preč. Jurij Matijašič, stolni dekan, bivši mnoga let profesor veroznanstva na mariborski gimnaziji.
V Kerski Škofiji so postali župnikivčč. gg.: Gvidon Bitner na Terbižu, Andr. Kristijnak v Štembergu, Ferd. Vapis v št. Paternijonu.
Kazalisoa bolezen. Zopet v Petrogradu je pogorela velikansko poslopje, po imenu „Arkadija - kazališe1'. Škode je 400.000 rubelinov. — Tudi v Madridu je 6. t. m. pogorelo kazališe „Recreo".
Dve prašanji. 1. Na prašanje: „Zakaj ne veruješ v pekel?" je nekdo odgovoril: „Ako bi to veroval, bi moral sam vanj priti; zato ne verujem." — Drugo prašanje: „Ali tako tolažilo kaj pomaga?"... Novo prašanje namesto odgovora: „Če z zavezanimi očmi proti breznu greš, ali ne boš vanj padel?"
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Cerovcu v Stopiški fari: Milgosp» stolni prošt Jožef Zupan 25 gl. — Č. g. župnik Janez Demšar z Bukovšice 5 gl. — Esurienti frange panem 2 gld. — Izv Lesec č. g. Prim. Hudovernik veliko culo obleke. — č. g. Prim. Peterlin 4 gl. — Dve dobrotnici 2 gl. — Č. g. župnik M. Narobe 2 gl. — C. g. Anton Zupan 1 gl.
Za študentovsko kuhinjo: Poštena družbica na Rožniku po sv. maši pri zajutreku kot zbirko 5 gl. 11 kr., z glasilom: „Jos^dijaška ni propala!" — G. Ant. Zajic, župan, 2 gl. — C. g. Ant. Pivk 1 gl. — C. g. župnik Matija Arzenšek 5 gl. — Neimenovan po katoliški bukvami 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Škofje Loke po č. g. župniku BI. Šokliču neka služabnica 2 gl. — tt 100 gl.
Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Č. g. Šim. Zupan 2 gld.
Za opravo uboznih farnih cerkev naše skojije: Iz Soteske 3 gl. 50 kr. — Iz Podkraja 5 gl. 35 kr. — Od čč. gg. bogoslovcev 5 gl. — Iz Ternovega v Ljubljani 14 gld. — Z Bučke 16 gld. — lz Šmihela pri Novem mestu 10 gl. — Z Javorja pri Litiji 9 gl. — Zavrača po č. g. Ant. Pivku 8 gl. 20 kr.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu Č. g. župnik Martin Narobe 3 gl.
Za sv. Očeta: Iz Šmarije po preč. g. dekanu Drob-niču 24 gld. — Škofj a Loka po č. g. župniku BI. Šokliču 23 gl. 30 kr. — Č. g. Ant. Pivk 1 gl. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. Kar. Cigonu 8 gl. 50 kr. — Č. g. Ant. Zupan 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. K. Č. v Č.: Vse doslo; lepa hvala! Sicer precej prihodnjič. — G. Š. Z.: Prav primerno; hvala!
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.