llbaja fukr^mm ^Stesaikuv la Itsued ogodb* z unijo. Stalter-Esaex C«, je ustavila obrat v dveh premogovnikih v dolini Hocking, da prisili rudarje na končanje atavke. NaroČila za premog je poslala v W. Vir-ginijo in Kentucky. Njen poakua se je izjalovil. Oral Daugherty, bivši predsednik rudarskega poddistrikta v dolini Hocking in sedaj super-intendent pri Sunday Creek Coal Co., kritizira unUske uradnike, ker so pozvali ru&rjfe na stavko v tem distriktu, ne pa v vzhodnem delu države. Predsednik šestega premogovnega diatrikta UMWA Lee Hali je odgovoril, da bo v kratkem razglašena stavka tudi na vzhodu. Stavka v dolini Hocking je popolna. Obrat je ustavljen celo v manjših premogovnikih, kl o-bičajno operirajo za čaaa atavk. Nedavno je bilo aretiranih 6 rudarjev in obtoženih pocestnega ropa, ker ao odvzeli nekemu kompanijskemu. stražniku revolver in policijaki znak. Odvedeni so bili v zapor, toda pozno-je, ko je bila položena kavcija dva tisoč dolarjav za vsakega, ao bili izpuščeni nf svobodo. Obravnava proti njitn se bo otvo-rila proti koncu tyga meseca. • - ^mmr^' Napad m Hitlerjev vlak posvetovanja Nihče od faitotlUith voditeljev ni Ml ranjen. Atentat zavit v bbbb ■ » * mtstsrij de. Imenovan ie bil podkomitej |K članov, devet od vsake sku tttvah Milwaukee, Wis.. 16. marca.— l "<. ki bo nadaljeval z razgovo- — Socialistični župan Daniel '< in (»ugajanji glede obnovitve Hoan in alderman Joaeph P. ("godbo, ki poteče 81, marca. |Carney, nestrankar, bosta iu-Splošnl komitej 50 članov, ki panaka kandidata pri volitvah 5. " zboroval od zadnjega torka, aprila. , '« /ačasno prekinil zasedanje.| Hoan in Caroey sta ellminlra-s« "tal hc bo ponovno, ko bo pod- la vae druge kandidate pr vče-1 miu-j izdelal avoje poročilo, 'rajšnjih nominacijah volitvah. '' I y tega podkomiteja je bil i- Izki v 378 volilnih okraj h poka-n.enovan tudi drugi komitej, ki zuje, da je Hoan prejel 7ti,uwo nalogo sestaviti poročilo, glasov, Carnejr^.ns^*^ kak p' L' diujfih držav se uvaža v Chica-K". Komitej bo na podlagi ts ta-'»dsclje skušal ugotoviti obsež-n"st zunanje kompetkijs. Welmar, Nemčija. 16. marca. — Več strelov je bilo oddanih včeraj na braovlak,, v katerem so se vozili Adolf Hitler, voditelj fašistične stranke, Joseph Paul Goebfesls ln dr. Wilhelm Frick, Hitlerjeva pobočnika, v bližini Jena. Trojica je bila na poti iz Monakova v Welmar. Nihče nI bil ranjen, vendar ao železniške avtoritete odredile preiskavo. Neka nepoznana ose ba je oddala strele. Fašistični voditelji so Imeli nastopiti pred komitejem thu ringške zbornice, ki preiskuje p*kus dr. Fricka, bivšega thu-ringškega ministra za notranje zadeva, glade naturalizacije bivšega avstrijskega državljana Hitlerja in Hindenburgovega tekmeca. Dr. Frick Je Hitlerja Imenoval za pollctjakega načel-nika v Hildburghausenu in s tem Je slednji dobil državljanstvo. Dr. Frick Je pred komitejem Izjavil, da J« njegova dolžnost popraviti krivico, "kl se Je zgodila Hitlerju, vojsku, ki.se je v svetovni vojni U»ril proti sovražnikom Nemčije v sprednjih vrštah." operatorjev Pripravljeni no odobriti predlogo, kl predvideva vladno kontrolo nad produkcijo PittHburgh, l*a. — (FP) — Premogovni operatorji v pitts-burškem distriktu se razburjajo radi nove situacije, ki jo ja stvarilo sprejetje LaGuardia-Norrisove predloge, ki omejuje oblast federalnih sodnikov pri izdajanju injunkcij in odpravlja takozvane *'yellow dog" pogodbe. Injunkcij« in Myelow-dog" pogodbe so bile orožje, katerega so operatorji rabili v boju proti uniji in pri raabijanju stavk. Te dni so se operatorji sestali na konferenci v uradu Pitta-burgh Terminal Coal Co. Detajli posvetovanj niso bili objavljeni, toda snano je, da so nekateri operatorji Izjavili, da so pripravljeni podpirati Kelly-tDavl-sovo predlogo, ki Ja bila predložena v obeh kongresnih zbornicah. Ta zakonski osnutek predvideva vladno kontrolo ln regulacijo nad premogovno industrijo, ki naj bi preprečila škodljivo kompeticijo med operatorji in katera je odgovorna aa obstoje* Či kritični položaj na polju mehkega premoga. Premogovni baroni bi sicer raje videli, da ostana vse po starem, to je, da bi lahko še nadalje vodili kampanj« proti organiziranju rudarjev in razbijali stavke s pomočjo injunkcij, toda aprejetja protilnjimk-cijskega načrta Jim Ja prekrižalo račune. Sedaj morejo najti drugi Mod iz aituaclj«, tudi 6a to pomeni vladno kontroli) nad Industrijo. Jasno Je, da ns bodo imeli več tiste oblasti nad sodišči in policijo kot doalej, če bo predsednik Hoover podpisal Nor-risovo predlogo ln jo bo $veino vrhovno sodišče priznalo aa u stavno. Kel!y-iDaviaov zakonski načrt poudarja kooperacijo mad unijo in operatorji v svrho stabiliziranja premogovne industrija, toda slednji ao doslej odločno odklanjali vsako sodelovanje « delavskimi organizacijami. 2etoznl*kl klerki v boju proti redukcijam i San Francisco, Cal. — Kot odgovor na apel uradnikov bratovščine železniških klerkov, Je federalni odbor za posradovanja prevzel JurlsdUtcIJo v kontrover-z! med bratovščino in Southern Pacific železnico, ki Je naaUla, ko je uprava Železnice odredila redukcijo za deset odstotkov. To Ja prvi slučaj, kl ja prišal pred zvezni odbor, odkar aa uprave otvorile kampanjo za raduk-cijo mefd na vseh železnicah. Načelnik odbora Je John R. Wil liams. Sprememba v japonski vladi .rs mm^mm^^ Minister sa notranje zadeve podal ostavko. — Rusija bo baje priznala novo mandžurako dr-Žavo .. Tokio. 16. marca.—-Tokugcvro Nakahaši, notranji minister, ki je predmet ostri kritiki, ker je še ostal v kabinetu po tzjalovU«-nem atentatu na japonskega cesarja 8. januarja, Je včeraj de-misijonirat Njegova resignacija je bila naznanjena po konferenci s premijer jem Inukaijem. Politični o-pazovalcl menijo, da bo to pojar čilo stališče vlade proti napadom, ki jih pripravlja opozicija, ko se parlament,aastane na izrednem zasedanju 18. marca. Notranji minister Je tudi načelnik polletij« in kot tak bi moral pre vseli odgovornost za atentat na mlkada ln bi bil moral takoj po napadu izstopiti ts kabineta. Pofočllo se glasi, da bo prevzel poaMJo notranjega mi-nlatra Kisaburo Suzuki, sedanji justični minister. Na baalitesti, ki prihajajo ii Mandžurija* Japonski uradniki napovedujaJo, da bo aovjetaka vlada v kratkem priznala ivovi mandšurslil.rsštm, kateremu načelu je bivši kitajski cesar Pu-yi. Japonska časopisna agancija Rengo poroča la Cangčuna, glavnega mesta nove države, da je Rusija neformalno tajaviia, da bo odobrila osebe, katere bo Pu-yl Imenoval za člane dlraktorija vzhodne kitajske šelaanioa, katero skupna, lastitjeta Sovjetska unija in Kitajska. Prlatašl novt-ga režima, pravijo, da bo a tam Moskva uradno priznala novi režim. Miikden, Mandžurija, U6. mar ca. — Nova mandšuraka vlada aa Ja odločila ia sprejetje aUte valuta in Centralna banka v CangfciBu bo iadala nove bankovce. Princ Kung, atrlc man. dšurskega "diktatorja", bo po-stal predsednik banke. MstlssoN drsita Izkazs-)«li|»bo 4 rn^i Izguba val kol dva mili-aa dolarjev mm r r ^ rji®: M^tna elektrarna Izkazuje profil ^'»rt Morgan, Colo. — Meatna • ^ktrarna je napravila lepdobi-^k \ prejšnjem letu in vsled te-** >«> meato znižalo davke za * ' • Klektrarna je tudi naznanila. rabila Mandžurijo kot tmzo za svoj« milltsristlčnr ops-raclje," Je dejal Wllllam Z. Fo-ster, tajnik Trsde Union Unlty | lige In komunistični voditelj, ob priliki pnstlvojnth demonstracij v Clevelandu. "Velika Britanija | in Franelia |*»dplraU Japonsko, kar žellU.proiHist delavski vla-dl/# Kos ter je pozval delsves, naj v »lučaju voj ns stopijo v srms-do, toda orožje nsj rabijo proti svojim sovražnikom, kapitalu atom ns ps sa pobijanje drugih delavcev, , \ brutalnosti japonskega militarizma /.luitopnikl Lige narodov prispeli v ftangaj. Kitajska povest o ' vojnih grosotah. Priprave sa japonsko-kltsjsks pogajsnja ftangaj, 16. marca.—Po šestmesečnem brezplodnem besedičenju in argumentiranju o metodah ln načrtih, kl naj bi dovod-lt do končanj« japonsko-kitaj-ske vojne, jo Liga narodov končno prišla v direktno dotJko a a-ktualno situacijo, ko je njena komisija, kateri načekije lord Lyt-ton, prispela v Sangaj in slišala kitajako atran povasti v zvezi z japonsko invazijo kitajskega o-lomija. Komisija Je prišla V SangaJ a Japonake, kjer se Je mudila deset dni. Mod člani komisija je tudi generalni major Frank H. MeCoy, reprezentant Združenih dršav, ftangajski župan in zastopnik , Kitajske Wu Tehten nI Izbiral besed, ko jo vprašal člane komt-sije, ali Je Liga narodov aedaj pripravljena podvzetl akcijo v smislu številnih resolucij, kl Jih Jo sprejela na avojem zasedanju glade situacijo na Daljnem vaho-du. "Ml no moremo verjeti, da bi brutalna sila trlumflrala nad pravico," Je rekel šupan. "Japotv-aka okupacija Mandfturija ln tn-vaalja Sangaja iaalvaU avetoat pogodb. Kitajska Je pripravljena sodelovati s velesilami v akciji za vzpostavitev pravico in miru. "Nameato prosparnih ln cve-točih predmestij Asngaja, katero vam bi Ml rad pokazal, bost« našli razdejane teritorije. Prepričali ae boste lahko na avoje lastne oči, kako kompletno Jo Ja-pondka vojna mašlha Izvršila svojo misijo dostrukcljo. "Japonska nI napovedala vojne Kitajski, toda videli boata sliko, ki vam bo priklicala v spomin razdejanja, kl so sledila avb-tovrvi vojni. Japonake puško, boirtb« in topovi niso prizanašali nikomur, niti šenakam, otrokom in ataroem. Japonska Je brezobzirno pogasila vae ovote principe, katere Jo sgradila clvillaaci-Ja, in raztrgala slovoane obljube ln pogodbe, katere Je podpirala. Daai Ja Kltajrfka odredila ifklnjenjo sovrašnoatl, Japonska še vedno pošilja nove čete na kitajsko ozemlja tn nadaljuje • ml-lltarlstlčnlml operacijami." Ran ga J. 16. marca.—Pogajanja,, katere sta podvzoll Velika Britanija in Amerika, ao reaul-tirala v obljubi, da bodo v pri-hodnjih 1 »ar dn«h podvzetl koraki gk*J« odpoklica Japonskih čet iz šangajakega ozemlja. Poznalo so Je, da Je na konfe-renči, katere ae J« udeležil tudi zastopnik brlUfce vlade, sir MU les Umhaoii, bil dosežen »u»kimi In kitajskimi avtoritetami, ki ae nanaša ns grsduslno evakuacijo Japonskih čet v San ga ju. Posebna nevtralna komisija bo nadzorovala evakuacijo Japonske vojaške sile. Nabiranje podpisov sa oprostitev (»rganlzatorja Pltisburgh. Pa. — Delavako organizacije so skttvn«* v nabi-ran iu tiodplsov na peticijo, ki urgira aov«ri»erJs, ruij Izpusti Alfred lloffmamia, organizatorja Federacije nogavlčarskih delavcev iz zapora lloffmann J«* bil obsojen na dva loti Jiče radi aktivnosti pri orgsnizirsnju in v stavki nogavlčarskih ik-lavcev v Btroudsburgu, Pa. Meato b» zgradilo elsktrsrso New Uzlngton, O. — Vollkl tega meata so se z veliko večino larekli za gradnjo munklpalna e-toktrarru-, da tako odpravijo Izkoriščanje privatne kompanije, ki računa odjemalcem visoke ce-ne zs porabljeno elektriko, Kako prežene! starost riosvar* Glasovi iz naselbin Prod volitvami Mihraukee, Wia. — Dane« poročajo Hearstovl čaeopiai: "Pred par dnevi je bil proden veličasten hotel, katerega ae je zgradilo za 17 milijonov dolarjev, st^vbiščem in 6 milijonov dol. o-premo za 4 milijona dol. Lastniki bondov tega hotela so zgubili več kot 13 milijonov dolarjev^ >' Med takozvanim srednjim stanom, to je trgovci, obrtniki in podjetniki prevladuje mnenje, da ne epadajo več v vrste delov nega ljudatva, ker razpolagajo z nekaj tisočaki ali pa z nekaj posestvi. Taki ljudje mislijo navadno, da jo kapitalistični sistem za nje koristen, da spadajo sami, če ne med velike, pa yaaj med male kapitaliste in da je socializem zs nje nepotreben. Mnogi izmed teh pa so se zadnje Čase naučili, da ima gospodarska kriza zanje hujše posledice, kakor pa za delavca ali kmeta. Ako delavec nima dohodkov, ako so farmarjev! pridelki daleč pod ceno, je priaadet takoj tudi orednji stan, ker njegova trgovina peša, obenem pa se zni-ž u je j o vrednosti njegovih posestev, 'j Kapitalistični razvoj hitro izključuje ta srednji stan in ga potiska v vrste proletariata. Zadnja leta gospodarske krize so te vrste ljudje zgubili milijarde na delnicah, poseetvih in bon-dih. Stotieoče izmed njih obstoji od danes do jutri in bije težak boj za svoj obstanek. Mali trgovec in podjetnik, oba stk sužnja današnjih razmer, toda se povečini tega ne zavedata. Delavec dela voaj oamo določene ure, tak trgovec podjetnik ali obrtnik pa v največ slučajih ne pozna meje delovnega čass, v onih par prostih urah pa se ubija o skrbmi. Svetovni položaj j« sedaj tak, da nI upanja na reiitev, na izboljšanje razmer, dokler bo kapitalizem izvajal neomejeno moč. Kratkim dobam pros peri tet bo pod obstoječimi rocmerami sledila vedno nova* in še hujša gospodarska kriza. Mnogi izmed onih, kateri so si pridobili v zadnjem desetlet-letju večja ali manjša premoženja, so pač poaabili, da oo bili poprej do krvi izkoriščani v tovarnah aH rovih in se ne zavedajo, da so pri kopičenju tega svojega premoftenja žrtvovali voe svoj prosti čas, da niso Imeli prilike, uživati oolnca in življenja in da so žrtvovali mamonu svoja najboljša leta. Tudi ae ne zavedajo, da je to njih premoženje vsaki dan v nevarnosti, da je njih blagostanje na skrajno slabih temeljih, ker razmere, kl oo uničile vsak zdrav temelj goepodarotva, bodo postajale ln morajo postajati v danih razmerah od leta do leta olabše. Ako hočejo taki ljudje pomagati pri reorganlziranju gospodarskega sistema, v boju za boljšo bodočnost človeštva, za zmago pravica in resnice, posebno pa za boljšo ln zdrave j šo bodočnost syojlh otrok, morajo spoanatl' predvsem to, da spadajo tudi oni v delavske vrste ln ds se morajo z delavci in kmeti vred boriti proti obstoječemu nemogočemu sistemu, morajo se zavedati, da jo njih mooto v vrstah razred-noeavedaoga proletariata in gla-sova t i za socialistične tO. renje za iabeljšavo naših razmer zaman. Kdor spoznava naravne zakone, mu ni treba obupavati, ker ti zakoni nudijo up, Id ne zamira. Vsakdo mora razumeti, da nič ne zraete na mah in da nič z rast i ne more kar se ne vseje. Ljudsko mnenje spada k ra-ti, zato se mora gledati Iz iega vidika. Ljudsko mnenje v Ameriki je dan^ primitivno, zatirano na površju ter se ne upa daleč na plan, da bi si izboljšalo svoj položaj. Naše stsre institucije, ki bombardirajo leto za letom s svojo veličino, slepe ljudstvo ter vzdržujejo umetno mnenje, da je Amerika neizboljšljlva dežela, popolna, razvita tako, da se ne da ničeaar dodati, zato )e brezumno poskušanje v to smer. In to bombardiranje je poslikalo deželo z umetnimi, patriotičnimi bar- vami, ki se blešče, v resničnem, vana v Chicagu in okolici, da pri geti proslavo s lepim programom. Proslava se bo pridela ob 2. popoldne in se bo vršila v pozno noč. Program je raideljen v štiri glavne dele; 1) Otvorjenje in govori. (Govorniki so državniki in profesorji). 2. Koncert. (Nasto-pili bodo razni jugoslovanski pevski sbori in pevska društva.) S) Boksarji in metači. (Boksarji in metači so profesionalci naše narodnosti.) Tukaj se nudi lepa prilika, da vidimo naše profesionalne rokoborce in metače, ki bodo prišli iz raznih krajev Amerike. 4) Ples in prosta zabava, ob zvokih velikega orkestra, ki bo igral na priredbi. Ob priliki ZOO-letnke rojstva graditelja Združenih drŽav Ge-orge Washingtons, se nam nudi priložnost, da pokažemo javnosti, da Jugoslovani tudi znamo Ceniti delo prvega boritelja. Zato je dolžnost vsakega Jugoslo- življenju pa ni najti nikjer teh reči. Ono javno mnenje, ki pravijo, da je "ljudsko mnenje", je le odsev dolgotrajnega dela naših učiteljev, časnikarjev, politikov, književnikov in druge take visoko opešane gospode, ki je bombardirala v našem visokem nj*o» ju toliko časa, da smo se navadili na to petje ter mu verjeli. A-ko pogledamo med ljudstvo, vidimo, da ni nikjer tega bleščečega življenja, nikjer tega visokega nivoja; vidimo, da ljudstvo misli drugače, da je nezadovoljno z obstoječimi razmerami in učitelji in časnikarji ln politiki in Uko dalje, ki so'držali ljudstvo v železnih verigah, udarjali po njem ter udarjajo in ga krope v tisoče mnenj ln strank, zavajajo od važnih problemov k malim novicam, da tako zavro ter zastro važne probleme v ozadje in se vzdrže na površju. Žaba se lahko zakolje na več načinov, konec pa je le enak. Te vrste vladarstvo pa se je obnosno, ljudje spoznavajo, da so bili prevarani, sato ne bodo več verjeli v zavajanja. Tako resnično ljudsko mnenje prihaja polagoma na površje in tega mnenja ne bo mogoče več prebarvati z besedami, ker ljudje se ne bodo več zanimali kaj kdo od visoko prepasane gospode poreče, ker ljudje so spoznali, da besede so ničvredne, da za besede se ni treba niti zanimati, pa naj pridejo od prepasane gospode ali od delavskih dopisnikov. Ljudje pa se zanimajo za podlago, na kateri besede slone. In ta podloga je vašnejša kakor vse besedilo. Kadar se ta podlaga, na kateri dopisnik piše, strinja z ljudskim mnenjem, tedaj se ljudje zanimajo za ideje in nauke dopisnikove. Negovanje ljudskega mnenja je prva in najvažnejša naloga vsakega dopisnika. Kdor vzgaja ljudsko mnenje, opravlja najtežje delo v državi, delo, katerega rja nikdar ne poftre. Doli z u-roetnim mnenjem, na oder ljudsko mnenje, pa bomo uspeli kjerkoli in kadarkoli. ^ _J. Kovačleh. t Jugoslovani v Chicagu Chtcago, III. — Jugoslovsnl v Chicagu in okdlicl bodo obhajali 200-letnico rojstva Georgo Wa-shingtona na belo nedeljo, to je 3. aprila t. 1. v lftlst Irvf. Regt. Armory, 1«. cerfta in Michigan ave. Pripravljalni odbor organizacij Jugosl. centrale in Jugosl. žene je pridno na delu, da obo- de na to proslavo. Dvorana je velika, ni se treba bati, da bi ne' bilo prostora. Vstopnice bo v pred prodaj i po 60c in fl. Dobijo se pri tajnikih in članih J. C. O. in J. Z. Vstopnina v primeri izdatkov nI velika, če pa bo kaj o-stalo, se bo razdelilo med potrebne Jugoslovane. Proslavo prireja J. C. O. in J. Z. (Jugoslovanska centralna organizacija in Jugoslovanska žena), ki sta popolnoma nepristranski organizaciji, v katerih se koncentrirajo vsi Jugoslovani, brez razlike, in stremita za zboljšanje položaja naših priselnl-kov in medsebojno spoznavanje v obče, z geslom: "Svoji k svojim". Natančen program proslav? 1x> priobčen pozneje^-Rudolph Koma ter, za pub. odbor. Preobrat — z izobrazbo Farrell-Sharon, P^ — Danes, ko pišem ta dopis, razsaja zunaj snežni vihar, umikajoč se pred mladim novim življenjem pomladi. Vsakdo, pa bilo to livo bitje a-11 ustanova, ima svoje prijatelje in svoje sovražnike. Prvi skušajo na vso moč, da bi pomagali, drugi da bi uničili to, karao ustvarili pridni delavci. Vsak pošten dedavec bi moral biti član sVoje politične stranke, in ta jfc socialistična. Ni drugega Izhoda, dragi rojaki. Le priznajmo, da smo si teh mizernlh razmer, v katerih sedaj živimo, veliko krivi sami. Zadevno delavstvo vas poziva, da se mu pridružite. Socialisti učijo delavstvo za preobrat brez prelivanja krvi: z izobrazbo. Naši sosedje, komunisti, hočejo krvavo revolucijo, kjer bo na milijone nedolžnih delavcev* preHlo •kri brez potrebe, kajti vlade so v rokah kapitalizma, z njim pa vsa moderna oprema za prelivanje krvi. Pomnite to: dokler ne boste napotili dMavstva, da bi rabilo glasovnico pravilno, toliko časa se ne more pričakovati, da bi delavstvo znalo rabiti morilno orodje. Komunistično gibanje je za enkrat še brea podlage, brez vsakega pomena in v Ameriki ne bo komunizem nikoli prišel na površje. Dokler bodo komunisti nosili po žepih kamenje ln skrhane plpce, ne bo Iz te moke nič kruha. Prijatelji, znam* vam je, da bodo to leto glavne volitve. Nikar jih ne zamudite! Volite kandidate na listi socialistične stran. Nega ljudskega mnenja Vlrginta, Mlan. — V tem fia-su pomanjkanja in kriao. ki pritiska huje vsak da o. ke jo aHa potrebno zanimanje j delovnega ljudatva za organizacijo ln slogo, vlada odtujenje ter nesaniaia-nje in vsaka mala novica izvabi ljudi od pravih problemov, da šef puščajo v aemar važne šiv" ske zadeve. Mnogi kaj je vzrok, da ae dajo izvabiti od vašnlh problemov k malim, nepomembnim novioem. Zasluti pa vprašanje ln proučevanje ljudakega zanimanja prvo mesto, kajti problemi brez U skega zanimanja ter sode' se ne morejo nikdar šiti. ker ljudatvo je izločujoči faktor in vse d n«v dušenje posam<«nikov, ljudske voljo, je Je % puščavi. Vprašanje, »••rcslrati ljudstvo, da »t svoj ftaloetni položaj, je najvaft-nejše, sato ga naj dopisniki vzamejo v nbair in nikomur ne bo treba obupavati, da je vsako bo- kralj Alfonz«* soVad nastavlja fotografe«. V avti v Nea*» I* fotografe je rekel, da gre na Bivši ifji^BBU^Mi počitnice. Zato oo eetala dva amejota. ker voaU. da je AMeaoo ida j aa — stalnih počil niča h. dokler mu ae zmanjka denarja. ke! Ce imele tek« volili, sem vam prerok, da danes leto bomo igpli delaVrtu,vlado, ki bo gledala za delavske interese. Tudi komuniste prosim, da se združijo z nami in volijo socialistične kandidate. Delajte, žrtvujte, hitite; zdaj je čas! V velikem boju hodimo veliki. Ce slišite psa, ki se zaganja v vaše volitve, ki podira zaupanje med vami, ki vaoapi** vlja na stranske pot, pojdite nemoteno dalje. Nič naj vas ne odvrne od dela in žrtev. * tistimi, kl lajajo, se ne spuščate v nobene boje — pojdite mimo njih. Prida čas, ko b*Jq končane glavne naloge in tedaj pride obračun.—Jick Yert. •s—- . . • . Detraitflke zabave Detrott, Mick. Razmere v Detroitu se ne obračajo na boljše, skoraj gotovo na slabše. Dela oe ne da kupiti, še manj pa dobiti, ako se ga Išče od tovarne do tovarne. Vseeno pa, akoravno se razmere ne zboljšujejo, Slovenci v Detroitu ne spimo. Veselice prirejamo koncem v*akeffa tedna in tudi udeležbe niso preslabe. Se-< daj po pustu pa smo se pričeli celo ženiti, akoravno je "greh/' pri nekaterih tukajšnjih rojakih. Zadnji teden si jO za stalno naves(la na glavo zakonski jarem gdč. France« Poznich, hči znanega rojaka Franka Pozni-cha. Svatba se je vršila pri rojaku Fgank Strnišku na 20180 Konica ave., radi večjega prostora. Dne 1. marca se je pa vršila zabava pri družini Alojz Smith na 540 Grgnt ave., Hazel Park, Hkk. Udeležba je bfla o* toromna. To je bfl dokaz, da ja bila Frances zelo priljubljena pri #etroitskih rojakih- Daril je bi-lo toliko, da pač ni izgMalo o kakšni depresiji med tukajšnjimi Slovenci. Skoda, da ni bolj pogosto takšnih veselih zabav v Detroitu, potem bi človek lažje pozabil vsoj enkrat v mesecu krivice in batine, s katerimi nas obsipavajo tukajšnji "delavski prijatelji."—Novemu paru obilo srede v zakonu.—Eden navzočih. Domača zabava Slavijo Chicago.—Od Škofa do Volka, od Zajca do Medveda bo "tanca-lo" prihodnjo soboto zvečer na domači zabavi Slavijo št. 1 PJ. Vršila se bo v jednotini rani. Ker so v veseličnem ru oami fejst fantje in dekleta, lahko sleherni pričakuje, da oe bo prav po domačo imel na zabavi. In vabljeni so-vsi prijatelji Slavijo, posebno pa članstvo, da pridejo prihodnjo soboto večer 1». marca v jednotino dvorano. Vstopnina Je samo 25 centov. Odbor je obljubil tako godbo, da bomo do stropa skakali — vsi, stari in mladi. Torej kdor ima trde kosti, naj si jih pride nekoliko razmajati.—Za odbor. Kaj Adbarn, IH—Ce se ne motita^ je to moj tretji dopis v štirih letih v Prosveti. Ker nismo vsi e-naltega mišljenja, upam, da imamo še toliko svobode v listu kakor je Prosvetaf da izrazimo vsak svoje prepričanje. Zato bom še enkrat nakratko skušal povedati, kar se moje oeebe tiče ln kar mi leši na srou. Ne bom odgovarjal posameznikom, ker je Škoda časa in prostora v listu. O združenju bi še rad omenil glede komunistične in socialistične stranke, tole: Ce bi prišel danes med nas pokojni Nikolaj Lenin ln bi Imel polno moč in nša J, Če hočemo enotno fron-če hočemo sovjetsko re-Uko, kaj bi mu odgovorili nekateri sedanji voditelji . soc. stranko? Napredni delavci -lahk<* vedo, kakšen odgovor bi dobil. Jaa sumim, da bi bil tale: "Nikolaj, tukaj ni Rusija, da se vtikaš v naše zadeve. Mi bome še sami, sami, ti le pojdi od koder si prišel. Kadar bodo razmere za to, kadar bodo delavci vedeli, kaj j« socializem, ko bodo znali glasovnice rabiti, dokler pa nočejo, jO pa kaj takega nemogoče." Se-daj pa naj javnost sodi, če bi no bilo tako. Tuksj pa je drugi razlog, da bi prišli v kratkem do združitve, akoravno vsi delavci hrepenimo pa nji, naj bo kom. ali soc. ali katere druge stranke. Bratje delavci! Kdor je zasledoval in še zaaloduje časopise, vidi, kaj se dogUa danes v Nemčiji. Kaj je btt Hindenburg, danes ga pa volijo, Ksj nI to žalostno, dragi delavec? Ni bil moj namen debatirati 4 JaVnosti, pe me je Tt. Barbič - školjk in ra^eov. Dr. Gilbert J. Elch je odkril, da kažejo ru draži j Ive osebe alkalične >eakcije v slini kak« v krvi. Ali Ja mlajše pokolen je zato razdražlji| vejše, ker vsebuje njegova voakodnevna hram . preobilico flkaličnih ooli? In bo razdražlji« oseba postala mirnejša, če bo začels zauživU samo še jajca, na pol surovo jneso, kašo, pfe nico, rit in gnjatr Ta vprašanja je treba vn! čišto resno, ker Richove posledke potrjuje) tudi posledk! dr. Starra s Pejmsylvanske uni verze in dr. Ratitha e Katoliške univerze. V laboratorijskih raziskovanjih so dosegli najzanimivejše rezultate po eksperimentih slaščicami. £e pred temi poskusi je znanoi razveljavila stari predsodek, da slaščice kvari vplivajo na nas. Nasprotno je res. Kemiki k fiziologi so medtem še odkrili, ds vplivajo * ščlce dražilno na želodčne sluznice in tako pi spešujejo prebavo, dalje pomirjajo utrujei živce in napravijo človeka veselejšega." Dr. Laird veruje, da ima dieta po vse^? jetnosti velik vpliv na svetovno zgodovino, s mišljenje narodov, njih značaj in politiko. Ni ^ nekem mestu piše: / "V ogljikovih hidratih je vsaj del razlsi sa razvijanje energij, aktivnosti in odporno* proti utrujenoetl, Ribe in ribje olje, Id bistvena hrana Bskimov, tropska sadežna mlečna hrana orientaloev pojasnjujejo vsaj k loma lenobo teh ljtMstev, čeprav vplivajo pi 'tem seveda tudi drugi vzroki." ' Stremljenje današnjega rodu v kulturi H lesa kaže predvsem dve smeri. Najprej hode sistematično in znanstveno- utemeljeno neg telo pripraviti do popolnosti v pogledu estetil — zunanje lepote — ln potem hoče tole zel! stopnji tudi ohraniti.' v Med tem ko ae nekoč mislili, da doi<*4 število let napravi človeka starega, to se da ga privede do onega razdobja, ko začno teleone funkcije propadati* vemo že dsses, je to mnenje preoej dvomljivo in ds je tt nje pojem, ki ni odvisen od let, ampak od ljenjskih funkcij samih. Z drugimi be« t funkcije življenja je treba pametno in p no podpirati, da ne omagajo, ker je od odvisno število let, ne pa narobe. To podpiranja obstoji najprej v hranjenji ki je najvašnejše. Pretirano uživanj« J"* škoduje, ker pušča meeo v organizmu Akodijij produkte in s starostjo jemlje želodcu ipo£ nost izločanja kialine, kar povzroča lenobo vesja. Ta pa spat kvarno vpHva na vi« « ln njegove funkcije, poeebno po še ns » njost koše. Nega kože je tudi zelo važen fsktor š vlačevanje nastopa starosti. Ne »mo/ta-in negovana koža poveča videz misija Kakor lahko ootaae oamo zdrav človek ^ ko lahko ostane tudi samo zdrav ■ Da pa se prepričal. aH sf zdrav, more« vsako leto dvakrat k zdravniku, ki te £ iskal in ti povedal, kako Je s tvojim zdrarj-j To je potrebno tudi če se čutil fdrsvef*. je desti bolezni, M se jih v zočetku zavedaš. Legije oe boš ubrsnil bol««" jo oadravU. ko te je še napadla. Dosti t mov ugotovi lahko samo zdravnik, ker neznatni, da bi jih mogel bolnik som Zato moraš skrbno paaiti na Z * previdno ga moraš hraniti in » njegovo zdravja. Ce pri tem »»»»tJILn 0 Vvno zdravje, če oe ogfbfješ rafbor£J^ skušaš ostati zf*ertf» dobre volje, v***"" u »prh ne ho izostal. Odkod davki? PROSVBTA THE KNL1GBTKNMBNT OLASILO m LASTNINA ..................KASODNE PODPOE- NtJEDMOTB Or... aa* »MM kf Uu Vmrm* NriM Wm*U S^Mr NmlilMi m drimm {fmmm ChUrn**) la Za»*- «m HM m uto. Moo m p«I tate. flAS m WU{ «a rtilMgi (■ dan SV-M M Mt* Ma. «S.f» m a^ •• >M> IMMIM 9*.M. Mtertptim ntmi Ur thm MU4 IM« (mu*. Ckkaa«) aa« t .n.4> MN pvr rmr. CWaM Otmtm 9* *m». (vrt-icn oouatriM IV.OO gmr rmr. C-M gfliMf »a 4o«o»oru.—aefc^M m m *nUh>. A+xiMm* vato m »r^mart. BmsSOl w« a* Sa NuWv ■ im, kar ia« Sft l Stetaii PBOHVETA M&T-tt SMrtS LmmndmU Ar«.. Chkaa*. IlUMfa. mkmukk or th« rzraaATCD Hinavstvo in stupidnost, dve glavni lastnosti vladajočih krogov od vojne sem, še vedno krmarita Ameriko. Brez teh dveh vrlin ne gre. V Washingtonu si zdaj belijo glave, na kaj bi razpisali nove davke in kako bi si mogli iztisniti še več davka iz dohodkov posameznih oseb. Na velike dohodke si ne upajo naložiti višjega davka, majhnih dohodkov pa sploh nI več, odkar je kriza uničila zaelužek delavcev in dobiček farmarjev ter neodvisnih trgovcev. Eno milijardo dolarjev je treba nekje dobiti ' za kritje deficita, a kje jo vzeti? Ko si voditelji kongresa s tem belijo glave, je pa večino nižje kongresne zbornice pokazala zadnji pondeljek, Kako je še vedno zabita in hlnavsks. Zbornica je zavrgla predlog za spremembo osemnajstega amendmenta. Pro-hibicija mora ostati, kakršna Je! To se pravi: ostati mora karikatura prdhiblcje s svojo vedno bplj cvetočo butlegarsko Industrijo in kupčijo, od katere imajo privatni butlegarskl kralji ves dobiček, vlada pa ne dobi niti enega centa I Pred prohibicijo je imela zvezna vlada lepe dohodke od davka na pijače; toliko je bilo tega davka, da je bil vsak davek na osebne dohodke nepotreben. Ko pa oo rekordni hinavci usiliil Ameriki karikaturo prohibicijo, je vlada Izgubila ne le omenjeni davek, temveč je v voeh teh letih zapravila čes eno milijardo dolarjev za neuspešno izvajanje te karikature. Kongres išče virov davka, najboljše vire pa prepušča — butlegarjem. Opozicija v kongresu proti bedasti prohibi-ciji je danes večja kot je bila kdaj prej, kar je pokazalo glasovanje zadnji pondeljek (187 proti 227). Pričakovati jo, da opoaicija prevlada v prihodnjem kongresu in takrat morda pride odpomoč._ Pšenica za reveže Kongres je sprejel in inženir Hoover je podpisal na red bo, da vlada pokloni štirideset milijonov bušljev pšenice is zaloge farmskega odbora sa naslčevanje lačnih ljudi in živine v Ameriki. Se lani oo oe vladni krogi srdito ote-paH tega koraka, češ, da bi to bila "dola", ali letos so se morali podati. Naj bo, si jo mislil inženir, saj je le pšenica! — La Follette in Cootlgan sta predlagala 376 milijonov dolarjev direktne podpore za brezposelne, toda v senatu so menili, da je to preveč, pa so zavrgli predlog. Za pšenico oo odgiaso-vall, da bo vsaj nekaj. Res je samo nekaj. Ce bodo hoteli razdeliti vso to pšenico, da dobe vsi potrebni ljudje ln živina svoj delež, bo prišlo okrog dva bušlja na družino. Pšenica se danes prodaja po šestdeset oentov b ušel j. To pomeni $1.20 vrednosti pomoči za družino .. . Na drugi strani ao bankirji, železniške družbe in zavarovalnineke družbe dobile dve milijardi dolarjev "dole". To je pa malo več kot nekaj. Milijarde za l>ogatlno in nekaj drobtin za reveže! Rusija naj vrne pomoč! Samuel Uvln, delavski vodja v Newarku, N. J., je brzojavno apeliral na sovjetsko vlado, naj pomaga br«>zpoeelnim delavcem v Ameriki in s tem vrne uslugo za uslugo — za pomoč, katero je dobila Ruaija od Amerike ob času Iskote lets 1921. Levlnova brzojavka sovjetski vladi se glasi: "Milijoni Američanov stradajo. UU 1021 vam je Amerika dala dvajset milijonov dolarjev za stradajoče milijone v Ruaiji. Proalmo, vrnite to pomoč etradajočim Američanom, kajti ameriAka vlada • noče |M»magatt. svojim ljudem. Ako nimate denarja, pošljite pšenico. Ameriška vlada Ima dovolj pšenice, a jo drži sa Izvoz." Sovjetska vlada lahko odgovori: Amerika Ima vsega preveč! Poskrbite sami, da bo za vas vse dovolj. Ako nimate te pameti, vam sovjetl ne morejo pomagati . . . £e bi lrw»li vsi otroci v Ameriki, ki v tem momentu slradajo in umirajo lakote, toliko puMieitete kot Je Ima l.indberghov otrok —J bi bilo kmalu bolje sa vse |*ebtvalce. Nekaj bi se hitro zgodilo ,. . Volilna kampanja je še v teku In late stare obljube« ae ponavljajo na vaeh koncih In krajih in ponavljajo Jih lati ljudje. Človek ae mora na vaak način vprašati: Ali ti ljudje govore ljudem, ali pa res govore klavni tivlnl? ( KTRTBKi 17. MARIJA. % Vesti iz Jugoslavije (lavima poraflla ia Josestnika Franceta Satierja. To je v zadnjih dneh ie tretji požar v tamkajšnji okolici, že pri prejšnjih požarih so aretirali o-rožniki nekega osumljenca, češ, da je mogoče on zažfeal poslopja. Preiskava ni dognala ničesar sigurnega ln je bil osumljenec izpuščen. Tudi za ta požar ns vedo, kako je nastal. Prlili ao gasilci iz Loč in 2lč ter ao požar omejili. Z brizgal nami niso mogli ničesar, ker je bil tak mraz, da jih niso mogli uporabljati. Škode ima posestnik precej. Obnovitev rudnika pri Polj- Na Zbelovski gori pri PolJča-"ah je premogovnik, ki je pred l<*ti obratoval in zapoaloval mno-delavcev. Potem pa je bil rudnik opuščen in delavci ao se [ raztepflj iz svojega kraja po sveža kruhom. Zdaj mieli rud- tu ni k obnoviti vpokojci k Andreal iz ftvice, ki je podjetje '« prevzel. V kratkem namerama začeti z obratovanjem in tako bodo domačini spet našli kruh '•'»ms. Mraz js odnehal Sibirski mraz, ki je nekaj dni držal termometer atalno krog 26 '' M «topinj pod ničlo, js včersj febr. nenadoma odnehal. T« rmometer se je dvignil do nič-b. n*bo ae je zoblačllo In popoldne j+ skušalo celo snežiti. Tods « negom ni bilo niš. Nebo se js zjatnflo. Noč nI MIs vsč ta-^O ontro-mr^la in tudi jutranja megla se je razgubila. Danes je že na vse zgodaj posvetilo aoln-ce in mraz ne reže v$č. Škode pa je napravil mnogo po vinogradih, sadovnjakih, gozdovih in tudi po hišah. Enak mraz je bil po vsej državi. Sava je pri Beogradu celo zamrznila in je nekaj ladij prav - obtičalo med ledom. Včeraj je tudi tam odnehalo. Po Liki pa je zapadlo mnogo snega. To je pokrajina, ki trpi posimi največ. Snežni viharji nanesejo do več metrov snega in letos poročajo, da ga je zapadlo pred tednom dni za 6 metrov. Železnica med Zagrebom in Dalmacijo preko Like ne obratuje. To je prav! V Beogradu je vojna akademija, ki vsako leto pošlje v svet krog 50 novih, več let likanih oficirjev. Zdaj je uprava akade-, mije sklenila, da ne bo sprejela letos nobenih novih gojencev. To so storili najbrž iz razloga varčevanja. To je doslej edini pametni ukrep iz tega razloga. O-ficirjev imamo zadosti, koristi od njih1 nimamo, so pa silno dragi. Umrli se V Ljubljani posestnik in trgovec Lovro Demšar, v Brežicah 46jetni Avgust Vaš, sodni kan-oelist, v Mali Račni pri Groeup-Iju Marija Božič, v mariborski bolnici 60-letni nadučitelj Ignacij Bajt, 21-letna šivilja Rosa Vezjakova, v Košakih viničar Anton FaHentaa, star 0» let. V Tolminu v Soški dolini je umrla Marija Pališca, lekamar-jeva vdova, v Kamniku učiteljica Minka Holcerjeva, v Ljubljani Rudolf Lorber, v Stražgonj-cih pri Pnagerskem trgovka A-lojzija Storilčeva. V Zagorju ob Savi 81-letna Anna Rusova, v Ljubljani posestnica Ivanka Bre-zovškova, 74-letni čevljar Ivan Kovač, v Dravogradu 70-letni Ivan Pernat. "Hortcaps" Ko člov4K kupi nepremičnine, farmo ali hišo,'je jsko važno, da poizve vse podrobnosti glede obstoječih hipotek (mortgages). Marsikateri farmar je prišel ob vae, ker po nakupu ni mogel zadostiti pogojem hipotek ali ni mogel obnoviti prve, zlasti ps ne druge hipoteke. Največ odpovedi hipotek in prodaj zemljišč pa je pripisati okolščini, ker^upec ni znal za j&ko neugodne pogoje obstoječih hipotek. Vse hipbteke na farmah znašajo dandanes v Združenih državah približno 8000 miljonov dolarjev. Iz tega ogromnegs zneska Je razvidno, ksko vsžno vlogo ta vrsts posojil igrs v kreditnem sistemu te dežele. Le malo ljudi je v stsnu kupiti farme ali druga zemljišča jjroti gotovini. Navadno se plačuje četrtino do polovice v gotovi in za ostslo se dsjs "mortgage". V pravnem zmislu "mortgage" je prenos lastnine kot jamstvo sa plačilo dolga pfl pogojem, da ako bo dolg pravilno plačan, ta prenos ne bo veljal. Ako dolžnik ne izpolni pogojev hipoteke, imejitelj iste (takozvsnl rfiort-gagee) ima prsvico do odpovedi (foreclosure), kar pomen ja ds sme zahtevati takojšnje plačilo vsega dolga. On sme vložiti na sodni j i prijavo odpovedi (bili for foreclosure) in sodni ja mu mora dovoliti prodajo lastnine na javni dražbi, lzkupilo dražbe ss porsbi zs plsčilo hipoteke in drugih bremen ns Isstnine. Ako ksj preostsnf, se izroči lsstnlku. ■ 'MortgageV' ao potrebne, kajti omogočujejo človeku, ki nima na razpolago vae kupnine, da ai nabavi nepremičnine. V rokah nepremičninskih oderuhov (land aharks) pa postanejo dostikrat sredstvo za molzenje kupcev. Nepošteni prodajalci nepremičnin ne le prodajejo nepremičnine ob pretiranih cenah ali lažejo glede mogoče dobičkonosnosti farme, mdrveč zaračunajo pretirane stroške in pogoje z ns-bavo ali obnovitev hipoteke. Pri kupo-prodajnlh pogodbah a tu jcrodci ae godi največ a tem. da as kupcu ne pove resnica glede pogojev obstoječih hipotek. TI pogoji Stegnejo biti taki. da je ob samem nakupu izključeno, da jih bo kupec mogrl Izpolniti in da bo prav kmalu vae izgubil. Prva "mortgage" Ko kupec prevzame prve hipoteke, mora najprej ugotoviti, da bo v stanu izpolniti njene pogoje. Ako gre za vladne "mortgage" (vsled posojila danega od Federal Land Bank), so pogoji usodni, kajti posojilo se odplačuje v obrokih skozi dolgo dobo, navadno od 20 do 33 let. To je najboljša vrsta farmske hipoteke in letni ali polletni obroki uključujejo obresti !n amortizacijo, kar pomneja, da se tudi glavnica počasi odplačuje in na koncu je izplačano vse. Ako je mortgage v rokah privatne banke, je navadno plačljiva na zahtevo. V takih slučajih je najbolj vprašati banko, dali bo nadaljevala to hipoteko. Navadno bančne "mortgages" predstavljajo dobro investicijo in, dokler človek plačuje obresti pravočasno in drži farmo v dobrem stanju, ni strahu, da bo banka odpovedala hipoteko. Dostikrat je imejitelj hipoteke privatna oseba, ki jo lahko odpove kadarkoli hoče. Riskant-no je prevzeti laatnino b tako hipoteko, razun ako ai pukec preskrbi pismeno zagotovilo, da se mortgage podaljša vaaj za tri leta in če rhogoče, za več. Imamo tudi drugo vrsto hipotek, namreč ono, ki jo imajo stavbinske in posojilne zadruge (building and loan associations). Ta vrsta hipotek zahteva mesečna plačila in to ni v vsakem slučaju ugodno. Druge "mortgagee" Ls malo posojilnih društev posojuje več kot 50 odstotkov vrednosti farme. Federal Land Bank daje največ 50 odetotikov cenilne vrednoati zemlje in dodatne 20 odstotkov cenilne vrednosti stalnih poslopij. Kadar kupec nima zadosti denarja, da bi jplačal v gotovini ostanek kupnine Čez prvo hipoteko, mora dati drugo morgage kot dslno plsčilo kupnine. Mnogo ljudi in organizacij se bavi a posojevanjem na druge "mortgages". Ker imejitelj te druge hipbteke prihaja s svojimi pravicami za onim prve hipoteke in ker zato riskira več, F R O S▼ETX GLASOVI IZ NASELBIN (Nadaljtvaaja s «. »trasi.) prisilil v to. Kar se tiče nas rudarjev, oziroma naše unije, bi pa F. Bar biča prosil, naj ne smeši samega sebe. Ne vem, če je rudar ali ne, ali če je bil, to ni danes na mestu. Vzemimo samo Illinois. Imamo unijo, pa zakaj so jo v Ohiu zgubili, nam je dobro znano. J)li imamo takšno unijo, da bi jo val radi pustili, razen uradnikov. Ravno tukaj smo videli, kako daleč se pride z volitvami. F. Barblču ni znano, kaj se je izrajdl John L., oziroma naš diktator, da on bo prezident UM-WA toliko časa, dokler bo sam hotel. In to je popolnoma res. Torej kdo ga ifevoli? Rudarji ne! Gotovo je F. BarbiČ čitirt, kaj j^ bilo na konvenciji v lndianapolii su, ko je bilo krog 300 delegatov ki niso zastopali nobenega Člana Torej ne moremo odstraniti z vo-j litvami ne Lewisa ne njegovih privržencev. Ne gre pa ne gre. Potem smo poakusili z reorganizirano unijo s Howatom na čelu. Kaj smo dosegli, vedo tukajšnji rudarji ln mislim, da tudi F. BarbiČ. , Mogoče pa bo kdo rekel: saj imate vendar <6.10! To je res, pa veČina je akordno delo. Sedaj so pa take Številke, da jih je teško zračunati. Dela se po dva dni na teden in koliko jih ne dela sploh nič! Pa greš včasih en-dva- in trikrat na delo, včasih tudi več, pa ne zaslužiš niti penija. Od tega ti odračunajo za strelivo (orodje je še polebej), potem viaok asesment za diktatorja, pa zračunaj, koliko ti o-stane. NIČ in zopet nič. Ako pa kaj rečeš, Že veš kake posledice te čakajo. To je naša današnja unija 1 Nimaš druge pravice kakor plačevati visoke asesmente. O tem bi se še dalo veliko povedati, pa ne pomaga Itako nič. Zato naj zadostuje za sedaj. frank MlatnMc. Tonetove opazke Clsveland, O.—"Ameriška Domovi na", pred volitvami kar ni mogla prehvaliti Ray T. Millerja bil .Človek verjel, bi ________________in če bi. ji unj_______ , ao pogoji druge hipoteke navad-1 mislil, da'je Miller tisti težko no težji. Seveda visoke obresti pričakovani Mesjja, ki bo brea- mtm " obzirno počistil mestno hišo, ki so jo republikanci spremenili v hlev korupcije. Zdaj je Miller Župan, ampak obenem z njim se je vselila v mestno hišo demokratska ♦•tpašina", ki se v bistvu prav nič nie razlikuje od republikanske, in znamenja so tu, da bodo novi gospodarji skušali sku-biti mesto prsv tako kskor so gs preje republikanci. Pod nepublikandto meatno u-pravo je najMJ profitiral republikanski glavar Maachkv, zdaj ima mnogo upanja na maat-ne dobičke Burr Gongwer, mestni demokratski vodja; ta ima zdaj v rokah v«s mestni bondni businens in pretekli teden smo zvedeli, ds je Mlllerjevs administracija črtala več požarnozavs-rovalnfrh polic v namenu, da potem vzame nove pri zavarovalnih družbah, katsre rsprezentl-rs GongwerJeva firma; to pomeni profit za GongwerJa, Izgubo za meeto. Druga "mašins," res, toda stari način skubenja ljudstva. • • e V "The Cleveland Preasu," ki je pretekli teden svarila Millerja, češ, i naj ustavi ta "racket," smo brali tudi zanimivo izjavo finančnegs direktorjs Umba, ki je prišel v mestno hišo. ker jo se navadno ne zaračunajo direktno, ker zakoni v mnogih državah prepovedujejo oderuške obreati. AH se zaračuna diskont, tsko ds Isstnik dobi msnj denarja kot as priznava dolžnim. Ali je treba plačati "bonus" (nagrado sa pridobitev ali obnovitev hipoteke), tsko ds resnično drugs mortgage postane jsko draga. Seveda, najbolje je sploh ne imeti drugs mortgage. Kadar je potrebna, naj bodo plačils taks, da more človek >odplačati skozi dolgo vrsto let ln da prvo plačilo zapade šsls drugo Isto. Naj bo tudi izpogojsno, ds i ms Isstnik prsvico plačati tudi pred zapadlostjo, kajti potem si lshko ksj spremeni prvo in drutfo mortgage s posojilom iz federalne banke. ^ "Chat tel morgagf" To je nsjmsnj ugodns vrsts hipotek. Zahteva se dostikrat od presadolžsnsgs farmarja kot dodatna garancija in z njo farmar jamči za plačilo s vsemi svojimi premičninami: živino, o-rodjem, stroji itd. Fsrmer je omejen v prodajanju živine in drugih premičnin. Prodajati jih brez dovoljenja upnika je kriminalno. — FLIS. Miller je v ožji prijatelj. Lamb meni, da je Gongwer toliko storil, da je svoje varovauoe sprani \ mestno hišo, da mu mera .jo Miller in njegovi pomočniki nal vaak način iakaaati svojo hvaležnost s tem, da mu preskrbijo kar največ mogoče "kšefta" — saj je "revež"' čakal nanj dosti jdolgo. Kakopak. NehvaUŽnoat ui nobena lepa vodrtSat. In ker je Gongwer zastavil svoj vpliv za Millerja, mora le-ta zdaj zasta-vit^svoj ypliv za Gongwerjev mošnjiček. Kaj zato, Če gmh> ti "dokazi hvaležnosti" i/, žepov davkoplačevalcev mesta Cleve-landa . . . • • • A. D. od U. marca je prinesla grozno lepo in še bolj ganljivo pridigo izpod peresa znanega po-grebnika A. Grdine, ki je bil lani v stari domovini tamošnji javnosti tako lepo predstavljen kot nekakšen "oče" metropole ameriških Slovencev, brea katerega bi ta naša divna metropola že zdavnaj žaloatno propadla. Stvar sem prebral in daaiprav nisem jokal ali ae akeaano trkal na pr-aa, priznati pa sem moral, da je g. G rdi na izvrsten pridigar in da je skoro gotovo zgrešil pravi poklic. Kako izvrstnega fajmoštra bi ae dalo napraviti iz njega! Večna škoda za naš Izrael! Tako lepo zna ta naš pridigar kazati na "zapeljivce" (vsi so rdeči, ku-kopsk . , .), pravih pa se izogne na tisoč milj. To je umetnoat, prava cerkvenjaška umetnost (n Tone jo ima v mezincu. ; \ • • » "Cerkva je zadosti," je naslov omenjeni pridigi. To je res. Se več, preveč jih js. Kjer jih je deaet, jih je točno deaet preveč. In da je to resnica, so pred Isti skušsll dokszstl z dejanjem razni "pridigarji" f tem, da ao zabili vrata neks slovenske cerkve v Clevelandu ln pregnali tamoš-njega fajmoštra is naselbine. Pozneje so sq kozli skesali In poboljšali, da zdaj lahko prldlgu-jejo. • e • Rev, Vitus Hribar je bil tisti srečni župnik. In Iz "pridlgarje-vih" krogov je tiste dni prifrča-la v "Novo Domovino" tale po« slovilna pesemca: Oj tl Vitus, kam jo pihaš, kam namenil si ae zdaj ? Ves utrujen komaj dihaš, pa zakaj? Ampak čaai as apreminjajo. Nekdanji aovražniki ao se spri jsteljill./Tisti "reformator," ki je tista dni zabijal vrata cerkve av. Vida ln gonil Hribarja Iz fars, js dsnsa velik pobožnjak in je pripravljen vsak čss zlezti ti stemu fajmoštru, ki ga je nekoč Cvetko Kristan: Dunajska strokovni aška šola Cim bolj narašča moč delav-skegs razreda in strokovnih organizacij v gospodarstvu in dr-Isvi, tem bolj ljtit in težak postaja strokovničarski boj proti upitaliemu, ki se srdito brani n dovaja v boj vedno bolj težka bojna sredstva. Ravno zato, ker se hočejo strokovne organizaci-e boriti na demokratičnih tleh, mora biti njih duševna bojna si-a proti logiki podjetnikov in za "dušo delavca" vedno bolj pripravljena na udarce. Pri tem pa |H)Mtajajo gospodarske razmere n pravni odnošajl vedno bolj zapleteni in neprozorni In kapital e pred velikimi, odločilnimi boji vsak Čaa pripravljen, da zapusti tla demokracije. Buržoazija je avojs funkcionarje" za razredni boj izobraževala že od nekdaj z najtemelji-tejšim in sistematičnim šolanjem. Vse obstoječe srednje in yisoke Šole, is katerih je bil pro-etariat namenoma izključen, služIjo tudi Še dandanea (in niti ne prikrito) tem namenom. Nasproti sistematično šolanim ras rednim borcem kapitala pa morajo stopiti pri demokratični borbi sistematično šolani funkcionarji proletariata, ako naj bodo dorasli svojim težkim nalo gam. To so bila spoznanja, iz katerih js vsrsstla pred pJtlmi Isti osrsdnja, Dunajska strokovničar-ska šola. Novembra 1926 js pri-< sls ts ps tri leta* preračunana Šola, za mlade, nadarjene in z veseljem 'se učeče strokovničar-ske funkcionarje in kandidate za nje, svoji prvi letnik. Pouk ae je vršil enkrat tedensko zvečer po tri ure. X« J**1** J® ^H«1 P°* pisa dejstev do problemov go-spodars^va, države, strokovnih organizacij in njihovih ustanov, zgodovine strokovnih organizacij In njihovih ustanov, zgodovine strokovnih organizacij, socialne politike, delovnega prava in delovne znanoati. Izpopolnjen je bil dalje ta pouk s pismenimi domaČimi deli, s govorniškimi in časnikarskimi vajami, z gospodarskimi vodstvi in s zelo poučnimi ln marsikaj nadomeščajo-člml studijskimi potovanji v industrijska ozemlja Avstrije ln tujine. Delovna metoda pri pou ku je pritegnila strokovnlčarske dijake k stalnemu ln aktivnemu sodelovanju. Sodelovanje sodru gov in sodružic najrazličnejših poklicov iz delavskih in nsme- preganjal, pod frak—-menda večjo "čast In slavo božjo." Tone Podfforlčsn. "Nsprsj" pejs po radiu Milweiikes, Wls, — SPZ "Na prej" bo pel v radio dne 20. mar ca ob pol 6. zvečer. Vrt koncer tu bo sodelovsl tamburaški zbor "Hegji". Koncert bo oddajala postaja VVTMJ, katera operira na 486.6 metrov, 620 kiloclklov. Poslušalci so prošenl, da potom dopisnic ali pa pisem Izrečejo svoje mnenje o koncertu. Htvsr ne kritike so dobrodošle. Vse komunikacije je nsslovHI ns: Nsprej, c. o. Ststion WTMJ, Miivvsukee, Wi*. V vzpodbudo f*»Mlušelesm 4 b Nsprsj določil dve lepi nagrsdi, in sicer eno zs mesto Miiwaukse najbolj oddslj*negs poslušalca, drugo za najboljši opis koncerta ne glede na to od kod iatl pride P.O. ščenskih organizacij pospešuje med seboj no razumevanje, zlasti na mesečnih družabnih večerih z aktualnimi referati in diskuzi-jami za vse letnike skupno in na studijskih potovanjih. Tudi disciplinarna samouprava dijakov-strokovničarjev po šolskem od-l»oru iz zastopnikov vseh letnikov je mnogo pripomogla k av-tokritlki dijakov in k vzgoji značaja. Po petletni preskušnjl lahko objektivno ugotovimo, da so se učni načrt in lične metoda obne-sle. Dijaki, dasi se bavijo z dnevnim poklicom in so zvečer pri organizacijskem delovanju, imajo s Č^i« in z učitelji, ki so skoro vsi brez izjeme zaposleni pri praktičnem strokovničar-skem delu (v organizacijah samih ali v delavskih zbornicah) ozek kontakt. Strokovničarski dijaki so želeli preuredbo šole nu dva večera na teden, da bi mogli še globlje prodreti v obsežno strokovničarsko inanje. Od Šol-ikega leta 1931-32 bo tej želji ustreženo. Ta preuredba omogoča pritegnitev še nadaljnjih za strokovničarsko delo važnih panog v učni načrt. Učni načrt za jesen 1931 obsega alcdeče predmete: 1. letnik: Strokovničarska znanost Avstrije (28 ur), gospodarstvo Avstrije (37 ur), državo-anšnstvo Avstrije (27 ur), inter-nacionale dela (9 ur), časopisni diskuzijskl večer (37 ur). U. letnik: Gospodarska politika (27 ur), svetovna gospodar-Nka geografija (14), strokovničarska uprava (18), zgodovina strokovnih organizacij I. (19), socialno zavarovanje I. (9), strokovničarsko pridobivanje in iz-obrašsvslno delo (9), časopisna diskusija skupno s I. letnikom (19), govorniški seminar 1. (13). 111. letnik: socialna politika in delovno pravo (117), strokovničarska taktika (16), socialno zavarovanje U, (9), zgodovina strokovnih organizacij (9), svetovni gospodaraki problemi (13), delovna znanost (9), strokovničarska literatura (9), govorniški asminsr II. (14), novinsrski se-mlnar (13), 'Udeležba strokovnih orgsnizs-cij je narastla od 12 organizacij v letu 1926 na 26 strokovnih organizacij v letih 11M0-31. Giba-nje števila dijakov nam prikazuje sledeči pregled: -~-o4 njih Atav. »trok. dal. arffsnlsselj nt rok. rdon latslk, IU2I do 1ST...1« >• dva latslks, ltltf da 1UM ..IS IS irlja letniki, IU2M do !tUMl...«S 14 tri J« letniki, im do I UHO... »4 III trije latnikl, IMO do itilU.. 2* 19 Absolventov od 192U do 1WU: 71, od teh 68 moških, 13 ženskih, Od teh absolventov delujejo žs mnogi v odgovornih stro-kovničarskih funkcijah. Dunajaka strokovničarska šola js šola zs splošno strokovni-čarsko izobrazbo. Praktična In teoretična spocialna izobrazba za posamezne industrijske pano. ge js ps stvsr posameznih strokovnih tvez sli organizacij za industrijske skupins. Dunajska strokovničarska šola Je (zbirna šola za nadarjene, duševno'vztrajne in zelo si dolžnosti sveste mlajše atrokovni-čsrjs od nsjmsnj 17 do 26 let. V zadnjem letniku so delovali sledeči učitelji oz. predavatelji: Benedikt K a u t s k y, Rlchard Wagner, Johann Kdelmann, Jo-hann Hvltanlcu, Viktor Bteln, Hermsnta Helndl, Kd. Htraass In Hsns Mars, Celokupno vodstvo šole je bilo poverjeno sodrugu nsm, »kupno M. <—-«d njih-— o rs. dijakov mo« tan«k H M t? 7 it . M 41 ' U e - ss 70 in 11 tl! 77 14 7 tW t»l 10 Rlchardu VVagnerju. dola se vrši od septembra do junija. Letos js pričela U. sspt. in ss vrši dvakrat tedenako (ob torkih In petkih od 7, do 9. ure). Navdušeno aodelovanje med predavatelji ln dijaki je rodilo v tej šoli že zelo lepe uspehe. In čim boljši bo še izbor dijskov, ki Jih pošljejo v to šolo strokov-ns orgsiiizscljs, tem večji bodo uspehi te šole tako sa organizacije same kakor tudi za dijake. Primer te šole nsj služI tudi našemu delavstvu. Avstrijsko delavstvo ss zaveda, kaka Js nji-fcovs naloga ln vs, ds ss Js mo-gošs boriti proti vsakemu sovražniku Is ledsj, ako ao sile vsaj uravnovešene. Da zlasti duševne moči uravnovesi ln Jih napravi zmožne za boj, vzdržuje to vsglodno šolo. Tudi pri nas bi bilo treba mleliti na kaj takega, da nas čaa ne prehiti. Merodsjni faktorji naj apregovorljol Otroci jstshl Rusiji v feU- Zakrafiktei " PrkoMn > Malega Morica vpraša njegova mati, ki Je v zelo blagoslovljenem stanju: "Povej, Moric, kaj bi rad t bratca al! sestrico?" "SHe zdaj me vprašaš7 T odgovori slnšek In postrsnl pogle-ds m s ter I no obllnost. PNfltsIČII gs To um Je zgodilo v Aberdcenu ns Akotakem. Neki zdravnik Je imel navado, da Je zahteval od pacijenta, ki je prvič prišel k nJemu, 6 šilinge*, kadar ae /e drugič oglaall, pa samo 8. Zato je šel niti k nJemu in pozdravili' "Tako, rdai sem ps spet tu!" "Kaj vas še nikoli nisem videl!" se je začudil zdravnik. "Pač — prejšnji teden aem bil pri vas." ' Zdravnik Je. razumel, da hoče Bili prihraniti 2 šilinga, pa ga je vkljub temu pretakal. Nsto ps Je rskel: "Kar nadaljujte s tistimi zdravili, ki sem vam Jih prejšnji tsden zapisal. Tri šilinge pro-alm!" a Težka reč "Pri vas pa res nimate nlka-ks IshereT Prodajalec: "Tega. kar bi vi radi. na žalost ree nimamo v zalogi Čevljev, ki bi bili zunsj ozki, z not rs J |ts široki, na žalost šs nI.* FEOS V ETK' Dve uri Je drobil zmrznjeni »neg s svojimi podkovanimi čevlji predno »e je znaAel v najbližji vasi. Pozno je ie bilo in več kot polovico hi* je bilo ie v temi. Albert je potrkal na vrata prve hiie, v kateri je bik) ie svetlo. Mlada ženska je nezaupno pogledala skozi okno. Albert j* je v kratkem pojaalil svoj polota) Ur jo zaproail prenočila.. Nič. "Se samim nam manjka prostora!" je zaloputnila okno. — Albert je stopil do druge hiše. Tudi nič. Pri tretji hiši ao ga odgnali s psom. Ali Albert še nI izgubil i»oguma. Trkal je dalje na negosto-ljubna vrata kmečkih hiš, ia povsod zaman. Niso mu hoteli dati prenočila. Albert seveda nI vedel, da je temu kriva bližina velemesta, ki je polno aumljivih ljudi, katerim ni zaupati. Ko ao se zadnja vrata surovo zaprla pred njim, ga je zabolelo. "Kot garje-vaga psa me odganjajo od svojih vrati" je z jezo v srcu vzdlhnll in U^ko mu je bilo. Zakaj ni ubogal notranji svarilni glas, se je pokeaal. Potem je vrgel pogled v daljavo pred seboj in tam na koncu ceste je ugledal nekaj medlih lučlc. "Druga vaa," se je akoro razveselil in ubral po cesti. Ampak ko je prispel v tleto vas, so bila ie vaa okna mrtva in Albertu je upadel pogum. "Saj bi tudi tukaj zaman po-* skušal," je vzdlhnll ter se obrnil nazaj. V bližini s« je vila ieleznlika proga ln Albert je zavil proti nji. Lažje se bo hodilo, je menil. 'Mraz je poetal občutnejšl in ae mu je zarezal prav v kosti. Albert se je stisnil vaae Ur se »podtikal ob železniške pragove. Počaei ae je ugrel, potem pa Je postal Čudno truden. Le s težavo je premikal noge In telo mu je sililo na zemljo. Potem se je vsedel na mrzlo tračnico, da se spočije. In Um ga je objela čudno-ugod-na dremavlca. Nič več ga ni zeblo in tudi lačen ni bil več. Tudi dalje se mu ni prav nič mudilo. Ha j mesto nI daleč in do jtitra bo lahko prišel tja. 2eleznlški čuvaj ga je našel nekaj minut predno je Sel skozi brzovlak. Vzdignil ga je ter ga odvlekel s seboj v toplo zakurjeno čuvajnico. Na klopi poleg žareča železne pečice je Albert saapal in stari čuvaj, ki je slutil, s kom Ima opravka, ga je pustil (v miru. Proti jutru ee je Albert zbudil In ko mu Je čuvaj povedal, kako ga je našel, ga je stresel mraz. V veliki nevarnoetl Je bil ln lahko Je vesel, da ga je on alučajno opazil, mu je povedal čuvaj ter ga vprašal, od kod ln kam. Albert mu je povedal avojo zgodbo. Od vetra ln solnca ožgani obraa starega moža je spreletelo sočutje. Težko mu bo, revežu, v tej zimi, če «e mu ne posreči kmalu dobiti dela, je menil. "Ampak obupati ne smel, dečko. Se bo že kaj dobilo." In potem mu je svetoval, kam naj ss obrne v pondeljek. Nato je delil z njim svoj skromni zajutrek; koruzni kruh, slanino ln Žganje. Opoldne je bil Albert spet v mestu.' IV. Albert Je obstal pred liložbenlm oknom velike trgovine meenih izdelkov. Skozi debelo lipo ao se vabljivo smehljale okusno razstavljene gnjatl, klobase, rebrca ln podobne meeene dobrote. V Albertovem želodcu je zakrulllo, sline ao mu napolnile usta in Iz oči mu je lezel glad ter pohlepno božal dražeče meso v Izložbi. Roka , je kar od sebe ulla Iz Žepa ter segla po najbližji krači, ya je zadela ob mrzlo steklo ter se naglo odmaknila, ko da jo Je pičil gad.; "Zakaj je U Aipa vmes?" se je povprašal lačni Albert. "Ce bi Je ne bilo ..." . . Tedaj ae je ozrl. Na bližnjem križišču je stal uniformirani čuvar pdetave ter ga oetro opazoval. Albert se je zdrinil ln ie bolj ga Je zazeblo. O, Albert, tudi če bi ne bilo te preklete šip*, bi ne mogel do krače I Glej, tamle je večja zapreka od mrtvega stekla! Saj to bi lahko ras- bll ... Roka je spet zlezla v hlačni žep, Albert je še enkrat e pogledom pofcožal lepe koee mesa, nato pa se je stisnil vase ter ae pomaknil dalje. Lep dan Je bil, pa Albert ni imel oči za plavo zimsko nebo, ki ee je bočilo nad mestom in za soinee, katerega mrzla- svetloba ae je odbijala' od kriatalnega snega in eleplla <*i. v ^ & imel uprte oči; rad bi bil našel — kak dinar ali vsaj akorjlco kruh*. Pa nI bilo ničesar zanj na tleh ; eamo sneg, led in razjični odpadki. Nekajkrat se je usUfil pred kakšno gostilno ali restavracijo ln poželjivo in z zavistjo v očeh opazoval skozi okna srečne ljudi, ki so se mastili pri obloženih mizah; pa to je le ie povečalo njegovo lakoto in ko ae je odtrgal od vabljive slike, je bil iT bolj truden in strt. Tisto popoldne se je v Albertu prvikrat vzbudilo staro vprašanje: Zakaj imajo nekateri ljudje vsega dovolj, eo zmerom aiti, on pa nima niti ekorjice zavrženega kruha in je lačen? Pa ai ni znal odgovoriti. Samo očitek je prišel Iz njega: Sam ei ai krivi Pri kmetu bi bil oetal, Um ti nI blio treba atradatil Ta očitek pa je brž zavrnil, češ, kaj je vedel, da -bo prišlo Uko? Ni. In je ekuial potolažiti prazni želodec z besedami: "Eh kaj, jutri dobim delo, potem bo drugače. En dan se že potrpi." Pa je bilo težko —- trpeti, posebno, ker Ukemu trpljenju ni bil vajen. Že proti večeru ga je zaneslo pred sivo hišo, v kateri kupujejo in prodajajo delo. V obokani veži J« naletel na dvoje znancev iz prejšnje-ga dne. Spoznali so se Ukoj. "A, to si ti, novinec?" ga je pobaral prvi, suhljat človek lokavega pogleda ter se zoprno nasmehljal. "Kako kaj ?" "Slabo," je proti svoji volji vzdlhnll Albert. "Mislil sem, ds bom Ukoj dobil delo . . "Aa," se je nasmehnil suhi znanec, ki je najbrž uganil Albertov položaj. "Tako? Seveda, čakati bo treba in malo potrpeti Teden ali dva, ker zdaj je bolj težko kaj dobiti." Albert se je ustj-ai!!. "Dva tedna?! Se dva dni bo preveč! Kako bi čakal Uko dolgo, če sem pa ie danes brez dinarja!" ,, "Tako?" Novi znanec se je lokavo nasmehnil. "To ni nič hudega, seveda, če si znai pomagati. Toplo zimsko suknjo imai, in mraz ni bei hud —- prodaj jo, potem boš laije čakal. Ko dobiš delo, si Ishko kupiš novo." Alberta je zaisblo. Da bi prodal suknjo s sebe? Nak, tega ne sme storiti. Doma je neštetokrat slišal, ds 'kadar človek začne prodajati obleko s svojega teleaa, je popolnoma Izgubljen. Pa vendar — kako zapeljiv predlog. . Kupil bi ai kaj sa večerjo, želodec je res popol-noma prazen , . . , "Jaz bi jo kupil, če bi ne sahteval preveč zanjo," je menil'oni. "Koliko pa bi dal?" je ušlo Albertu. "Petdeaet dlnsrjev, več med brati ni vredna," je oni a pogledom otipal auknjo. Albert je bil ogorčen. Lani si jo je bil napravil in pet ato je bjl dal zanjo. Da bi jo dal za petdeset, Ukorekoč zastonj ?! Nak, kar pod noeom naj se obriše nesramne!! Rajši oeUne lačen, jutri se mogoče najde kakšno delo sanj. "Kakor hočeš 1" ee je odpravil oni dalje. "Saj Jutri se itak spet vldivs." (Dalj* prihodnji*.) i V vojno ministrstvo neke države Je prišel nekega dne tuj človek. Dejal je: "Proeim vas, povejte ml osebo, ki ni med najneumnejšimi v svojem oddelku — rad bi jI razložil nt-kaj izredno važnega." "Oseba, ki nI med najneum-nejiiml — kakpisni premoči . . . Kajti njena zmaga bo že v naprej zusigurana. Nu, /daj veste, kaj gre." Tujčeve In-M-dr m» zapustile v v*eh, ki so jih slišali, neodo-Ijh vtiak. Kopica uradnikov j« n' topila tujca in ga zmagoslavno peljala „k službujočemu gene-1 relu. Tudi ek*oel«nca je bila vidno vzradoščrna nad njtgo. rim prihodom. Ponudila je tuj-tU, naj nedr v naslanjač in vpra-iftla: "Torej — v čem tiči \a* izum?" "l/.našel aem Up UfUla. ki a*, l.thko nepretrgoma drži sto ur v! zraku. V njem je prostora ta celo vojaško četo. LeUlo lahko kljubuje veem vremenskim ne-prillkem: vetru, dežjd, viharju, celo toči. Ali vas mlče?" Potem ko je general dal tujcu častno beeedo, da ne bo zlorabil zaupanja, je neznanec razgrnil pred njim svoje načrte. "Dobro," je dejal general, ko al Jih je ogledal in ai dal raslo-žltl nekatere podrobnoati, "popolnoma ae strinjam s vami. Koliko pa zahtevate za vaš izum?" r "Milijardo. Samo milijardo." "Pristajam!" j« general uda-ril v roko. "Tu le imate nakazilo. Vsoto vam izplača vojna blagajna. Hvala lepa, da sU se potrudili do nas! In če bi kdaj Ae ksj iznašli, ne pozabite, kje ste z uspehom uveljavili svojo prvo iznajdbo." "Ce dovolite," je Segel tujec generalu v besedo, "Imam ie nekaj za vaa. 1'roalm. nikar ae ne čudite —" "Nu. nu. kaj pa naj bi bilo to, kar mi ie lahko ponudite?*' "Iznašel sem top, ki z lahkoto sestreli moje leUlo, da pade na zemljo kakor obatreljena kavka. Temu topu ne ubeži noben are-roplan." "Poslušajte," je dejal general. "Stv ar ae mi vidi malce čudna. Najprej mi prihajate a krasnim izumom letala, v isti ttapi pa mi (MMiujate top, ki ga sestreli n« zemljo. Oprostite, zadava ml zdi precej priskutna." "Zares ete imeniten dečko! Saj pravim: genialni ljudje .. Kaj pa porečete, če vam povem, da tudi a topom še nieva pri kraju? Vsste, ne dam ee u-gnati kar Uko. Kaj bi storili, bi vam izdal še neko važno akrivnoet: Za obrambo leUla sem iznašel impregnacijo, ki jI moj top ne more do živega. Niti op rasne ga ne." General ae je prijel z obema rokama za giavo. "Ali hočete, davna kbneu zblaznim? VH .. vi... kaj aem hotel reči .. Obraz tujca se je zmračil. "Mislim, da ne počenjam nič nedostojnega, če tudi to iznajd->o ponudim vam, aamo vam Prosim! Ali Je moje letalo slabo, malovredno? Ksj ie! Izvrstno je, brez primere! In top? Tudi top je sijajen! Saj vendar z lahkoto sestreli leUlo na zemljo." "Dobro. Ampak čemu mi niste takoj v počitku ponudili impregnacije?" J "Kaj?" ee je začudil tujec. "Vsaka stvar potrebuje nekaj časa, da se razvije. Tudi vojna tehnika ee mora razvijati poeto-poma, kot vae na avetu. Tu vladajo železni zakoni logike in skoki bi ae utegnili maščevati nad onimi, ki bi jih zagrešili." Kakšnih pet minut aU ae gledala general in tujee iz oči v oči. Oba ets molčala. General je mukoma napenjal avoje možgane, iznajditelj pa je hladnokrvno gledai predse in spuščal dim, ki mu je krožil v kolobarčkih nad glavo. Naposled, po dolgem čakanju ln težkem premišljen ju, je general spregovoril z ubitim glasom: "Torej, koliko zahtevate za impregnacijo?" "Milijardo. Samo milijardo." "Samo milijardo. In ne vprašate, če jo imam, ali vam jo lah ko plačam?" "Oprostite — asj niaem vai-ljiv. Kdo drug bi ml dal za i m pregnacijo pet milijard, vam Jo ponujam za petino vsote, kar ste odkupili že dva druga izuma." "Moj Bog!" je zastokal general. "V lepi gnojnici tičim- Nu, pa naj bo! Tu i mat« nakazilo za _nt iti Louie Goidingt < . Amerika, Mila skrajnosti V newyorški Sesti aveniji grmi nova nadoestna železnica po biiščečih tračnicah. Milijonske luči razevetljujejo broadwayske noč L Po dolgi, utrudljivi vožnji smo spet doma v stanovanju v Eng-llah Street u, v mirnem predmestju, kjer lahko za trenutek počijemo in premislimo, kaj nam je še oeUlo po teh divjih, peklenskih pustolovščinah — kajti prvi obisk Amerike je peklenska pustolovščina. Kaj osUne v spominu? Kaos! Sele ko se poležejo prvi vtiski, ki nalik grmečim eksplozijam zmedejo novinca in ga oplašijo ter atopnjujejo njegovo doživetje do brezmejnosti, je dobro, da se človek poda na pečine, kjer ae dvigajo titanj velemesta, s katerimi ao zakoreninjeni prav kakor ljudje, ki se premikajo po senčnih rovih, ki jih imenujejo ulice. Vse, kar se tu kopiči na nas, ima globlji pomen, za katerega še niso našli epigramatsko-krat-ke formule, ki pa prekaša vse paradokse naše dobe. , "Dovolite — jas ne vidim tem prav ničeaar neokusnega. Saj sami priznavate, da je treba aredstva za boj zoper eovražni ke čedalje bolj ispopolnjevat Treba je nenehoma korakat naprej! Zato je moje leUlo strašna iznajdba, a top je strašnejši od nJega." "Prav za prav moram prisna-ti, da ne lažeU, če Uko govorite Vendar se ml ne bi adelo nič čudno, če bi bil kdo drug iznaše U lop, ne pa vi, ki ste Iznašli leUkn" "Ljubi Bog!" Je vskliknll tu jee in dvignil roke proti nebeeu "kakor da je to Uko nemogoča reč! Ali bi vam bilo bolj všeč, če bi se nameotu mene pojavil pred vami drug človek, poetavl-mo. takšen s obrito brado, z drugo na m o veznico in v drugi obleki? Ce vam Je Uko General je prišel V "tej ne trdim, da nimate prav" je dejal, "pritnam celo, da smo poUm, ko smo odkupili IsUlo, pri mora ni odkupiti še top, ki ga lahko sestreli na zemlJo» alcer ee primeri, da ga ponudite kakšni drugI državi. Ne opotekam, da at* v pravici, kar ae toga tiče. Povejte mi *ajši. koliko zahtevate za top?" "Tudi milijardo. Samo milijardo C^sncml j« stopil h mizi, pod-pleal avoje ime. iztrgal ček knjižice ter ga Irrofll beisdanu; milijardo! s\m Neznanec Je sprejel listek, stisnil generalu roko in krenil vratom. General mu je sledil mrkimi pogledi. Ko Je bil ie na pragu, se je vzdramil iz misli ln za vpil za njim: "Ali jamčitp, da je vaša impregnacija popolnoma varna in neprekoeljlval" Tujec ee je naamehnil. "Prav za prav je, seveda iz-vzemši primer, da nekdo Iznajde krogle e poeebno učinkovito p robo j no silo." "Upajmo, 4s se U izum nikoli ne posredi," je dejsl general e trepetajočim glasom. "O pač, pač?" "Vsi svetniki! Ksj pravite?" "Takšne krogle so ie na razpolago." "Vi . . . vi . . . kdo jih Je iz-naiel?" "Jas." "Hudič! ZsjksJ ste ps molčs U o teror i , "Oprostite 4- ssj me niste ni U vpraiali.. > General se je zlobno zareftal. "Seveda mi boste sdaj ponudili v odkup is te proklete krogle! In ko jih bomo odkupili ml ponudite sopet kakien neprebojen ščit. Nu, na dan s beeedo!" "Tako Je, kakor ste rekli," Je dejal tuj&,| "In kadar boste pobasall milijardo sa boste prišli zopet a nekim novim eredatvom proti neprobojnim Mitom." "To ae razume eamo ob aebl. General ai Je izpulil aadnj lop iaa is glave in Js zatulil: "Prokleto bedi vae to skupaj Saj naa boste popolnoma izmoz-gall . I « Povejte ml vaaj, kdo ete? Kdo ate?f ' Nesnanec es Js HAitčIl. Obraz mu je bil tema« kakoi* nebo pred viharjem. "Lahko me jsničujete, kolikor Ss vam Uubi/: Je rSkel. "S Um pa ne boste v* pamdtnješi. niti Jas vreden ve|)cf**li*lčevanja. Ce bi bili eami epos eekvšnca sem, če ieognitl ni alu,. .** To rokšl Je Ia I Vrsta, pok imai s'strogo, napol sen Skil po stopniesk bi ie zdavnaj ŠSm. Kon-ee ji ni mogo-dobrem. niti v planil skozi generalu napol ničflfth in iagi- "Predvsem ee čuvaj," mi je svetoval ameriški prijatelj, ki je najpopolnejši Evropec, kar Jih poznam, "da ne oropaš Amerike njenega gk>bljeya pomena In da ne sodiš tega neprestano delujočega dinama, ki mu pravimo A-merika, po normah srednjega vaka." Slike, ki so se kopičile v imeni, so bile obljudene s paradoks niroi, neizrekljivimi bitji: s finančniki, ki ne znajo seštevati, pač pa kaditi in govore tucat jezikov; z boksarji, ki so jih preteple njih žene; a hotelskimi pati, ki so me tiranisirali in z bojazljivimi milijonarji, ki eo se bali, ker ao žmikali moji čevlji; z rszvpitlmi tihotapci alkohola in poštenimi zmemiki (abstinenti). Odkril aem, da je neki čokat in-dustrijec prevel Mallarmejeve pesmi v angleščino, medtem ko so visokokulturni intelektualni Američani prebledeli od notranjega razburjenja, če so vzeli v roko knjigo Fenimora Cooperja. Odkril Bfm tudi, da se kupi za pet centov boljša kava kakor za dva dolarja in medtem ko imam dokaze, da cela vrsU ameriških stražnikov kiekla — da, klelda! — prenašajo odlični glasbeniki peeek v vrečah ali pa se bavijo z drugimi še temnejšimi poklici. DaJje sem izkusil, da prideš v Nevv Yorku—pa ne samo tam— kjer je toliko avtodiobik>v in mo-tociklov, hitreje naprej brez vaa-kega vozila. Izvedel sem tudi, da je bilo mleko tako čisto, da so se tisoči dali cepiti zoper tifus. J Videl sem strojepiske, ki so se v lastnem avtomobilu vozile v pisarno in prince, ki ao mi ukradli dežnik. Družabnik nekega petno-lejskega koncema je pravi fakir. Kapelnik neke razvpite •godbe onem delu New Yortta, ki mu pravijo "peklenska kuhinja," je sin znanega milijonarja. V neki tvornici za konservirai nje gob v Oklahomd sem spoznal deklico, ki izdeluje vseskozi moderno liriko, boljšo, kakor jo zmore najgenialnejši dijak prvega semestra Magda len ske univerze. - Iz tega vidimo, kako lahko postane duh paradoksnega prevladujoči vtiak, če potuješ po Ameriki, posebno, če si prvič v Ameriki. In vendar je lahko odkriti še marsikaj neparadoksnega. Predvsem ne smei imeti predsodkov, ko odkriješ, da so vsi voditelji javnega, socialnega in kulturnega življenja trgovci. Šele za njimi pridejo umetniki, potem človekoljubi in na zadnje državniki. Spomni se le, da so zgradili najlepše cerkve v Frandriji Četrtek, 17. marca. 1 v zapadni Angliji trgovci iz 14. stoletja . . . Petrolejski mogotci poznejše dobe so oaUvili drug* nič manj znamenite spomenike. V Park Aveniji in na čikaških cestah zgradili poslopja, ki spominjajo na klasično lepoto Benetk ir Fi. renče, čeprav služijo praktičnpj. Šim, sodobnejšim smotrom . Houston v Teksasu je mesto cowboyjev. Tam sem dobil vti«, da je to mesto čista popolnost in da mu ni potrebno nikako iz. boljšanje. Mesto stroge, izenač«. ne, popolne lepote, ki se tako po. polno krije s evojo okolico kakor Notre Dame a Parizom. Zanimiv doživljaj mora biti, če Američan prvič obišče Evropo! Nič manj zanimivo pa ni, ko pri! de Evropec prvič v Ameriko. Takrat pa, ko ae bodo ljudje prvič selili na zvezde J— in jaz bom med njimi — bo moja najbolj goreča želja obiskati prvič pba kontinenU, Ameriko in Ev-ropo. Kakšne pravljice bom lahko pripovedoval, ko se povrnem v malo vaa ob nabrežju tihega Marsovega prekopa! Nedvomno me bodo imeli za lažnika in me vtopili, kakor zaslužijo lažniki. Vendar bom lahko rekel, da ni-sem živel zaman!—2is. SPOMLAD JE TUKAJ! Sedaj Je najboljši čas za iti na farme v dolnjem Michiganu. Tu Je dobra zemlja in raeU vae. Farme ae Mi po zmerni nizki certL Kdor reano misH in fteU pojasnila naj ee o^me osebno ali pa pismeno na: Geo. Raukar, Paw Paw, Midi. (Adv.) ČUDOVITOBT PRIROČNEGA ZDRAVILA Mnogi, ki ae hudo boiovall ao af poadr*. vili s netim salJU«nlm aSravlIom. Br«* »'rti na vato bula—n. koliko J« aUfa In koliko iu Sa aSferalbor In aSravll poakualll. vi ss lahko ummU, da vam bo to priradno adravllo pomagalo. Nato Milita vam <1 novo aaot, ailo in aSvsvJa Opltlta veto balaain is potlJHe lte u pa-ktraajg in pottalno. nakar vam pot Umno m poakua poaabaaga prirodnaea aalilto«s» tdra-vila, s* Vet alutoj in na!a*s ALL HE&B TONIC m rvvmatiaom, toktdoc, Jatrm. o* Is as trava, ritito nam ta d*am »II p« PrldlU oaabno h mm na oelad is poavetova-nja bmplafno. Dr. MMmmCs. 474» S. Aah-Und A v«.. U4t W tSth St.. IMS Milwaukv« 144» W. Norih A v«., Ave., ali as al. a rad m fOfmt^fk ■■ i. * FARMA NA PltODAJ! Proda se 120 akrov obsegajoča farma, 9' sobna hiša, dve garaži, kovačija in štala, kokoš-njak in pod vso hišo je klet, voda pri hiši in potok teče preko farme. 60 akrov je izčiščenega in osUlo je pašnik, blizo do šole železniške posUje, ter blizo ob državni tlakirani cesti. Ce katerega veseli, naj piše za'ceno in pojasnila na naslov; John Vesel, Box 38, Traunik, Mich.—(Adv.) D«. J. F. KOTRICH DENT1ST 114 C«Ur Straat. Chicas« PhonS' Dlvaraajr 41» PoaiuJ« na Um naaJoru t« raaj»t l«t SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije in is posebno list ProsvsU aa koristi, ter potrebno agitacijo svojik društev ln članatva in za propagando svojih idej. Nikakor ps ne ss propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka or-ganizacija ima običajno svoj« glasilo. Torej ,agitatorični dopisi in naznanfet dragih podpornih organizacij In njih *raiUv Saj ee ne pošiljaj? lista Prosveta U CHEAB0UR6 tretji razred i TELEFON R0CKWELL 4904 S. N. P. J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila ss veselice In shode, vizltnice, časnike* knjige, koledarje, letake IU. t slovenske«, hrvatakem, slovaškem, češkem, jeziku In dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ' ., Vss pojasnila daje vodstvo tlakama Cene zmerne, unij sko delo prve vrelo Pišlu po Informacije ns naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2637-59 So. Unmdsle Avenue CHICAGO, ILU 1 TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA