ANKA NOVAK NEKAJ POSEBNOSTI V KMETOVANJU POLJANCEV Sestavek bo obravnaval kmečko gospodarstvo v Poljanski dolini in so sednjem hribovju, določneje, ob zgornjem delu te doline. Obdelava je etno grafska in sega tudi v preteklost, kolikor je ta še živa v ljudskem pomnenju. Ker narava kraja narekuje kmetijstvo kot glavno gospodarsko panogo v tej dolini, bomo obravnavali v glavnem kmetijstvo in njegove veje, medtem ko bomo ostale oblike človekovega dela in skrbi za obstanek (trgovina, prevoz ništvo, krčmarstvo) omenjali bolj mimogrede, kolikor se križajo s potmi kme tijske proizvodnje. Poljanska dolina je približno 30 km dolga dolina ob Poljanski Sori, za rezana med Polhograjsko in Loško hribovje. Hribovitost, ki se stopnjuje v terasah, je glavna značilnost sveta na obeh straneh Poljanske Sore. Svet ob Poljanski dolini je pretežno v gozdni površini, slede pašniki (danes koSenine, ker ne pasejo več), medtem ko je odstotek njivske površine prav majhen. Kmetijstvo je imelo v teh krajih v preteklosti povsem drugačno podobo kot danes. Kot posledica razvoja so nastale velike spremembe že v okviru posameznih vej kmetijstva, to je \ poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu, na drugi strani pa je razvoj privedel do izmenjave samih temeljev kmetovanja. Nekdaj koristi, ki jih kmetijstvo prinaša, niso segale čez okvir domačega gospodarstva, kmet se je zadovoljeval s tem, da je zadoščal potrebam svojega doma. Zato je razumljivo, da je poljedelstvo tu dolgo veljalo za osrednjo smer gospodarskega prizadevanja, medtem ko sta bila živinoreja in gozdarstvo močno ob strani, čeprav so jima naravni pogoji tu najbolj naklonjeni. Stanje se je začelo v temeljih spreminjati šele ob koncu prejšnjega in v začetku našega stoletja, ko si je trgovina začela utirati pot le-sem. Naraščajoče za nimanje za živinorejske in gozdarske produkte je izzvalo preusmeritev go spodarstva od poljedelstva k živinoreji in gozdarst\ii. Razvoj v tej smeri je bil posebno živahen v letih pred prvo svetovno vojno in po njej. Privedel je do današnjega stanja, ko sta te dve veji kmetijstva prevzeli vodilno mesto poljedelstvu in postali osrednja smer gospodarskega prizadevanja in glavni vir dohodkov. Poljedelstvo Plodno zemljo — ledino so kmetje te gozdnate pokrajine pripravljali s požiganjem. Del gozda so posekali, pustili, da se je les osušil, debla so obsekali in jih pripeljali domov za drva, vejevje pa so na debelo naložili po posekanem zemljišču in zažgali. Potem so z rovnicami prekopali zemljo in izvlekli iz nje štore, ki so jih ali na mestu sežgali ali pa znosili domov za 137 »panjače«, s katerimi so pozimi kurili peči. Zemljo so nato preorali z dvojnim lesenim plugom, imenovanim »drevo«. Novi ledini so rekli »na požaru«, »na pogorišču«, »v lazu«, krstili pa so jo tudi z imeni gospodarjev, ki so jih na pravili. Na Skobelnem n. pr. pravijo dolini, ki je danes že z gozdom zarasla. Janževa dolina po enem izmed prejšnjih gospodarjev. Podobno je Hacetov laz, ki je danes zaraščen s smrekami,-dobil svoje ime po gospodarju Hacetu itd. Kadar so žgali gozd za novo ledino, nov pašnik ali novo košenino, so rekli, da »liosto žgoč. To so delali jeseni ali pa spomladi. Jeseni so na požaru sejali Kožuhova domačija na Kovskem vrhu. (Foto A. Pavlovecj ozimno žito. rž. pšenico in ječmen, spomladi pa so sadili krompir. Gnojili navadno niso, ali pa prav malo (s pepelom sežganih vej), zato se je zemljišče po treh do štirih letih izčrpalo in postalo neplodno. Porabili so ga za pašnik, košenino ali pa so pustili, da ga je znova porasel gozd. V zameno so morali iz gozda iztrgati nov kos, ga požgati in napraviti novo ledino. Požigalništvo je tu s posameznimi primeri segalo prav v začetke 20. sto letja. Šele racionalnejši obdelovalni sistem, večje cenjenje gozda, kar je v neposredni zvezi s trgovino, so odpravili požigalništvo. Nekdaj ledin niso gnojili, ker hlevskega gnoja niso imeli, živine je bilo malo. pa še ta se je zunaj pasla. Edini način gnojenja je bil s pepelom sežganih vej. Iz gozda ali gmajne so navlekli na njivo suhih vej, »hoste« (sekali so navadno o kresu, do konca julija pa se je hosta posušila) in jih znosili na kup sredi njive. Kup so na vrhu zažgali in nato goreče veje razvlekli po njivi. V ta namen so rabili posebno orodje >zažigalno kljtiko«, to je 3 do 4 m dolg železen drog. ki se končuje z dvojno železno kljuko. Veje. ki so jih z zažigalno kljuko razpeljavali po njivi, so bile precej težke, tako da so bili pri tem delu 138 potrebni po trije ali štirje moški. Pred približno 60 leti so tak način gnojenja opustili. Takrat so že posvečali večjo skrb živinoreji, prenehali so z eksten zivnim načinom, gnoj je ostajal v hlevih in z njim so začeli gnojiti njive. Spravljanje gnoja na njive je zaradi hribovitega zemljišča težavno delo. Nosili so ga v naramnih koših, danes pa imajo pletene koše »cizounke«, v ka tere vpregajo živino. Danes orjejo z lesenim dvojnim plugom, ki ima za razliko od nekdanjega povsem lesenega pluga, kakršnega so uporabljali še pred 70 leti, poglavitne dele že železne (dila, črtalo). Način oranja je tipično hribovski — oranje 3>na ploh«. Vse brazde padajo navzdol, zemljo spodnje brazde je treba znositi »na JR -» -S '5^1"' s« 7 Gnojni koš iz Scla pri Zireli. — Oprtni nahrbtni koš za steljo z Zirovskcga vrha. (Foio A. Pa^loTec) razor«, to je na zgornjo brazdo. To zemljo so nekdaj ljudje sami nosili na vrh v posebnih »trugicah«, danes pa jo vozijo kot gnoj v pletenih koših. Zorano zemljo še »povlečejo« ali »prebranajo« z bruno. Kepe potolčejo z rovnicami. Naprednejši način obdelovanja zemlje je tudi v Poljansko dolino prinesla uvedba kolobarjenja ob koncu preteklega stoletja. Odvisno od tega je nasto pila tudi sprememba v razporeditvi posameznih poljedelskih kultur. Največji del obdelovalne zemlje je bil nekdaj posejan z žiti (sejali so le jara žita). Rž, ječmen, oves, ajda, proso so predstavljali osnovo stare poljanske ljudske prehrane. Ovseni kruh (pripravljali so ga iz mešanice ovsene in ržene moke), ajdovi štruklji, ajdova »meštra«, ječmenov in ajdov »sok«, »poštengana kaša« so poglavitne poljanske jedi. Pšenico so začeli sejati šele pozneje, konec prejšnjega stoletja; ta je omajala pomen ovsa in ajde v poljanski prehrani. Danes sejejo oves le še za živno in tudi pridelek ajde je mnogo manjši, odkar so prenehali s požiganjem. Na požaru je namreč ajda najbolje obrodila. Danes sejejo ajdo na rženo strnišče, vmes zasejejo deteljo, ki jo naslednje leto kosijo. Poleg žitaric so gojili Poljanci tudi stročnice (leča, bob) in krompir, toda obsevki slednjega so bili znatno manjši kot danes. Poljanski hribi imalo tak-le kolobar: pšenico sejejo na »deteljše«, rž na »krompirjcvše«, oves na strnišče ali 139 na ledino (to je zemljo, ki je bila več let zarasla s travo). Na ledini dobro uspeva tudi krompir. Ječmen sejejo na »repše«, proso pa na »deteljše«. Do nedavna so po poljanskih hribih mlatili žito s cepmi. Rženo slamo so iiporabljali za pokrivanje streh, zato so rž otepali. Iz otepenih snopov so delali škopnikc. Ce ti niso bili na konceh lepo povezani, ljudska nagajivost ni prizanašala njihovemu izdelovalcu. Najiravili so lesene škarje in mu jih nastavljali na okno. To je veljalo za hudo žalitev, ki se je neredko obračuna vala s pretepi. Proso manejo »menci« z nogami ali pa ga manejo »na masar«, to je z živino. Menci manejo vedno zvečer. Najraje opravlja delo mladina. Menci so dobro pogoščeni. Že med delom na podu jim deli gospodinja sveže sadje, pogačo, mošt in žganje, po delu pa dobe kašo iz novega prosa in še vrsto drugih jedi, med katerimi so ajdovi štruklji obvezni. Rast in zorenje posevkov Poljanci pazljivo spremljajo. Tako se je ohra nilo nekaj pregovorov, ki nosijo v jedru vrsto dragocenih delovnih izkustev. Domačini n. pr. vedo, da mora biti strniški koren do sv. Lovrenca (10. avgusta) oplet. sicer ga pride svetnik s svojim konjem »pogajžlat«. Zelje mora do sv. Lovrenca »buhka hvalt«, to je, delati glavice. Repa mora biti sejana v porcijunkulah, opleta pa do Malega šmarna (8. septembra), sicer je repica. O Vseh svetih je repa zrela; pregovor pravi: >Ko vaht oznan', repa v kuhu plan .« V zvezi s pospravljanjem prvega poljskega pridelka — žita. uči pre govor: »Če je pšenica o sv. Vrban' u klas', je o sv.Marjet' u pas'.« Jeseni, okrog sv. Mihaela, ko je treba pospravljati pridelke, pravijo Poljanci: »O sv. Mihel' je vse zrel'.« V zvezi s poljedelstvom nastopajo pri Poljancih različne navade. Neka tere so se ohranile še v današnji čas. Tako še danes vsaka gospodinja na dan Treh kraljev odreže košček poprtnika in ga shrani do pomladi. Ko začno s kmetovanjem in prvič zaprežejo živino, razrežejo ta poprtnik in ga dajo živini. Potem jo poškropijo še z blagoslovljeno vodo. Na njivi položijo pod prvo brazdo križec iz vejic velikonočne butare — »žegnano hosto«. Preden se lotijo žanjice ali kosci svojega dela, napravijo na začetku njive križ, včasih so tudi molili. Živinoreja Še v drugi polovici preteklega stoletja je bila govedoreja v teh krajih dokaj šibka. Gojili so več drobnice, ovac in koz (6 do 7), ki so dajale mleko in meso za prehrano ter volno, ki so jo uporabljali za izdelovanje domačega sukna. Tako so pri sleherni hiši redili 20 pa tudi več ovac. Danes je ovac občutno manj, redijo jih le še zaradi volne, iz katere izdelujejo jopice, roka vice in nogavice. Govedo so redili v prvi vrsti za vprežno živino. Zato je razumljivo, da so na marsikateri domačiji redili 2 do 3 pare volov in le redko več kot 2 do 3 krave. Ob koncu prejšnjega stoletja so se Poljanci skrbneje lotili govedoreje, ki je v začetku našega stoletja doživela pravi razmah in ima danes vodilno mesto v poljanskem kmetijstvu. Drobico in govejo živino so Poljanci prodajali meSetarjem iz doline, sami po sejmih niso hodili dosti. Mešetarji so živino spravljali v Skofjo Loko, Kam nik Kranj in Ljubljano. Govedo je bilo v tej dolini »cikaste« — gorenjske pasme, danes pa je precej zastopana siva — notranjska pasma. V skladu z močno razvito živinorejo so hlevi v teh krajih veliki in pro storni in sprejmejo tudi 20 glav živine. V stali« je živina privezana, le mlajše 140 Ko2olcc ^amec ua Kovskein vrhu. (Folo A. Pavlovcc) govedo so puščali prosto. Ži vini »pokladajo) oziroma jo »vardevajo« v koritih in v »lojtrah« nad njimi. Nad >lojtrami« v stropu stale so odprtine — »loputniki«, skozi katere trosijo krmo v lojtre iz vrhhlevnih prostorov. Živini, ki ni bila |)rivezana, so po- kladali v jirosto stoječe jasli, imenovane »kočurje«. Nasti- Ijajo s steljo (praprot), listjem in sesekaniiu smrečjem. Pro stor, kjer sliranjujejo steljo, imenujejo »klanico« ali »pra protnico« (pri Ožboltu). Gnoj je ostajal v stali vse leto na kupih, pozimi so ga s samotežnimi sanmi razpeljali na njive, ga skopali na kupe in jih spomladi raztrosili. Danes imajo gnojišča zunaj hleva. Sem zvozijo gnoj s samokolnico, imenovano »ladarfer« (na ži- rovski strani), na loški strani pa s »šajtrgo«. Živino so pasli v gmajni, proti jeseni pa tudi na košeninah. Gmajne so imenovali pašnike ob robovih gozda. Včasih so jih negovali, trebili grmičje, danes pa, ko ne pasejo več, je gmajna zaraščeim in jo rabijo za steljo. Vsaka domačija je imela svoje pašnike, skupnih pašnikov tod niso imeli. Za živino na paši so skrbeli pastirji. Ti so bili ali domači otroci ali pa revnejši domačini. Plačevali so jih z denarjem, z obleko ali nataralijami. Po prvi svetovni vojni so pašo popolnoma opustili. Danes krmijo živino le v hlevih. Poglavitna krma je seno, manj detelja. S košnjo prično o kresu. Najprej pokosijo deteljo, nato travo po »košeni nah«, j^senožetih«, »planinah« (pri Ožboltu). Deteljo kosijo dvakrat, travo pa le enkrat. Do sv, Jerneja (24. avgusta) mora biti trava pokošena, sicer pride svetnik s svojim konjem in jo popase. Na strmih košeninah so kosci na nogah nosili »krcmpeže«. Pokošeno travo pustijo, da se osuši, nato jo zgrabijo v »za- grabke«. Tu jo večkrat obrnejo, da se dodobra posuši. Nekdaj, ko voz niso imeli, so vse seno znosili domov na »Striku« ali pa v globokih, redko pletenih nahrbtnih ko ših. V novejšem času so preko strmih košenin speljali ser- pcntinaste poti, po katerih vozijo seno z vozni i. omenjene koše rabijo le še priložnostno. Seno shranjujejo v glavnem v prostorih nad hlevom, »svi- slih«, in v vezanih kozolcih. Ti so stalna sestavina poljan- ^kih domov. Pogosti so tudi ^iegnjenci, vendar imajo le-ti le pomožni pomen. Za razliko Vezani kozolec s Kovskega vrha. (Folo A. Tavlovec) od vezanih kozolceV, ki SO 141 skoraj vsi že kriti z opeko, so stcgnjenci kriti s »Sinkeljni«, to je, do 1 m dolgimi klanimi deskami. Stegnjence podpirajo poševna bruna ^šprajci«, ki jih nosijo do 1 m visoki podporni stebrički »babe«. Živinorejska dejavnost je vtisnila dokaj zanimivosti tudi v duševno kul turo Poljancev; ta se zrcali v razniii vražah in ljudski medicini. V neprestanem strahu za živino so z raznimi sredstvi odganjali od nje zle sile: hudiča, čarovnice in se trudili za naklonjenost dobrih sil (boga. raznih živinorejskih patronov). Tako so pastirji pazili, da so vsak večer dobro pogasili ogenj, da ne bi prišel ponoči hudič kurit. S podobnimi apotropejskimi ali obrandinimi nameni kadijo živino določene dneve v letu z velikonočno butaro (na veliki četrtek, preden vzide sonce, in na Jurjev dan). Kadar krave niso imele mleka, so dolžili coprnice, da so jih hodile mlest. Zacoprati je mogel vsakdo. Posebno so se bali >p]ašarjev« (berači). Ti so veljali za posebno maščevalne, če so odšli od hiše brez daru. Coprnije so reševali s tem, da so dajali za maše in vbogajmc. V neprestani skrbi za živino so iskali zaščite pri raznih svetnikih. Hodili so na božja pota na Črni vrh, kjer je patron sv. Le nart, in mu poklanjali sveče na oltar. Podobno so na Jurjev dan hodili v Staro Loko. Tam so pred cerkvijo prodajali lesene votivne živali, ki so jih romarji kupovali in jih darovali sv. Juriju, da bi obvaroval živino nesreč. »Arcnovali« so živino gospodarji sami ali j)a posamezni domačini — pa- darji. Ti so živino zagovarjali. Med zadnjimi padarji je bil Polomkar v Račevi. Njemu so nosili ljudje iz Vinharjev, Bukovega vrha, Kremenka kruh zago varjat. S takim kruhom so potem zdravili živino. Poleg magičnih sredstev so poznali Poljanci vrsto bolj ali manj uspešnih zdravil, ki so jih sami priprav ljali. Tako so dajali živini, kadar jo je napenjalo, kamilčni čaj z milnico, pri Ožboltu so dajali taki živini gnojnico. Kadar »ima krava stort«, ji dajo kuhanega lanenega semena. Z obkladki iz tega semena, ki so mu primešali še sveže mleko, so zdravili božjastno bulo. Oteklo vime so mazali s sežgano smetano ali pa so ga kadili z »vošino« (satjem). Zabični živini so puščali kri. Gozdarstvo Ta krajina je prava domovina gozdov, ne samo zaradi teritorialne raz sežnosti, temveč tudi zaradi bogastva v raznovrstnosti drevja. Z gozdom je poraslo okrog 75 % zemlje. Največji delež ima gotovo iglasto drevje (smreka, jelka), precej je kostanja, bukve in breze, manj je macesna in gabra. Včasih so sekali les le za domačo porabo; uporabljali so ga pri stavbarstvu, za izdelavo različnega gospodarskega in gospodinjskega orodja in posodja, na račun gozda je v veliki meri živelo poljedelstva (požigalništvo, gnojenje njiv s pe pelom). Domačini vedo povedali, da so prve gozdarske izdelke začeli prodajati že pred 200 leti. To so bili »šinkeljni«, ki so jih kupovali od kmetov posamezni domačini in jih vozili v Trst. ».Šinkeljne« so delali iz smrekovega, še več pa iz jelovcga lesa. Les je moral biti brez grč, zato so v ta namen uporabljali le deblo od tal do vej. Deblo so najprej razrezali na 1 m dolge kose, te so razklali, da so dobili manjše, katere se potem s »klinami« (sekira podolgovate oblike) razklali v »šinkeljne«. Ti so morali biti 1 m dolgi in 15 do 20 cm široki. S >šinkeljni< še danes Poljanci pokrivajo stegnjence. >pajstve« (zgradba za sušenje sadja), včasih pa so bili s >šinkeljni« pokriti tudi kozolci in hlevi. 142 Ročrir Kuv>kc{jLi \ rlui. U'' A. l'iu lo\ ec) 3>5inkeljneprišpronkajo« ali »prišucajo«, t. j. obsečejo rob, da se ne cefra. Drvarili so vedno v skupinah 3 do 5 mož. Prenočevali so pri kmetih v hlevu ali pa v poselskih kamrah. Poleti so si drvarji — >holcarji« — napravili pre nočišče sami. Postavili so kočo iz smrekovega lubja in jo pokrili še s smre kovimi vejami. Za ležišče so nanesli listja in praproti. Kuhali so si vedno sami. Poglavitna drvarska hrana so bili žganci, ali ajdovi ali mešani ter črna kava. Med drvarji je živelo polno vraž, katerim skupno jedro je. varovati se hudiča, ki prinaša nesrečo. Tako na primer na posekanem štoru niso smele trske štrleti kvišku, ker si je prišel hudič ob nje parklje brusit: iz podobnega vzroka je bilo prepovedano zasajati sekiro v štor ali bližnje drevo ter jo puščati tam preko noči. Domačin je pripovedoval, kako je k neki skupini drvarjev hodil vasovat hudič v podobi črnega mačka. Bil je zelo nenavadne narave. Možje so mu dajali jesti, pa se žival nobene stvari ni dotaknila. Čez nekaj dni se je eden od njih smrtno ponesrečil. Po tem so sklepali, da črna žival ni bil nihče drug kot sam hudič. Opomba Članek je napisan ob uporabi etnografskega gradiva in zapiskov, ki jih je avto rica zbrala kot član delovne ekipe loškega muzeja leta 195? pri obdelavi dela Poljanske doline. Gradivo in zapiske hrani pokrajinski muzej v Skofji Loki. 143