Mesec maj ni le eden od mesecev v letu, temveč je nekaj   več - je mesec mladosti. To je mesec, v katerem mlade in mladinsko organizacijo ocenjujemo bolj kritično, problemom mladine namenimo več časa, se z mladimi pogovorimo, sprejmemo sklepe. Vendar pa, ko je maja konec, padejo sklepi in obljube običajno v pozabo.
Danes smo v tako težkem gospodarskem položaju in večkrat poudarjamo, da moramo dati mladim več možnosti, da »na mladih stoji svet«. Obenem pa ugotavljamo, da v mnogočem ostajamo tam, kjer smo bili, da so to le besede, da so to le sklepi, nikakor pa dejstva, ki bi bila uveljavljena tudi v praksi. Sicer pa ne moremo pričakovati, da se bo vse spremenilo čez noč. saj še vedno ugotavljamo, da je mladin-ska organizacija »drugorazredna« družbenopolitična organi-zacija, ki nima možnosti, da bi se s svojim velikim potencia-lom mladih aktivno vljučila v prizadevanja za rešitev vseh perečih družbenih problemov.
Mnoge kritike na račun mladih so upravičene, vendar se nihče od kritikov ne vpraša, kje so vzroki za probleme, zakaj je do takega položaja prišlo.
Redki so, ki so pripravljeni mladim pomagati, svetovati in jim s svojimi izkušnjami, pridobljenimi v vojnem in povojnem času, omogočiti, da se vključijo v boj za dosledno uresniče-
Hočemo biti del sil, ki rešujejo dileme družbe
vanje ideje in dela Tita in Kardelja, v boj za socialistično samoupravljanje.
Zavedati se moramo, da smo mladi sestavni del družbe, da znamo in hočemo razmišljati s svojo glavo ter postopoma prevzemati odgovornost za nadaljnji razvoj in prihodnost socialističnega samoupravljanja. Mladi tudi vemo, da nismo idealna družba, družba brez protislovij \n konfliktov, zato tudi hočemo, da smo sestavni del sil, ki rešujejo dileme naše družbe.
Položaj, v katerem smo se znašli, je najbolj prizadel prav mlade. Zavedamo se, da bomo le z boljšim in kvalitetnejšim delom prispevali k temu, da se izkopljemo iz zaostrenih razmer
Ko pa govorimo o delu, moramo ugotoviti, da slabi zgledi vlečejo. Ugotoviti moramo, da nihče več ne ceni mladinskega prostovoljnega dela. Podoben odnos imajo mnogi tudi do dela v tovarni za strojem. O tem nam bi lahko največ povedali naši »usmerjenci«, ko prihajajo z obveznih praks razoča-rani.
Cas je, da preidemo od parol k dejanjem, da vsi - ne samo mladi - vložimo vse napore za uresničitev programa dolgo-ročne gospodarske stabilizacije, da vidimo in najdemo nove možnosti zaposlovanja mladih, reševanje stanovanjske pro-blematike mladih družin.
Tudi mladinska organizacija mora narediti korak naprej, čeprav vsi vemo, da so se razmere po XI. kongresu ZSMS obrnile na bolje. še bolj si moramo prizadevati, da odgo-voma mesta v mladinski organizaciji prevzamejo odgovorni in sposobni kadri, da se nam ne bodo dogajale stvari, po-dobne letošnjim problemom v zvezi z vsebino in izvedbo meseca mladosti z zaključno prireditvijo.
Mladi si želimo in tudi zahtevamo več zaupanja, več svo-bode pri odločanju in uveljavljanju svojih zamisli. Mladi se hočemo še bolj aktivno vključiti v napore za stabilizacijo, saj se zavedamo, da bo le tako naša prihodnost v socialistični samoupravni Jugoslaviji svetlejša.
Jaka Jurček