Posam. štev. Din četrtkova In sobr številka Din 1.50 •»TAKO*4, tt»ia mli Ha*, nima ■Kodj h praznikov, ob 18. ni * datumom oaalednjora dno. Stan* aoockno po poiti 10 Din, aa mo-naatvo 18 Di% doatavijon na dom 1110 Din, na imkanioo 10 Dta. *»A10D!U UST4 (Mrtkov* Kov-•Tabora4^ a* naroča kot toHnik h> alaao acao&o 2 Din, fctrt-lotao 6 Din, pollotno 12 Din, -=»• cojolctno 22 » Din msamm Marobnlaa an platnjo v upitk -uioejska knjižnica »T aL&ecamv gotovimi. %| iaBOR (NARODNI LIST) I | Posam. Štev. Din-*75t g četrtkova In sobotna g številka Din 1*50 1 OBBDNIŠTVO .Tabora* ta .N*, mdnoga liata* ja v Maribora Jar-žičeva olica 4, L nadatropTo. — Totafon mtczurban Hov. 274 _ a=s» Rokopiai a* na vradaio. ■ s OPRAVA |a v JurJičovi nt R. 4 g pritličje desno. — Telefon it. 31 M SHSpoitno-čolc. račun sa .Tabor* I 11.787, m Narodni liat* »8S3. g Na naročila bran denarja ne n« = nzlra. Inaeratne eeaa po dosovora. «IIIIIIIIIUlIIIlll!lflllillIIIIHI|||lllJH(Illlll1linillliUUKUMU Leto: IV (II). Maribor, četrtek 1. februarja 1923. Stev: 25 (5). Boj klerikalizmu! Maribor, 81. januarja. Se nikdar ni severna Slovenija b takim navdušenjem stopila v volitve za »arodno-napredne gospodarsko kandidate, kakor pri hovih. volitvah za najdbo skupščino. Še nikdar ni klerikali-*eto, ki smo ga precej pri miru puščali, tako surovo napadal naprednih kmečkih kandidatov, kakor te dni. Celo »Sloven. Narode, s katerim smo mi prišli zaradi Mariborske oblasti, katere nočemo iz Jl>k izpustiti, v nasprotje, je pisal še Med kratkim poln pohvale o Lovru Pe-t°varju in Ivanu Rebeku kot najboljših Widldatih »Napredne kmečko - obrtne Meze«. »Napredna kmečko-obrtna zveza« to skoro povsod izpodrinila Samostojno kmetijsko stranko, ker je v resnici na-toedna, kar Samostojna kmetij, stranka 'J ' Upamo, da bomo lahko v prihodnji številki »Narodnega lista« objavili Že kaše poslanske kandidate za vse okraje .toariborsko-celjskega volilnega okrožja, ki toorajo pr! bližnjih’'volitvah’ zmagati kad klerikalizmom in vsemi drugimi PaSimi malimi in velikimi nasprotniki. Ngprej torej, »Napredna kmečko-°brtna zveza«! ' !■ ,! i Francija popušča. Poincare za sporazum? Pariz, 80. jatf. (Agenca Havas). — »Chicago Tribune« poroča: Pri sprejemu ameriških novinarjev je izjavil ministrski predsednik Poincare, da bo Francija pozdravila vsak trezen in razume« predlog, ki bi prišel od strani Nemčije glede prijateljske rešitve reparacijskega vprašanja. Nadalje je izjavil, da še je pomeg zasedbe ruhrskega ozemlja znat- no zmanjšal, odkar je Sovjetska Rusija zavzela sovražno stališče v vprašanju Njemovskega ozemlja, v Lausanni pa preti nevarnost, da bo konferenca končala s popolnim neuspehom. Oba dogodka resno ogrožata svetovni mir. (Vest je važnega pomena, vendar pa jo je treba za danes sprejeti še z rezervo. Op. ured.) Demokrati v volilnem boju. PCPrr« 1 tl I U l j I o □ Oblsknjte ^eatni muzej * °*»kNijsvi ulici. Odprt rssko aedsljo *d 10.—12. ur«. Vstopnina 1 dinar. c***xmxBoo □ □ "■■v11™, Zagreb, 31. jan". Na okrožni konferenci demokratske stranke v Zlatarju je bil določen za nositelja demokratske liste g. dr. Hinko Križman in kot srezki kandidat gg. Laško, Krajačič, Bauer. Za okraj Novi Marof je bil imenovan gosp. Stjepan Novosel; za okraj Ludbreg g. Viktor Madjerič, obrtnik in za okraj Ivartce kmet "Jur a j Kretič. Zagreb, 31. jan. Iz iDelnic poročajo: V nedeljo se je vršilo volilno zborovanje demokratske stranke, ob udeležbi demokratov iz delniškega in iz nekaterih sosednih okrajev. Tudi kmečka republikanska stranka je priredila svoje volilno zborovanje, na katerem' šo nastopili samo kmetje. Z njene strani je bil ta shod nekak poskus, ali imajo Radičevei V delniškem' okraju toliko terena, da bi nastopili z samostojno listo. Dr. Ninčič o zunanjepolitičnem položaju. B e o ir r a d. 31. jafl. (Izv.) Sinoči se je je vršila seja ministrskega sveta. O zunanjepolitični situaciji naše države je poročal zunanji minister dr. Ninčid. Po govoril prometni minister o vprašanju zračnega prometa. Ministrski svet je na podlagi njegovega referata odobril predlog družbe Franco Rumaine, ki jo dosedanjih informacijah, & jih je preje- povišala vozne cene za 15*. (Čud««;'jap^ JtevUu°^ dSpeli lo ministrstvo zunanjih zadev, bo na eni prihodnjih sej italijanskega parlamenta ratificirana rapallska pogodba, Nato je da javnost tako malo izve o dr. Ninčiče vem zunanjepolitičnem referatu. Op. nr.) ar.;; Nevarnost nove vojne ha vzhodu. C a r i g r a d, 31. ja«. (Izv.) Tokaj prevladuje mnenje, da bi neuspehi lausann-ske konference imeli za poslčdieo nedvomno novo vojno. To dokazuje tudi nova koncentracija kemalistiSnih čet v Čanaku in Ismidu. Če bi angorska vlada obnovila vojno stanje, bi se moral general Harlngtow z angleškimi četami boriti na štirih frohtah. Včeraj se je vrnil z inšpekcijskega potovanja na fronti. — Angleške čete so pripravljeno. 4 Angleži o resnosti položaja na vzhodu. London, 30. januarja: »Dally Eapres« poroča: Angleški kabinet bo danes razpravljal o varnostnih ukrepih z ozirom na resen položaj v Orientu. London, 90. januarja: Z oaironi fta stališče turške delegacije na lausannskl konferenci v mosulskem' vprašanju wna-tra angleška vlada iz previdnosti za potrebno, ojačiti svojo posadko v mosulskem ozemlju. V to svrho se odpošlje bataljon pehote Irt več letal v ozemlje med Sirgatom in' Moeulom. i * i : ij Spopad med Jugoslov. nacionalisti Id frankovci v Zagreba. Zagreb, 81. januarja: Včeraj po rtoči so se v neki zegrebški kavarni spopadli jugoslovanski nacionalisti ih hrvatski nacionalisti. Pet oseb, med njimi nek policist, je bilo ranjenih. Policij* je aretirala več razgrajačev. Vrnitev kraljice v Beograd. ^ Beograd, 81. januarja. (Izv.) Včeraj zvečer ob p6l 8. uri je dospela iz Bukarešta kraljica Marija. Pripeljala se je z dvomim vlakom v spremstvu prve dvorne dame gospe Gjungjerskl. Na kolodvoru so jo pričakovali kralj, prometni minister, dvorni maršal, general ZeČevič i« več vojaških dostojanstvenikov. V; dvorskem salonu na postaji sta pričakovali kraljico gospa Pašlčeva in' gospa Jankovičeva, »oproga prometnega jnlal-itr%, ' ' Albanski poslanik na našem dvoru. Beograd, 31. ja«u*rja: Včeraj je dospel semkaj iz tirane preko Rima general Ali Colonia-paŠa, ki je določen za poslanika na našem dvoru. Colonia paša je doma iz Korče in’ je živel delj časa rta Turškem. Albanskega poslanika je sprejel sekcijski šef Nešifi ln ga predstavil zunanjemu ministru dr. Ninči£u. S" Jubilej Sofijskega gledališča. Beograd, 31. januarja. Dne 6. februarja slavi sofijsko gledališče 50-letnieo svojega obstoja. Za delegata naše vlade je bil določen pisatelj Branislav Nušič. Pred odločnejšimi ukrepi v Južn! Srbiji. štip, 31. jannarja. Oddelek III. armade je sinoči zasedel Vardarjevo obal. Zbliianje med Japonsko 1« Vatikanom. London, 30. januarja: Iz Tokia poročajo, da namerava japonska vlada ime novati v Vatikanu svojega poslanika. Zamena sanitetnega osobja med Anglijo in Avstrijo. Pariz, 80. januarja: Sanitetni odbor zveze narodov je sklenil drugo izmeno sanitetnega osobja med Anglijo in Av strijo. Obenem se bo izvršila izmena po godb v sanitetni upravi med obema državama, V; :> BORZA. ; Curlh, 31. 'Januarja. (Izvirno.) Pred-borza: Pariz 32.10, Beograd 4-6®, London 24.09, Berli« 0.009, Praga 15.25, Italija 2M5, Newyork 536.25. Dunaj 0.0074, Ž1 gosane krone 0.0075, Bndimpešta 0.2025, Varšava 0.015, Sofija 8.15, Bukarešta 2.00. Zagreb, 80. januarja: Dunaj 0J51- 0.154, Berlin 0.25+0.30, Budimpešta 4.10— 4.20; Mila« 5.15-5.2$; London 5.10-5.12; Newyork 107—108; Pariz 6.80-0.90; Praga 3.15-3.20; Švica 20.75 -21.25. Politične vesti. * Naše kandidature v Prekmurja. Na zborovanju dne 30. jan. v Dolnji Lendavi; je bil postavljen kot namestnik srezkega kandidata g. Stefana Kuharja za volilna okraja Murska Sobota in Dol. Lendava g. Peter Kovač, posestnik in trgovec y, Dolnji Lendavi. * Davidovičevo ime zlorabljajo razni malkotenti v demokratski stranki in pošiljajo v njegovem imertu po deželi različne depeše, ki so večinoma osebnega značja. G. Ljuba Davidovič je podal odločno izjavo proti tej zlorabi. Čudno! Ko smo pred časom objav« ljali dokumentarične dokaze o oboroževanju Madžarske proti nam, nas je tudi »Slov. Narod« zavrnil, češ, da so to izmišljotine. Dne 31. tm. pa objavlja isti list članek »proti madžarski nevarnosti«« kjer imenuje Madžarsko »pravo ognjišče nemira v Srednji Evropi« i« končuje, da sta »madžarska zloba in oholosti prikipeli do vrha«. — Zares čudno, kakd nekateri časopisi nehote prihajajo d« spoznanja : * Veliko demokratsko zborovanje m Varaždina V Varaždinu se je vršile vi nedeljo dne 28. tm'. okrožno volilno zborovanje demokratske stranke. Velik* dvorana gledališke restavracije je bilat atlačerto polna zborovalcev. V razveso- kmetja iz bližnjih in’ oddaljenih medžiraurskiH in zagorskih vasi. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo več prostora «e vf dvorani in ne v postranskih sobah’. I* Zagreba sta došla bivši namestnik Jnraj Demetrevič in bivši poslanec Venčeslavi Wilder, iz Beograda general Voja {Ivanovič, bivši poveljnik jugoslovanske do« brovoljske divizije na solunski fronti,' Zborovanje je otvoril dr. Ivan N. Novak, odvetnik v Čakovcu in Srezki kapdldal demokratske 6tranke v Čakovcu. Naznanil je zborovalcem, da je Svetozar. Pribičevič zadržan, pošilja pa Svoje pozdrave. (Klici: Živio Pribičevič!) Na t« je govoril Juraj Demetrovlč, ki jej opisal Sedanji politični položaj ifi še posebno opozoril na situacijo v agrarni reformi. Venčeslav Wilder je očrtal laž« njivost Radijeve politike. Demokratska' stranka govori povsod enako: v Zag*eba in v Beogradu, v Varaždinu in v Bito* Iju, med gospodo in' med ljudstvom', med Hrvati ln med Srbi. Radič P» govori drugače kmetom in drugače gospodi, eno! Hrvatom in drugo Srbom’, a vse, kar go« vori, je osnovano na laži in goljufijiJ General Voja Živanovič je govoril o osv« bojenju vsega našega naroda v svetoval vojni. Njegov govor so poslušali prisotni pristaši z največjo pozornostjo iff mnogim' So se pokazale solze r očeh, ko j* general Živanovič pripovedoval gibljive primere izza vojnega časa, ko So sef Srbi, Hrvati in Slovenci prostovoljno borili v i6tem' strelskem jarku za skup*1 no idejo. — Nadalje so govorili: Fratf Belovič, kmet iz Šafarskega pri Strigo* vi (Medžimurje), Martin Majcen, kmet iz varaždinske okolice irt še nekollkof drugih kmetov in' obrtnikov, nakar je bil dr. Hinko Križman z velikanskim navdušenjem proglašen za nositelja demokratske liste v varaždinski županiji. Danes ni več dvoma, da medžimurski irf zagorski hrvntski kmetje vedno bolj zapuščajo Radiča, ki ga je kmečki govornik imenoval za »največjega političnega goljufa in špekulanta«. * Narodnosocijallstična stranka je na svojem strankinem zboru 28. tm. končno odklonila skupen nastop z naprednimi , strankami pri .volitvah. Socijalipti itf Stran £ *TABOTI * (*NA -M » RODNI LISTO. b — »n. Marmor, i. reoruarja 1923» komunisti pa So skupen' nastop s to Stranko tudi odklonili. Zato bo nastopila •tranka v Sloveniji samostojno, drugod pa »ploh ne. V mariborskm volilnem okrožju bo nosilec. liste Brandner, v ljubljanskem .Tuvan, v mestu Ljubljani pa Deržič. Izvoljen seveda ne bo nobeden. * Radikalna vlada ne mara kontrole finančnega odbora. »Jutro« poroča, da ..vlada ne bo ni c sklicala finačnega odbora, ker se boji, da ne dobi nobeno odobritve za kredite, obenem pa ji je neljuba kontrola zastopnikov drugih strank. Vlada bo sama odobrila nekatere kredite iri povišala uradniSke doklade. Pa pravijo, da so radikalci parlamentarna stranka! * Ljubljanskega župana dr. Periča je glasilo vseh komunistov, moskovska »Pravda«, proglasilo za komunista, Ker imajo komunisti po celem svetu zelo dobre zveze, bo menda že prav imel ta list, ko slavi izvolitev komunista za župana Ljubljane. * Italijanski parlament bo ratificiral joojsodbo. Zunanji minister dr. Ninčič 5« poročal na zadnji seji ministrskega »veta, (la l>o italijanski parlament na eni prihodnjih sej ratificiral rapallski sporazum iu sautmarghoritske konvencije. * Nemci groze z bajoneti. Nemški minah ji minister dr. Rosenbcrg je podal te dni zastopnikom časopisja zanimive izjave o nemškem stališču napram fran-rflskj zasedbi Pornhrja. Nemci so si, je naglasil minister, v tem težkem času •dihi, da jo treba zdržati francoski gospodarski napad ter pa u dušiti. Mod poedinimi strankami v tem vprašanju ni razlike, istega mnenja so levičarji in desničarji, delavci in’ meščani, proletarci in buržuji. Nemčija se ne bo udala, vodila bo dalje moralno borbo s pomočjo neizprosne pasivne rezistence, če pa se bo izkazalo to sredstvo za nezadostno ali nenspešuo, se ne bo strašila postaviti nasproti francoskim bajonetom svojo nemške bajonete. S tom so najlepše odkrite nemške nakane. Nen,ei so povzro-.čjli svetovno vojno, napravili Franco ?.<*>m in neštetim drugim narodom'ogfom-f po škodo, ko pa bi morali to škodo po ravnati, so kratkomalo izjavili, da jim manjkajo sredstva. Zavezniki so se informirali, na licu mesta, ali so Nemci res tako obubožali, da ne morejo plačati odškodnine, toda to se ;ie izkazalo za navadno laž. Nemci bi prav lahko plačali ypjno odškodnino, ako bi hoteli, toda oni tega nočejo. Ves svoj denar so vtaknili y razna nova podjetja, marko pa so nalašč potisnili teko nizko, da nima na mednarodnem denarnem trgu skoro Poberi© vrednosti. Sedaj, ko tirjajo Francozi od Nemcev s silo lo, kar so jim dolžni dati, pa ne le, da jim tega ne dajo, ampak jim groze celo z bajoneti. Nemci so pač ostali tudi po porazu, katerega so doživeli v svetovni vojni, še redno isti, kakor so bili riekoe. Njihova grožnja pa jim ne bo prav nič koristila, ampak le. škodovala. Ako bi res poizkusili prijeti zopet za bajonete, potem bo- iosip Stritar v domovini. Kdo ne poaria imena Josip Stritar? Najmanj dvajset let se uče učenci in Učenke v slovenskih ljudskih šolah tijo-gove pesmi, ki so natisnjene v vseh čitankah in berilih. Tako ga pozna mladi rod celo v oddaljenih vaseh naše domovine. Širokim ljudskim slojem je znan po »svojih knjigah »Lešnikih »Jagode« itd., ki jih je izdala Mohorjeva družba. Razumništvo ga pozna iz Zbranih spinov, ki so pa sedaj razpečani; pozna ga iz slovstvene zgodovine kot centralno slovensko osebnost, kakor ga je dobro označil dr. Prijatelj; pozna ga naposled iz »Stritarjeve antologije«, ki je izšla 1, 1919 opremljena z izvrstno študijo izpod peresa našega najboljšega literarnega zgodovinarja dr. Prijatelja. Nedavno je izšla njegova zadnja zbirka »Strunam slovo«. Pod psevdonimom Boris Miran je nekoč kot mlad pesnik, poln ognjevitosti in bojevniškega navdušenja, stopi} na skromni slovenski Parnas. Kot Boris Miran se starček Stritar poslavlja od pas, zavedajoč se, da se v poznem večeru svojega življenja približuje pkrivrtoistmm mejam vsega človeštva. Josip Stritar je sedaj med nami Dol-t* jfesetletja je žisej gg tujini jg na tujiJi do imeli proti sebi na le francoske, ampak tudi druge bajonete. Čas njihove nadutosti in absoiutue veličine je za vedno končal. * Protiverske propaganda ruske bolj* ševiške vlade in naši klerikalci. Včerajšnji »Slovenec« prinaša v .svojih političnih vesteh tudi notico, v kateri poroča, da je ruska sovjetska vlada napovedala neizprosen boj veri. Sovjetski emisarji so se razkropili širom sveta ter pozivajo vse komuniste, da se brezpogojno pridružijo temu gibanju. »Slovenec^ napada radi tega komuniste ter jim napoveduje odločen odpor s strani katoličanov. To je vse lepo iri prav, . vendar pa bi radi vedeli, kako se vse to strinja s klerikal-no-komunisticrio zvezo v Ljubljani? Pri zadnijh občinskih volitvah so volili ljubljanski klerikalci s škofom Jegličem na čelu isto listo kakor komunisti in v novem občinskem svetu ljubljanskem so s svojimi glasovi izvolili za župana komunista dr. Periča, nasprotno pa so komunisti izvolili za podžupana klerikalca dr. Stanovnika- To dvoje ne gre skopaj in nastane vprašanje: Ali so klerikalci res tudi zaščitniki vere in jim jo vera več nego vse drugo, kakor pravijo nevednemu ljudstvu? — Ali so le čisto navadni sleparji ter jim je vse le kieft, vera pa le slepilo? Če bi bili klerikalci res bojevniki za vero, potem bi se pač ne smeli družiti s komunisti, ki so, kakor sami poročajo,* napovedali najhujši boj veri. Ker se pa ž njimi družijo, je to najlepši dokaz, da so klerikalci res le nesramni izkoriščevalci svete vere v svoje ostudne osebne in strankarske namene. Narodno gledališče. Predsl. 108. S*»ona 1922-23, Aboti. A. V sr«do 31. jannaria 1333 19 P°l iroito- Tanje g. Zdenka Knittl (tenor) is ir. Drag« HrJič (Hana ZsgrebSke opere); Traviata Opeva ▼ Stirib dejanjih. Daraasu ml. (La .dame aux čain&iaa) F Piave. — Vglasbil Giuseppe Verdi. — Dirigent i« režiser: Andr« Mitrovič. Besedil«, napisal po m OSEBE: Violett* Valary .........................(jejera Flora Bervoix........................... . iiuStarjeva Anina, služabnica pri Violetti . . Pc-tkora Alfred (Jcrmend .....................Knittl k. r. Georjf Germond, Alfre.lov oče . . Hržič k. g. fla»ton. Vieon^e de Letorieres . .Janko Baron. Douphal ,v. . ...... . . Kopat Manjflis de Obigny..........................GorinJek Doktor Greavil.................... Cepit Joeef, alaga pri Violertti . ... .Tovornik Prijatelji in prijateljice Violette in Flere; eluge. . Godi se v Paritu okoli 1700. leta. Pxro dejanje v avgustu, dmge v januarju, tretje in četrto ▼ februarju. Med izvajanjem vstop ni dovoljen. Začetek ob 19'/,. Konec okrog 22V,. Repertoire: Sredo, .31. jan. Traviata, A. Gostujeta gg. Knittl (tenor) in Hržič (bariton) člana zagrebške opere. Četrtek 1. jan. Čvor B. - - Politično obzorie. tleh je pravzaprav vodil boj za napredek slovenskega slovstva. Med tem so se v domovini izvršile mnoge spremembe; nove struje so prišle na dan in ž njimi novi ljudje z novimi nazori. Stritar je živel v nemškem’ Aspangu (blizu Dunaja) kot ponosen steber dobe, ki je položila temelj temu, kar danes Slovenci smo in s čimer smemo mirno stopiti v jugoslovensko zajednico in pred to ostali svet. Domovina skoraj ni vedela, da še živi mož, ki nam je odkril Prešerna, ki je uvedel pri nas evropsko slovstveno kritiko na mesto osladnega hvalisanja vsega, kar je izšlo izpod »rodoljubnega peresa«; mož, ki je živel iri delal s Franom Levstikom iri Josipom Jurčičem, mož, brez katerega si ne moremo zamisliti razvoja slovenske kulture. r Tiho in udano je sam o tari 1 Josip Stritar v tujem Asparigu. Doživel je 08-vobojenje svojega naroda, videl je vzhajati svobodno solnce. Učakal se je onega dne, ki ga je bil slutil že tam v sedemdesetih in osemdesetih letih,- dne, ko je Slovanstvo postalo evropski činitelj. Težka vojna in povojna leta v Avstriji mu niso prizanesla iu sivolasi starček je moral trpeti pomanjkanje. GinljiVo je bilo čitati, 6 kako nežnostjo se ga je (spominjala naša šolska deca in ion pošiljala darove <*» celo izpod tujega i S % ; Radičeva Radič, ta neozdravljivi politični sar- j latari, jo dtie '28. t. m. priredil 17 Zagrebu veliko republikansko zborovanje. Zbralo se .je manj ljudi kot na prejšnjih! po-j dobnih zborovanijh. Tudi Radiča ho se ljudje naveličali in njegovih političnih. čenč nihče ne jemlje resno. Iz zagrebške okolice je prišlo par sto kmetov deloma na konjih. Gospod Radič se j® pripeljal na zborovanje v kočiji, obdan od kmečkih konjenikov. V rokah so držali zastave z napisom: Živela republika! Živel Radiči Radič se je ponašal v kočiji ponosno kakor prezident republike. Ljudje so ga pozdravili z običajnimi vzkliki. Medtem pa so kolporterji delili sliko nove lepe Radičeve vile, pred katero stoji žandar, ki čuva nad osebno varnostjo Radiča in! z velikim napisom; »Kje je Radičeva republika)« Nato pa pesmica: Strpite se lude glave, Doč’ če republika, Za Radiča Več je došla: Kako kaže ova slika. Ta letak je vzbudil veselost, med Radičevimi pristaši pa razburjenje. Sovjetska vlada Mi-smo na tem' mestu beležili, faze, skozi katere je šel razvoj sovjetske Rusije v zadnjih dveh letih in gre še danes. Podčrtali smo dejstvo, da se revolucionarni duh vedno bolj umika, na njegovo mesto pa stopa uvidevnost, da je nemogoče prekiniti z vso preteklostjo, marveč je treba iti po trdih realnih tleh. Sovjetska Rusija danes ni več to, kar je bila — seveda pa ji kljub temu c«tanejo vsi grehi, ki jih je storila in za katere so odgovorni njeni voditelji. V sedanjem trenutku, ko Evropa vedno bolj leze v kaos in ko izgleda, da ni ozdravljenja, pa je potrebno sodelovanje ruskega naroda in ruske vlade, potrebno istotako v interesu Rusije kakor v interesu Evrope. Sedaj ni časa za moralno razručana-vanje, kakor nihče ne misli resno na intervencije in na blokado. Rusko vprašanje je sedaj v drugem stadiju kakor je bilo pred genovsko konferenco. S tem računajo vedno bolj zapadne države iri to vpoštevajo tudi naši vodilni krogi, ki so se svojčas proslavili s proslulo Spa-lajkovičevo izjavo. Nedavno smo pririesli čičeritiovo izjavo, ki jo je dni nekemu dopisniku o odnošajih sovjetske vlade napram Jugoslaviji. Značilen komentar k tej izjavi, ki povdarja iskreno želje ruske vlade, da pride do zbližanja, je objavila zagrebška »Riječ« izpod peresa Dragoljuba V. Miletiča. Pisec prinaša uvodoma tekst memoranduma, ki ga je izročila lansari-nski konferenci Sovjetska delegacija iri citira odstavek, v kiterem sovjetska vla da govori o podjarmljenih narodih Bal kana, pri čemur izrecno podčrtuje riaše separatist© in izjavlja, da Rusija ne komedija. ■ i V' Glavni govor je irael Stjepari Kadički je zopet napovedal prihod republik6, Radič obljublja tako državo, da bo strmel pred njo. Harding, Lloyd Geor?« in vsi veliki državniki bodo nemara ro* mali v Zagreb kakor kralji iz Jutrovih dežel, da vidijo Mesijo. ^ j. Živio nam sivi ptič ' Stjepane Radič. Tako se prepevali Radičevi pristav ko so slišali, da vendar pride republk4' Ej, seveda, pravi ptič je ta Stipica! Radič je po navadi zagrebških br#‘ njevk, tramvajskih kondukterjev in kramarjev iz Vlaške ulice udrihal tudi P4 »Kranjcih«, to se pravi po Slovencih Imenoval nas je »Kranjci-magarci«. Tako govori »predsednik čovjeČ#*1 ske i mirotvorne republike«, ker rie ** kaj govori. Radičevim republikanski01 čenčam se le smejemo, saj so naivne k*‘ kor kmečke pesmice v njegovem’ »S^ bednem domu«. Radič, sivi ptič, bo prav ria obtičal v beograjski »gajbici«. Le irf® strahu! Taki komedijanti so potrebni* nazadnje se: itak zadrgnejo m lastnih jarma, iz Julijske Krajine. Končno je napočil sveti trenutek, ko se jo kot 86-letfti starček pripravil na pot .vi domovino... " > Hvalevredno je, da So se Haši odličnjaki, ki danes zavzemajo vplivna mesta, spomnili aspanskega samotarja, ki je v tišini in odpovedi preživljal pozno jeseH Svojega življenja, resignirafl kakor njegov veliki vzor Jean Jacone* Rousseau, Za bivališče v domovini so. mu izbrali prelepi kotiček bivše Slovenske Štajerske, Rogaško Slatino, najlepše iri najmodernejše zdravilišče in letovišče v Jugoslaviji. Iri v petek drfe 26. januar ja Se je Vračal v domovino. V Mariboru smo ga pozdravili slovesno iu prisrčno, kakor to zasluži človek, kateremu dolgujemo vsi, ki smo vzrasli v slovanski kulturi. Bil je nepozaben trenutek, zakaj poklonili smo se slovenski preteklosti, svojim prednikom', mrtvim oračem ria živom polju narodne kulture, od katerih je ostal le redkokdo, od sejalcev pa edini on,' Josip Stritar. Ko smo ga videli pri oknu vagona s tipično starčevsko brado, gmo se spomnili njegovih verzov: Kako me gledajo stari iri mladi, kdo neki sem', bi vedeli radi; teko ge jtuj jim sMinj is čuden:? JaS žah! I-V iri Jugoslavija. priznava sklenjettih’ pogodb" (torej nob* rie mirovne pogodbe in tudi ne ujedinjsmja). Pisec navedenega članka opozarjal važnost te izjave, zlasti ker je memor*®* dum' sestavil čičeriri, oni isti gospod, P je povedal psa lepih besed a zbližani med obe?ria državama. D. V. Miletič op** zarja ria cinizem' takega postopanj*1 tembolj, ker so boljševiki že poriovti^ prekršili ali raztrgali z drugimi vami sklenjene iri že ratificirale poS0^"] be. Dalje je sovjetska vlada sklenila govor z na jbolj reakci joriarno državo svetu — Turčijo — e katerim! je Mo«k^ privolila v aneksijo celih pokrajirf. ^ da bi kdo vprašal prizadeto prehiya^'9'’ ali se hoče pošlužiti riarodrie snmooHk^J be, ki ž ftjo boljševiki nastopajo P1^ svetom! Tri federativne kavkaske reP”, blrke.-^ Djurdjijansika. Armenska in ^ zerbejdžan so bile na najbrutalnejai čin razdeljene med sovjetsko Rusijojn njeno zvesto (?) zaveznico Kemal-pz^^ Turčijo* ' ’ Kljub’ temu medriarodriemiu zl< si drzne čičeriri odreči veljavtfost slovenskega ujedirijenja, ki je na medsebojnem? delu iri SporaznfflfoJ^j skupne borbe proti skupnemu sovrag ku! ' ; ' Pisoc sklepa, da jrigofelov. saroS & dovoli, da bi se sovjetski avtokrati šavali v nase notranje zadeve iif Jugoslavija najodličriteje odbila ^ poskus s te strani. Z gornjim memforandom' je Kovje^H vlada podrla most, ki si ga je deloma £ zgradila do Jugoslavije. Prizrianj® dinjenja iri nevmesavarije v naše Kdo seml Popotnik’ upehan: iri trw3«*I ki ga je utrudila zemeljska hoja« ^ V domači zemlji tei išče pokoja Spomni li srno se gospoda MiroiJol*^ ga, ki ga je bil opisal Josip Stritar V^ mnogimi leti in’ smo vedeli, da gre gospod Mirodolski k zasluženemu eitku v domovini. Čas je otopel ostr^ orožja, ki so ga sukali proti slovenske**' : Rousseauovcu iri humanistu domači ? ^ čelni nasprotniki; grda,.nizka borba-so jo vodili proti njemu kot »centi* slovenski osebnosti«, je že zdavnaj zabljena,, kakor so šli drug za drugi® večnemu počitku. Iri ko se je Stritar vozil čez našo kadijo, ko je krenil med -vinskinji ^ -či, kozolci in kapelicfimi tja v tihe Sotle, mu je srce občutilo istimi* besed, ki jih je riapisal pred leti: i > ! Spet vidim vas, domače gorice, oj srečne oči! Kale jih solzice, j iri če jih kale, kale jih naj, . / »koz solze te gledam, domači kraj • Obhodil sem lepepra mnogo sveta. o hajlepše, naj ljubše je vendar don^ .. •. i ^ ^ To ni bila pot v ožjo domačije ^ Podsmreko pri V»likih Laščah, je rodil dtie 6. marca 1836 — ni bil® ^ lepjgka. čjje griče id polj^, je ovekoS^- Mmrrnr, i im M-ftrfMr ■■ — tranje razmere je coriditto kine qua ion, da se doseže zbližanje med obema državama. Obenem je gornja izjava dokaz, da je zelo težko govoriti o kaki realnejši Politični kooperaciji vseh Slovanov, če Oe v Rusiji na vladi režim, ki ima rajši reakeijonarno Turčijo kakor demokratične slovanske države. Ugotovitev, da je sovjetska politika cinična, zadene precej točno njeno pravo vsebino. Treba pa je vprašati: Bi li imela Rusija kako korist, če bi bil Balkan' razcepi j eu v male državice! To vprašanje je seveda preuranjeno, dokler niso ts- rusko vlado merodajni ruski interesu Izgleda, da Čičerin in' tovariši poznajo naše razmere zgolj iz Marsovih političnih spisov. Mars je pred 70 leti pisal, da smo Jugosloveni Ovira revolucijonar-hemu gibanju in da nas je zaradi tega treba potujčiti. Najnovejši izpad boljševikov proti baši državi nam kaže, da med nami in' tedanjo Rusijo zija prepad. Rusija je *« Slovanstvo izgubljena, če ne bodo Sovjetski voditelji spoznali važnosti slovanskih narodov za konfeti cilj Rusije, cilj, ki ji je dan po zgodovini. Bilo pa bi bapačno, če bi se Jugoslavija radi teh Nav postavila na skrajno intrasigentno tališče. S tem bi nam ne bilo nič po-hiagano, še manj pa Rusiji. Treba bo tudj nadalje iskati stikov, ker le dobra volja bo premagala obojestranske predsodke. i ! Dnevna kronika. v — Izjava. Na dopis v »Straži« It. 12 TOe 29. t. m. glede volitev v skupščino la javi jam, da sem kot naprednjak 5e >edno pristaš JDS ter žalibog vsled tega he morem ugoditi želji dopisnika, ter glasovati za klerikalno stranko. — Or-«Uož, dne 30. jan. 1923. — Ivan Veselič. — Poročil se je v Ljubljani bivši poslanec g. prof. Reisper z gdč. Milico Virantovo. — Smrtna koža. Našemu vrlemu bojevniku g. Antonu Malgaju, viničarju v Zibiki, je 29. jau. umrla njegova žena fc* pljučnico. Iskrenemu naprednjaku tiaše globoko sožalje! — Pogreb ge. Schaubacbove v Sloveti. Bistrici se ne vrli, kakor prvotno javljeno, ob pol 17. uri, temveč v četrtek bb 9. uri dopoldne. Po prevozu v Bule ** položijo telesni ostanki ob 16. uri pozidne k zadnjemu počitku na pokopali-fcu v Bulah. v- iz Podore pri Račjem nam’ poročalo, da se uboj, o katerem smo nedavno Dišali, ni izvršil v Podovi, ampak na Gorici pri Cirkoveih, — Konstituiranje stanovanjskega u-**da za politični okraj Maribor. Te dni je konstituiral v smislu stanovanjskega zakona in pravilnika novi stanovanjski urad za politični okraj Maribor. — Predsednik stanovanjskega urada je okr. tlavar dr. Lajnšič oziroma njegov namestnik, stanovanjski referent g. Robert Pohar. V sosvet stanovanjskega urada kkupno z Jurčičem in Levstikom — bila je širša domačija, slovenska zemlja * vso svojo tipično poezijo. Tu bo .naše! '••ti kot, ki si ga je bil želel, ko iio ga razočarali boji in nepokoji življenja, ki danes pri vsaki _ človekoljubni duši ?ki kot so bili v njegovi notranosti, ko * kot moder starec »pesnil svoj večerni •fcafiteor »Nazaj«: Nazaj, nazaj iz tega neptriioja, 1* hrupa v tih, pozabljen zemlje kot; bič videti je sama želja moja, bič slišati: prevar dovolj in zmot! ’ Zato pa »vun, vun iz tega hrupnega beaaira« v samoto, kakor Jean’ Jacques Montmorency: ? cvetlicami se tam’ bom pogovarjal. Potokom, ki med njimi žubori; •ov. kje; i** *elj, »oren svet si bodem tam ustvarjal, se po moje čuti, govori: ««rt mi rahla pridi iti me reli, 6 in hrepenenje mi uteli. Stritar ni Sedaj v taki samoti, 1 mir mu je zagotovljen in tih počitek ^ PraYljen. Njegov duh še rti zlomljen, ®>ol plesne moči odpovedujejo vedno J. Upajmo, da se bo tu fizično opomo-^'feclikor je to mogoče in da ostane le «l*i Nestor slovenskih pisateljev t >ta med namii * BL Borko. 80 imenovani sledeči gg: kot zastopniki hišnih posestnikov. Alojzij Lešnik, Krčevina 112, .Franjo Podlipnik, Tezno 37, Keršnik Jakob, nujor v p., Pobrežje, Ludvik Sabukošek, Lajtersberg, J. Kolarič, Krčevina, Franjo Požauko, Laj-imsberg, major v p Franjo Locaert, in major v p. Anton Zeiler v Rošpsl.u; kot zastopniki najemnikov: revidcut j. L Slavko Volk, Studenci, poštar Ignac Pečar, Krčevina, skladiščni mojster Mirko Toplak, Pobrežje; davčni naduprnvitclj Anton Jurgl, Krčevina, finančni uradnik Simon Teršavec, Studenci, nadučitelj Anton Hren, aVidenei, nadučitelj Miroslav Pučelik, Kcieviua in učitelj F. Tušek, Krčevina, — V razsodišča ftano-vapjskega urada za poravnavo sporov med hišnimi posestniki 5n stanovanjskimi najemniki so Imenovani: kot predsedniki: predsednik vi§. dež. sodišča v p. Ludvik Baizner, Maribor, dvorni svetnik Anton Moroceuti, Maribor, predsednik dež. sodišča v n. Oanjkar, Maribor, finančni komisar Ivah' Gračner, Studenci, odv. konc. Avgust Reisman, Maribor in dvorni svetnik Vikto'* Parma, Maribor. Prisedniki razsodišča so sledeči gg.: za hišne posestnike: .T. Pirker, I.ajters-berg, Ivan Reibenschuh, Pobrežje. J. Janžekovič ml., Lajtersberg, odvetnik dr. Rosina, Maribor, župan Grega škof, Krčevina, uradnik juž. žel. Ignac Marinič, Krčevin«, Vitus Murko. Krčevina, Alojzij Lešnik, Krčevina, Karl Joss, Krčevina, nadučitelj J. Čape, Kamnica, A. Pečar, Kamnica; A. Mandl, Radvanje, F. Vollmaier, Radvanje; J. Scheweder, Tezno in H. Lukas, Novavas; za stanovanjske najemnike pa gg.: prof. dr. Rostohar, Krčevina; nadučitelj Pučelik, Krčevina, nadučit. Hren, Studenci, učit. Tušek, Krčevina; učitelj Ravter, Krčevina; učitlj Alt, Studenci, prof. dr. Kotnik, Krčevina, zas. uradnik Jos. Simčič, Krčevina, nadzornik juž, ž. Ivan Frolč, Krčevina, eksp. j. ž. Hinko Kefer, Studenci, poštni kontrolo^ Karl Komar, Maribor, kane. uradnik Filip Andič, Krčevina; davčni nadupravitelj, Anton' Jurgl, Krčevina, orož. major J. Sabathy, Krčevina in asist, j. ž. Alojizj Kaučič, Krčevina. — Slovenska Sraka v Zagrebu. V Zagrebu so te dni zaprli neko Ivanke Oreš-nik, 18-letno dekle iz Spodnje Šiške pri Ljubljani. Kljub svoji mladosti je na zagrebški policiji že Stara znanka. Ima pa to posebnost, da ima skoraj vsak dan drug poklic. Policijska evidenca jo ima zabeleženo kot brezposelno uradnico, drugič zopet kot prodajalko, delavko, služkinjo, kontoristinjo itd. Pri tem pa krade vse, kar ji pride pod roko. Bila je radi tatvine že večkrat predkaznovona. Pri zadnji aretaciji je bila radi spolne bolezni oddana v bolnico, od koder pa je s pomočjo dveh strežnikov pobegnila. Te dpi So jo zopet spravili na varno. — Vlak je povozil minuli pondeljek fla železniški postaji Velika Plana vojaka Luboviča. Lubovič je gnal krdelo konj napajat. Ker mu je eden konj utekel na železniško progo, ga je lel zavra- Dva borca. Par kratkih notic v časopisju je zadostovalo, da se je zbralo na kolodvoru neverjetno mnogo občinstva. Peron se je polnil, množica je že pritiskala do proge, po kateri le je moral pripeljati vlak in streha na peronu je mrgolela nestrpne mladine, ki Bi je nalla pot do nje preko spodaj stoječega vagona. Pričakovali smo Josipa Stritarja. Povsod vse slovesno, a ena misel, eno vprašanje nas je obvladalo vse, kaklen se bo vrnil naš pesnik v domovino. Baje je telesno zelo oslabel in oči in posluh da ga malone povsem zapušča... Nehote se mi je vsiljeval neprijeten občutek: čemu vse to, čemu godba, čemu ta hrup, ako je bolan ali mu ne bo vse to nadležno! A kaj pomaga — v gneči se nisi mogel niti ganiti in končno ena oseba več ali manj ni prišla tu v poštev. Vlak je prihajal, počasi je vozil v postajo, počasi se je ustavil. Oprt ob roko prijaznega spremljevalca stoji pri oknu Josip Stritar. —----------— — Na našem kolodvoru smo ob preobratu preživeli marsikateri veličasten trenutek. Pozdravljali smo naše Sokole, ki so prihiteli na sokolski zlet v naš osvobojeni Maribor; pozdravili smo brate Cehe ,ki so nam prinašali svojo pe-B91B, Bokolako misel, bj-atako ljuhsMg. čat. V tem trenutku je privozil vlak, J kateremu se radi konja;? ni mogel več j izogniti. Konja je rešil, sam pa je našel1 smrt pod vlakom. — Svojega botra ubil. V Vranju se je skregal nek Ante Stanojevič s svojim botrom Jovanovičem. Med prepirom je pograbil Stanojevič nek kol ter udaril svojega botra tako močno po glavi, da ga je na mestu ubil. — Tovarna čokolade v plamenu. V soboto zvečer je nastal v tvorniei čokolade v Novem Sadu požar, ki je ogrožal celo predmestje, ker so nahaja v bližini tovarne skladišče eksploziv. Ognjegas-cem se je po večurnem trudu posrečilo preprečiti razširjenje ognja tako, da je bila nadaljna nevarnost odstranjena. Škoda se ceni na poldrugi milijon kron. — Čuden samomorilec. V novosadskem mestnem parku so našli te dni obe-' šenega natakarja Gustava Hisena. V rokah je držal sliko ministrskega predsednika Pašida. Vzrok samomora še ni pojasnjen. Preiskava bo dognala, v kakšni zvezi je samomor s Pašičevo sliko. — Izkupll jo je. V pondeljek zvečer je prišel v neko kavarno v zagrebškem predmestju znan vlomilec in pretepač Taškar, ki je izgnan iz Zagreba, a se kljub temu klati po mestu. Brez vsakega povoda je napadel z nožem v roki dva mirna gosta, ter enega ranil na glavi, drnzega pa smrtno nevarno zabodel v prsi. Ostali gostje so s težavo premagali krvoločnega razgrajača ter ga tako pretepli, da sO tudi njega morali prepeljati v bolnico. — Samomori v Zagrebu. - V zadnjem čaeu skoraj ni dneva v Zagrebu brez samomora. Večina samomorov se izvrši iz ljubosumnosti. V pondeljek je zopet izvršil samomor nek Josip Barič, brezposelni delavec. Ze vpč dni je popival po mestu ter se prepiral s svojo ljubico, ki je postala noseča, češ, da mu je nezvesta. V pondeljek zvečer je med prepirom potegnil nož ter se zabodel v levo stran prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. — Ustreljen atentator. Dne 29. t. m> zjutraj je bil v Varšavi ustreljen Nia-wiedomski, morilec predsednika poljske republike Narutovricza. — Vsenemški agent aretiran na Češkem. V Znojmu jo bil od češkoslovaških oblasti aretiran tajnik vsenemške zveze v Gradcu, bivši potovalni učitelj Siidmarke, Josip Hoyer. Pri njem’ so našli mttogo pisem in listin, namenjenih za propagando proti češkoslovaški republiki. Hoyer je izročen sodišču v preiskovalni zapor. — Ekscesar Viljem obolel. Berlinski listi poročajo Jz Dooma, da je bivši nem ški cesar VHjem, bi se je nedavno oženil, nevarno zbolel na pljučnici, kateri se je pridržil še srčni krč. Vsi njegovi otroci so bili brzojavno poklicani v Doom. Po izjavi zdravnikov je baje njegovo stanje zelo opasno, in ni mnogo upanja, da bo prebolel. — Redukcija uradništva in železniške« ga uslužbenstva v Italiji. Italijanski ministrski svet je na svoji seji v petek sklenil, da se reducira uradništvo in uslužben-stvo pri železnicah, da se na ta način vzpostavi vsaj delno ravnovesje v dr* žavnem gospodarstvu. Vlada je ugotovila, da je po vseh državnih uradih preveč uradnikov, da radi tega državne finance trpe in delo zaostaja. Posebno hudo je po poročilu, ki ga je izdala vlada na železnicah. Dne 30. junija leta 1914. je bilo 154.985 železničarjev, leta 1931. ob istem času 237.000, avgusta istega leta pa že 241.000 ; 30. junija lanskega leta se je število železničarjev vendar znižalo na 229.000 in znaša danes 226.335. Število železničarjev je torej za 71.340 mož višje, nego je bilo 1. 1914., kljub temu, da se je delo, ki ga imajo železničarji opravljati, skrčilo. Z bivšimi austroogrskimi želez-ncami (1300 km) je Italija prevzela samo 5818 železničarjevi kljub temu pa se je število železničarjev v primeri s številom v 1. 1918. zvišalo za 80.000 mož. Vladaje vsled tega sklenila skrčiti železniško osebje na 190.000 ali pa še bolj. To pomeni, da bo odpuščenih iz službe 36 do 37 tfsoč železničarjev. Vlada upa, da bo na ta način v finančnem letu 1924.—25. vsled redukcije prihranila kakih 375 milijonov lir. Reducirani uradniki in železničarji bodo deloma vpokojeni deloma po odpuščeni z odpravnino. Ta sklep Mussolinijeve vlade je skrajno radikalen in do gotove mere tudi opasen, toda kdor pozna italijanske gospodarske razmere, mora priznati, da drugega izhoda ni iz sedanjega skrahira* nega stanja. Prejšnje vlade so reševale brezposelnost na ta način, da so nameščale brezposelne uradnike in delavce y svojih uradih m obratih; s tem pa so o-bremenile državne blagajne tako, da so bile na mah izpraznjene. Mussolini se je sedaj odločil popraviti to napako prejšnjih vlad z radikalno operacijo, ki bo občutno zadela tisoče in tisoče italijanskih državljanov. Odpor bo seveda velik;' brezposelnost se bo s tem še znatno po Ogrevali smo se v skupni sreči. Slovesni so bili trenutki, ko se je ustavil v Mariboru vlak s rakvo Zrinskega in Frankopana. Bilo nam je, kot bi slišali doneti poslednjo kitieo mogočnega narodnega epa, velepomembnega v naši zgodovini. Z največjimi spoštovanjem smo stali pred zemeljskimi ostanki Podlimbarske-ga, Principa in njegovih tovarišev. Občutili smo moč ideje, ki je sovražnik ni mogel uničiti in ki je zmagala. Na kolodvoru se je poslovilo naše občinstvo od svojega prvega narodnega kralja, ko se je po svoji triumfalni poti po Sloveniji vračal v Beograd. In sedaj se nam je vrnil Josip Stritar, najstarejši naših kulturnih borcev v domovino. Dasiravno smo doživljali tekom desetletja dogodke epohaltTega pomena in' smo vajeni mogočnih utisov, nas je ta trenutek popolnoma prevzel. Star'in o-nemogel je naš Josip Stritar, a živ je pred nami. Leta in trpljenje mu odsevajo z obraza, dolgoletno duševno delo je zapisalo svoje črke vanj ter daje izmučenemu obrazu posebno glorijo. Vsi smo globoko ginjeni. Solze nam stopijo v oči. Pozdravljamo onega, on nam odzdravijo, nas gleda, nas, mlado oživo-tvorjeno Jugoslavijo, on, živ spomenik težke narodove preteklosti narodne borbe. Njegovi tovariši ao am zdevpaj »• večala, ali — drugega izhoda ni. II Ptujske vesti, j Ljubljanske Glasbene Matice koficerfc v Ptuju. Glasbena Matica iz Ljubljane,, bi proslavlja Svojo 50-letnieo tudi na ta; načiri, da prireja po večjih mestih Slovenije vokalne koncerte, priredi dno, 4. februarja 1922 ob pol IR uri v Društvo«-; nem domu v Ptuju koncert mešanegal] zbora z izbranim obširnim 'sporedom. Ker je s tem dana možnost tudi okoličanom', da se udeležijo te izvanredrte kulturne prireditve, je pričakovati mnoge« brojnega obiska iz eelega okraja. Pred-' prodaja vstopnic in sporedov z besedilom v trgovini Milko Senčar & drug jflj' Ptuju. i, Darujte za .Sklad otroške bolnice' v Mariboru. lil isr pustili. Le oij, ki je bil najbolj slaveil. nam je ostal ohranjen in’ se nam’ vrač«. Ko ga gledamo, nehote občutimo, kak«] težko je bila dobljena naša svoboda Ufi kako jo moramo ljubiti. Nepomično ga gledamo, kakor bi Mil za večno hoteli vrezati v spomin njegov« sliko. Ko vlak odhaja, nam maše v slovo -z rudeoimi nageljni, ki jih je sprejel v?' pozdrav. j Razhajamo se v lepem' razpoloženju;: vzneseni nad vse malenkostne vsakdanjeC skrbi. Pred očmi mi je še vedno Stritar«* jev obraz. ;j Iznenada stopi pred mene Jiek drug: spomin'. ‘ ■ i: Dvorana Narodnega doma 3e nabit«: polna, nabito polna galerija, pred Sami na odru pa mlad častnik, lepega in I*. mučenega obraza s črnimi očali. Z vneto besedo, ki bi je ne iskal pri slepcu, na« navdušuje k delu za narod. Nehote mi vedno znova prihaja poleg Stritarjevega lica mlad, izmučen Lovričev obraz v spomin. Pa je res neka čudna sorodnost, ki mi druži ta dva obraza. Stritar, kulturni borec za narodovo svobodo v brezupnih časih, ko je dobri del naroda samega smatral svojo svobodo za utopijo, Je predstavnik kulturnega boja, ki je logično moral predhoditi velikemu krvavemu boju aa narodno „ ujedinjfnje. Bfcraa. S. STSBOS« riKAlR5T07I t3ST»T' sam mmm Maribor, I. febraarja 1923. Dopisi. Svečina. Dne 21. jan. je imel tukaj agitacijski shod g\ Žebot. Če slišimo ime tega gospoda, že vemo, kaj je govoril, jfato se tudi ne splača spuščati se z njim ,v. debato. Eno pa je gotovo, da tega še ftam ne verjame, kar govori in tudi kmetje ne, ki imajo količkaj razuma. £r. Žebotu gre samo za krogi jioe in ne za vero, kot je trdiL Da je bila Svečina že od nekdaj klerikalna, pač tudi ni res. O; tej stvari bi g. poslanca bil lahko po-jdučil njegov ministrant na shodu plavčki župan Kren ali pa mu vsaj na tihem povedal, da so bili on in še mnogo, mnogo drugih tukajšnjih klerikalcev prej marljivi in delavni člani in odborniki Siidmarke in Schulvereina. A gospodu Žebotu je vseeno, njemu gre le za krog-ljice! N Ir Podove pri Bač jem. V nedeljo drie 28. jan. se je vršila veselica novousta toovljenega slovenskega gasilnega društva Podova v restavraciji narodne gostilne »Jugoslovan«. Cela veselica, se je vršila v najlepšem redu. Posebno požrtvovalno so sodelovali gg. Plečko, Bauman Alojz itd., a tudi vsi drugi čla-ju so bili na svojem mestu. Le vrlo }i;a prej! > Iz Ptujsko-gorSke kronike. Šola na Ptujski gori ima v svojih prostorih postavljen gledališki oder. Že mnogo iger (se je uprizorilo tekom let in nudilo pre (blvalstVu res lep užitek. A nekateri člani it.uk. kraj. šolskega sveta štejejo učiteljstvu v največji greh, da prireja skupno ■z domačimi fanti in' dekleti gledališke 'predstave, katerih čisti dobiček gre v ■prid revni šolar&ki deci in šolarski ktfji žnicL G. načelnik se je celo povspel do •prepričanja, da so odri le za to tu, da se učitelj lahko zabava, ker revež ne ve kam is časom. Toda g. načelnik, svetujem fvam, da pobrskate po kotih vaših možganov, morda najdete tam še toliko razu Celjske vesti. Občni zbor celjskih javnih nameščen* cev se je vršil v soboto, dne 27. tnt W celjskem Narodnem domu. Iz odborov®« ga poročila je posneti, da Se je društvi mnogo trudilo za zboljšanje gmotnega položaja javnih nameščencev ter da jfi jilo v stalnem stiku s Osrednjo zvez*-Nabiralna akcija za revne nameščen«* se spravi iz sveta na ta način, da se n!** brani denar odkloni. Povdarjala se j* zlasti potreba enotnosti in solidarnosti »i vseh kategorijah javnih nameščencev« Za, predsednika je bil izvoljen profefc Reich, za tajpika godni predstojnik Zo#' ko. • • i ", Občni zbor celjskega Sokolskega dr®* štva se je vršil v nedeljo, dne 28. tiri. do*i poldne v društveni telovadnici. Iz odbO*| dovega poročila je posneti, da šteje dr*" štvo 405 članov in članic. Delovanj*1 društva je bilo vsestransko živahno ifl uspešno. Občni zbor je ilvolil za starosto br. dr. Milko Hrašovca, za podstaro*W br. dr. Vičarja, za'načelnika br. Jerin* za načelnico sestro černejevo, za tajnih br. Čepina in1 za blagajnika br. -Sire«*. Odstopivšemu starosti br. Jož. Smerti*^1 ku Se je članstvo za njegovo dosedanj* vzorno delovanje zahvalilo s teni, da tf* je imenovalo dobrotvornim Čl^iom. Žrtev alkohola. Dne 19. t,m'. proti Čeru Se je vračal Ignac Šubl v vinjen«^ stanju od nekega posestnika V Velufi^ pri Skalah na svbj približno % ure od« dal jeni dom' v Plešivec. Med potom1 k*1 kih 20 minut oddaljen’ od doma je šel n*1 stran. Pri tem' Bo mu hlače zdrkpil® * života, ker so pa bile mokre, niu jih 3fl slekel neki mimoidoči domačin ter Š8 pozval, naj gre ž njim’, toda zastonj. nekaj časa ga opazita dva drvarja, ki £? pa tudi nista mogla Spraviti riapreJ* Kleče na istem mestu So ga Jtažli drO®“ jutro mrtvega. ' . Koroške vesti. Kako znajo Nemci! • »Freie Stinutieri« poročajo o uSpešš delovanju nemške obrambne organ*558, cije »Deutscher Kulturverband« v ki je imel minulo leto 4 miMjcme čK hodkov in sicer na sledeči način: Pri srh in drugih veselih prireditvah se enkrat zglasi zastopnik »Kulturverb^T da« in si izprosi za 5 minut posluha. nagovori zbrane približno takole: j tolji! Vi pleš6tFreie Strmmen« z dne 26. t. m. se hudujejo, ker ima menda naš rojak dekan Umpl izglede, da postane prošt v Pod-krnosu. Dopisnik imenuje dekana »najnevarnejšega hecerja v duhovniški obleki, ki je za časa jugoslovanske uprave javno ‘delal propagando za Jugoslavijo. S posebno vlogo so opozorili ordinarijat na tega moža in zahtevali svojčas premestitev ‘fe Kapfe na Dravi. Člankar zahteva du-ffcovntka Nemca; kakrSna sta grabštanjski vetrinjski, ki četudi Nemca, delujeta v »■Zadovoljstvo prebivalstva, ,vsaj vendar ifazume bolje nemški nego — »Neuslcrve-infech*. Dopis konča z pozivom na politiko oblast, da prepredi imenovanje! — ■Mi pa že sedaj lahko trdimo, da bo ordl-narijat zlezel pod klop, saj je vendar 'članek — migljaj Heimatdienata. Seveda Skoda, da leta 1920. napadalec gosp. dejana ni bolje — zadel, ko je šel na spored. koliko manj sitnosti bi delal — Hei-»iatdienstu. Guštanj. Malgajeva čitalnica je pri-. T«dila minulo nedeljo igri >1., 2. in 3. poplav jo« irf »Prisiljena ženitev«. Obe igri „ ^ta bili dobro naštudirani in sta vzbudili *Baog© Kmelja med občinstvom. Prav - ^ilil 'te Ham' je že »luga Jakob (g. .jrnrk), ki je svojo Halogo izborno rešil £odi drugi igralci so jo dobro pogodili. ^Pamo, da fco ostale hlače Vidiiriova Verdikoh) na kolenih cele! Dobro so , tudi pogodile igralke v igri »Petelin«. , posebno je ugajalo petje. TJpamo, da vidimo v postu zopet kaj enakega. Tedenski pregled ;i* *• naročnike »Narodnega lisfa«. ^ Petek, 2*. jauarja: Kongres muslima-, nov v Skoplju odobril volilni pakt z radikalci. — Protič dela s samostojnim na-sfopom pri volitvah radikalcem. Pasica , Jenke preglavice. Pašifi ga hoče radi z njegovimi agitatorji vred kazrto-. ati po zakonu o zaščiti države, češ, da \»J^ka proti državi. — V mariborski ob-se Sestavljajo kandidatne listo. — spodaraki boj med Nemčijo itt Fran-, se nadaljuje. •— V Maril>oru se pri-3-dnevni kongres šnmarskega udru- o bveliki udeležbi iz cele države. ju^Pra^3al° Se je tudi o ustanovitvi ■ 14 ® ®°le v Mariboru. — Popoldne Jo* Je dospel v Maribor pesnik 80 ^ Š7*ietni Starček no ifi Se naseli v Rogaški Slatini. Sprejema se je udeležilo nad 5000 oseb. Sobota, 27. jauarja: Volilno gibanje širom države je v polnem razmahu. Povsod Ne vrše sestanki zaupnikov in postavljajo kandidati za volitve. V po-žeškem okraju bo nosilec demokratske liste bivši minister Pribičevifi. — Klerikalci si mnogo obetajo od P roti cere akcije ter nameravajo skleniti ž njim klerikalno-radikalui blok. — Radikalci love v Sloveniji nemške glasove ter obljubljajo zato Nemcom rame ugodnosti in koncesije. S terorjem skušajo pridobiti tudi uradništvo. Posebno jim je trn v peti demokratsko uradništvo, katero premeščajo ali pa kratkomalo odpuščajo. — V skladišču za barve, firnež. terpentin in olje na Koroškem kolodvoru je izbruhnil iz neznanega vzroka požar, ki se pa ni razširil. Gorečega olja ui mogoče pogasiti in bo vse zgorelo. Nedelja, 28. januarja: Ministrski švet razpravlja o položaju v južnih krajih. — Radikalci sklepajo volilne kupčije z vojvodinskimi Nemci in' Madžari. — Muslimanski cerkveni poglavar namerava ustanoviti novo muslimansko stranko na verski podlagi. — V Zagrebu se vrši zborovanje republikancev, ki pa je kla-verno poteklo. — V Varaždinu velik demokratski shod za Medžimurje ob velikanski udeležbi pristašev z dežele. Nad 3000 udeležencev. Fondeljek, 29. januarja: Hud b'oj med Nemčijo in Francijo. Nemčija mora do konca januarja plačati S bilijone mark v papirju, ali 500 milijonov zlatih mark. — Volilni boj se v vseh pokrajinah nadaljuje. — Socijalni demokratje limajo razpadajočo stranko v Sloveniji. Torek, 30. januarja: Radikalci zlorabljajo orožništvo v svoje agitacijske svrfae. Dem. posl. Davidovic bo protestiral proti temu ter o tem obvestil tudi kralja, ker zlorabljajo pri agitaciji tudi osebo kralja. — Radič je tta svojem shodu v Zagrebu obljubil že stotič svojo republiko, — V Lausanni se je sestavila grško-turška mirovna pogodba, ki bo prihodnje dni podpisana — Radikalci v Sloveniji začeli izdajati svoje glasilo »Jutranje novosti«, ki izhaja v Ljubljani. — !.!» f-: Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od ya10.—Vjll. ure ki ob četrtkih od IS.—1/s20. ure mladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. ure Matte 9 0MNM Mariborske vesti. Maribor. 81. januarja 1933. m Zlato poroko, ta redk jubilej zakofi-(5ev slavita dne 2. februarja t. 1. zakonca Kajetan in Marija Danninger, vpokojeni sedlar jnžne železnice. Slavljenca sta dosegla častitljivo starost 82 ozir. 80 let ter sta še oba čila in .zdrava. Bodi jima določenih še mnogo srečnih in' veselih dni! !f m Pri razdelitvi svetosavskib’ nagrad na ljubljanski univerzi, ki jih je poklonil Nj. velio. kralj posameznim univerzam v ta namen, da se razdele pisateljem najboljših znanstvenih razprav, in ki se je vršila na dan sv. Save dne 27. t. m. na slavnostni način v zbornični dvorani ljubljanske univerze, si je priboril najvišjo nagrado Mariborčan Igor Rosina, sin znanega ijf spoštovanega odvetnika dr. Fr. Rosine, s svojim znanstvenim delom: »Pomen »kqsa« za kazensko pravo«. Njemu kakor spoštovanim starišem naše čestitke! m Obrtniška predavanja. Slovensko obrtflo društvo v Mariboru je pričelo intenzivno gojiti predavanja za obrtnike. Tako se je minuli torek na sestanku o-brtnikov vršilo med drugim1 tudi predavanj** « ponenu knjifruvodstv.i .a oSrtalka, n u-mur je predivtl ravnatelj Marii oveke tiskarne, g. Stariča Dotol?. Koliko pomena bo za obrtništva taka predavanja, ne moremo dovolj podčrtati. Noben napreden' obrtnik ne more izhajati brez natančnega knjigovodstva. Slov, obrtno društvo nanierava prirediti poseben tečaj sa knjigovodstvo, ki bo dostopen vtJem mojstrom, kakor tudi obrt- obrtništvu, da S? polili nlerl poltaži t« prilike. — .Prijave sprejema pisarna obrtnega društva pa Aleksandrovi .cesti št. 23. ■ — m Orjuna. Sestanek akcijske Sekcije v sredo, 31. jami ar j a ob 20. uri v prostorih Uradniške menze. Ker je na dnevnem redu konstituiranje sekcije, je točnost in1 polnoštevilnost obvezHal m' Sokolsko društvo v Studencih priredi na svečnico dne 2. febr. 1923 z začetkom ob 8. uri zvečer velezabavno burko češkega avtorja dr. Štolbe: Stari grehi. Prepričani smo, da bo ta burka privabila vse naše stare zliance irf prijatelje in še mnogo drugih. Zdravo! m Stare knjige, dc&ro obiranj ene, tudi nemške, a le najboljših svetovnih pisateljev. fcupnje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« 'v Napodnera domu. ra Mestno kopališče bo ta teden’ radi praznika en dan poprej odprto in sieer v sredo, četrtek in soboto, v petek ostane radi praznika zaprto. Parna kopelj je za moške v sredo in soboto, za ženske pa v četrtek. Kadna kopelj je vse omenjene dni vsem’ strankam dostopita. m Vpogled v toka* o odmeri dohodnine. V smislu člena 36 B IV točke 11 b uradnega, lista 240 is leta 1921 »e objavi, da je priredba dohodnine za davčne zavezance cenilnega okraje Ma-rbor mesto sa leto 1922 dovršena. 15 dnevni roik aa, vpogled v odmerni iakaz se določa za čas od 1. do vštevši 15. febr. 1923. Davčni *ave*ainoi lahiko vpogleda j o v ipTednisni iška« pri mestnem magistratu v Mariboru, davčnem uradu v Mariboru ailj pa ipri podpisanem objaatvtu med navadnimi uradnimi u-raimi. Predpis dohodnine za one zavezance, ki do vštevši 2. marea 192S ne vlože prisiva ali pritožbe pri davčnem obflastvu, postane piravnoveljaven. — Prizivi so podvrženi taksi «po U) Din. v kolikih'. , i . •• • ••'vi« v" m Vdova s 3 nepreskrbljenimi ofro- ei, 'brez sredstev, prosi dobra srca aa pomoč, da obleče otroke. Darove sprejema uredništvo »Tabora«. m’ Olepševalno društvo za me*ita Maribor sklicuje na 7. februarja t. 1. ob 20. uri letošnji redni občni zbor v'restavraciji Halbwidl — »Stara pivarna« v‘Jurčičevi ulici s sledečim dnevnim redom’. 1, poročilo odbora, 2. sprememba pravil, 3. volitev odbornikov in preglednikov računov in’ 4. slučajnosti. Olepševalno dru* štvo razširja s tem svoj delokrog z ozirom na tujski promet. Pričakovati je mnogoštevilne udeležbe, zlasti še, ker poda ob’ tej priliki glavni tajnik Zveze za tuj$ki promet iz Ljubljane interesantno sliko dosedanjega in bodočega delovagja na tem’ polju. m Društvo Stanovanjskih’ najemnikov. Ker se je ugotovilo, da maraikomur ni znano, kje je pisarna tega važnega društva, naznanjamo, da se nahaja na Rotovškem trgu št. L pri »Mar Stanu« (nekdanja policijska stražnica) kjer se vsakdor lahko vpiše. Zadostuje, da pismeno Sporoči svoje ime, poklie m stanovanje (lokal) ter vplača polletno članarino v znesku 6 dinarjev irt l dinar za vpisnino. •• • f >. , ■ ■■ % m Kože Je kradel Svojefffiri gospodarju pri tvrdki Markovič uslužbenec Miha Oblak. Dne 24. t. m’, je odnesel 8 surovih govejih kož v Vrednosti 40.000 K ter jih prodal tovarni usnja V. Freund, nato pa brez sledu izginil. Preiskava jo dognala, da je tudi meseca decembra zmaknil 1<* Surovih' govf-jib Kol. črednih 80.000 K. Na podla*?! obvestila tnk. policije je bil Oblak včeraj aretiran rta Dunaju, kamor se je zatekel ter b'o izročen jugoslovanskim oblastem. m Vodeno mleko. Neka tukajšnja mlekarna je bila pred par dnevi ovadena, kor .ie razpečavala vodeno mleko. Pri včerajšnji ponovni kontroli «e je V isti mlekarni zopet našlo z vodo pomešano mleko. Kontrola na kolodvoru je dognala, da prihaja delma že z dežele vodeno mleko. Storjeni io koraki, da se kaznujejo tudi vsi taki dobavitelji »mleka«. Hi Pozor pred potepuhi. Po mestu hodijo trije možje, od katerih’ govori eden za silo slovensko. Hodijo od hiše do hiše, izdajajoč se za vračajoče ujetnike iz Rusije ter zahtevajo brano in’ prenočišče. Očividno pa feamo ogledujejo Stanovanja in pripravljajo teren’ za tatvine. Sumi ie, da So prišli iz 'Avstrije, kjer vlada velika brezposelnost. Opozarjamo ate* a? fig&ede'ia §aj jjji ItfrftSj Ozir; prS;iavi bližnjemu policijš)t£*1 mu stražniku- —' Nek drug obiskovale«« hiš je nek možakar, ki se izdaja za po&» nika neke tvrdke za povefiavanje ’sU5e» Ker se je izvršilo na ta način’ že veo Klet pari j je previdnost zelo na mestu. Od vsakega takega potnika je treba zahtev vati legitimacijo, da ima dovoljenja! za krosujarjeuje od hiše do hiše. ■ i m Čegavo je kolo? V rteki tukajsfij? gostilni je ostavil nekdo začetkom da* cembra lanskega leta moško dvokola, črno pleskano, št. 63.709, z zelenimi črta* mi na blatnikih. Balanea je obrnjefafe navzgor, tek je prost, gonilna pleča iuifrf obliko zvezde, signalni zvonček je prttr« jen na vilicah, plašči nosijo zriamkisl »Aquila«, patentna ključavnica na sadk njem kolesu pa »Palas«. Pri koleftn m nabaja tudi torbiea za orodje tor pM$4 klana sesalka z zeleno belo pleskano ee«M jo. Lastnik kolesa naj se javi pri poli« eijskem komisarljatu % Maribora, kriv minalni oddelek I. j ; . i ; ' i m Našel efe je zafitavni lis€ tukajJfcSS zastavnice na usnjato žensko torbice^ Ker je mogoče, da je bila torbica ukra« dena, naj se lastnica zglasi pri £oli1»slednjega dne je ZeliČ nagovoril na l^jeksandrovi cesti pred Tura lovo trgovino Terezijo Lutman iz Maribora in jo vprašal za neko vilo. Med pogovorom ji jjh iz žepa ukradel denarnico, v kateri je Imela nad 800 K in 30 lir. Tatvino pa je Opazil neki gospod, ki je okradeno na to opozoril. Ta gospod je obenem' 'stavil tatu na odgovor. Ta je tatvino tajil. Ko pa San je dotiČni gospod potegnil ukradeno . denarnico, is notranjega suknjenega žepa, je tatvino priznal. Stražnik Anton .Kratic ja nato žeparja aretiral iil ga od-Ivedel as stražnico. Zelič prizna tatvino nia škodo Terezije Lutman, taji pa tatvino srebrne ure ž verižico. Pred okrožnimi kodisoem .je bil obsojen na 1 leto tiške M®* . .vi Mr' Tat dvokoles. . Osemindvajsetletni, pri Sv. Jakobu v ,4JJ. goriesh pristojni rudar Rudolf Ertl, -kj je brez stalnega bivališča in že 8 • . krat radi tatvine predkaznovait; je mese- - .feft decembra 1. L ukradel v Maribora dve kolesi in sicer dne 5. decembra Ivanu Orniku, dne ll. decembra pa Martinu Itantuša, Prvo kolo je prodal nekemu i fsetUmVrju v Dajnkovi ulioi, drugo P* je ponujal na prodaj Jakobu Gašpar- Sv Studencih pri Mariboru. Ta pa ga ovadil orožništvu in je bil tat nato aretiran. Ertl je bil obsojen na 7 mese-. tara težke ječe. ■ ,t | Vlomile*. ? itlriifidVajsetletnl hlapec Jurij Pe-krovič pri Sv. Urbanu, okraj Maribor, ki -'ježe dvakrat radi tatvine predkaznovan, je dne 16. novembra L 1. vdrl v stanova-' Uje posestnika Antona Višnerja v Rošpohu. Posrečilo se mu je odnesti novo , taoško obleko, jahalne hlače, spodnjehla- i Če, par Čevljev, srebrno uro z verižico in f 100 K gotovine. —Nadalje je osumljen, - da je dne 21. avgusta L L ukradel Fran-< Cilki Lorbek v Mariboru, K katero je t Imel ljubavrto razmerje, znesek 945 K. Obsojen’je bil radi hudodelstva tatvine na 6 mesecev telke ječe. »Ne priča] po krivem zoper svojega bližnjega....!« V Jeseni 1. L je 551etn! delavec Stefan ?3JtIer v Račju, ki je že 19krat predkaz-ttovan, ovadil okrajnemu glavarstvu v * Mariboru posestnika Franca Kselmana v RaČju, češ, da je kupil od Josipa Štancerja na pol crknjeno svinjo, napravil iz ' nje klobase in jih prodal. Poizvedbe ki so se uvedle na podlagi te ovadbe, so idognale, da je Kselman v jeseni leta 1921 " ris kuptl od Štanglerja svinjo, katero je Kselman zaklal, ker baje ni hotela več .žreti, ter napravil iz nje klobase. Pri glavni razpravi, ld se je vršila dne 8-t ftovembra I. 1. pred okrajnim sodiščem Sn' Mariboru, protj Francu Kselmanu radi prestopka zakona o živilih, je Pajtler tr-•dfl, da je videl leta 1922 v Kselmanovl kuhinji mrtvo svinjo, ki je bila modra in rodeča In je že smrdela, ter da mu je •.Kselman sam povedal, da je kupil to svinjo od Stanglerja. Vse druge priče pa so ‘ pdd prisego izpovedale, da je Kselman kupil v jeseni leta 1921 svinjo od Stanglerja, ne pa poleti 1022. Pajtler taji, da ! M bil pričal, da je videl poleti 1922 svi-jnjo prj Kselmanu in trdi, da je le pričal da Je poleti 1922 izvedel od Stanglerjeve fene, da je bila dotična svinja crknjena, ‘ tet da je protokolacija v tem oziru po-' motna. Okrajni sodnik dr. Lešnik kot P.rjča zaslišan, pa izključuje vsako pomoto, ter Izpove, da je Pajtlerju predočili Izpovedbe drugih prič, a daje ostal pri - SVojl trditvi. Pajtler je bil obsojen radi fcifcegg pričevanja' na i mesece ječe, Gospodarstvo. .- '"..KMETMfirrvo. Propaganda naših Tih. V zadnji seji vinarskega iri Sadjar skega odseka kmet. družbe za Slovenijo vrtnarjih in takih ljubiteljih' cvetličarstva, ki imajo zmisel za to. Naše napredno ženstvo bi lahko začelo na tem polju ledino orati. Pričeti bi bilo seveda le s poedlniml vrstami poletnih cvetlic, Po- v Mariboru (13. januarja 1928), kot one' trebno seme za domačo porabo se že institucije v Sloveniji, ki se največ bri- j marsikje prideluje. Odvišne množine ža- ga za interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo izvoliti pododsek za propagando naših vin v tu- iu’ inozemstvu ter ustanoviti v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni »propagandni fond«. Propagandni odsek ima pred vsemi nalogo, da oskrbo brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznamenitejših vinskih vrhov ter naj-znamenitejših vrst naših viti, 8 slikami glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlopšib objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd. Bro-šurica, namenjena tujcem, pred vsem vinskim kupcem' Jn drugim vinskim nesljfvo vzgojenega blaga bi se lahko oddajale v semensko trgovino s točno navedbo imena in dotične vrste. Trebalo bi le primerne organizacije. Pridelovanje semena, enega ali drugega, je postalo danes največjega pomena z» našo deželo In zato je potrebno, da se začnemo tudi na to stran pripravljati. ,..*!■■ s»Qsg 1F ' Izbor In kakovost semenskega zrnja. Pr! izboru semena se mora strogo paziti itf sc mora imeti vedno pred očmi lastnosti dobrega semena. Čim večje in čini težje je zrnje tem popolnejše bodo iz tega nastale rastline. Poleg velikosti interesentom, bi naj bila pekak vodnik, se mora tedaj vedno tudi na težo zrtia po našem vinogorju in bo morala torej ozjratj. Zaduhlo in slabo dišeče zrnje ne vsebovati vse, kar M znmoglo ■MBtttj klije ali pa daje le slabotne rastline. Lahko zrnje ali pa tako, ki je v shrambi trpelo, pogosto ni kaljivo, zaradi tega moramo pri izbiranju semenjskega Sita biti zelo oprezni. Najboljše je, če Se Ba polju določimo kos silja, ki naj Ham služi za dobavo Se-‘ menskega zrnja. V tem kosu ne Sme biti propagando naših viti, torej tudi natan ctie naslove vseh znamenitejših vinogradnikov, vinarskih društev lit zadrug ter vinskih trgovcev, in se bo tedaj moral dati tiskati v večih jezikih, pred vsemi V češkem’ in nemškem’ in v, večji nakladi. Nadahie je odsek sklenil prepustiti ne plevela, niti snetljivega klasja; biljke kot temelj imenovanemu propagandne- naj bodo močne, klasje dobro razvito, mu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 Zlto je dobro dozoreti; nedozorelo zrnje dinarjev. je je Biab0 kaljivo. Stfopje Se mora do- Ker se pa i tem zHeskotfi nikakor He bro posušiti in še le ko je popolnoma Bubo dalo doseči postavljenega cilja. Se ho, Spraviti v zračne, Suhe prostore. Cfl odsek obrača tem potom na vso p. H. le mogoče, naj se to žito mlati S cepci in korporacije in društva, kakor tudi na ne s strojem, ker se S cepci zrnje manje posamezne gospode vinogradnike in' dru- poškoduje. Ce pa hočemo imeti najboljše ge ličnosti, ki jim je prospeh in procvit geme; niti s cepci ne smemo mlatiti, tem-našega -vinogradništva na sren, B proš- Ve£ se žito iz snopja kar strese, udrihale njo, da prispevajo po svojih močeh za § snopom po praznem sodu, pri čem ustanovljeni propagandni fond. . ! odleti Hajlepše razvito in najtežje zrnje. Naloga propagandnega pododseka bo S strojem izmlatena pšenica, ki se luži nadalje, da skrbi nadalje tudi drugače ( v razstoplni galice, da se zatre sneti ji-za reklamo za Maša vina, potom reklam’-, vost, trpi na kaljivosti, ker pride galica hih Člankov po tu- in* inozemskih ČaSopi-j v notranjost na lahko poškodovanega sih, potom’ lepakov itd.. Sploh, da pod- zrtija Skušnje Mas uče, da trpi semenska vzame vse korake, ki bi zaraogll služiti pšenica od lanskega leta manje na stiet-v svrho boljšega spoznavanja HaSih viri Ijivosti nego nova, ker trosje, ki povzro-iri Mam' dovesti novih kupcev za naše ča snetljivost, v enem letu večinoma vinske produkte. Čim večji bo propa- izumre. Ravtio tako je znano, da rodi eandni fond. tem večsebo lahko storilo, dve leti staro seme od graha. grahorio« na tem polju. Vinarski in ladjarski odsek Maribor, ■ —o— v • -tf",'sfr Lotimo se pridelovanja semena! Naša dežela je sedaj po preobratu po- , klicana, da se peča v večji meri tudi $! in leče boljše, nego friško Seme. Kal ji vost semena raznih rastlin traja različno dolgo. V obče se lahko reče, da seme tem' hitreje kali, čem mlajše je. Od naših žitaric zgubi rž najhitreje svojo kalji-vost, najdalje jo pa ohrani oves. , Pri lanu damo prednost starejšemu pridelovanjem semena. Na to stran je bi- »emenu, ker daje to daljšo Bteblovje iri lo do sedaj malo dela, sedaj Je pa treba, finejšo vlakno. da se tudi tega dela poprimemo. Za se-' Priporoča se vso Hakupljeno semenje mena bi se dalo v naši deželi veliko več podvreči poskušnji na kaljivost. To Se dobiti, na drugi strani pa veliko več pri- stori, na ta način, da se zavije sto zrn v hraniti, kajti za semena Izdajamo vsako namočeno sukneno krpo, katero se pusti leto na stotisoče denarja v tuje države, par dni v topli sobi, na kar se preštejejo Danes je semenska trgovina z vnanjimi zrna, ki so skalila, državami močno otežkočena in silno dra-j Končno se pripomni, 'da mora dobro ga, tako da nastane vprašanje, zakaj se Bero e Ho le kliti, temveč, da mora imeti ne bi doma poprijeli tega pridelovanja, tudi toliko energije, da hitro klije in se vsaj pri tistih rastlinah, ki pri nas dobro razvija. i ' uspevajo jn dajejo tudi pri nas dobro.se* --t**?*.- —*•- me. Pridelovanje semenskih rastlin se ... namreč bolj izplača kakor pa dotičnih *®awo naf kompost? rastlin v svrho navadne uporabe. Naše Po ogromni večini nikjer! Naši go-podnebje in krajevne razmere so pa ta- spodarfi poznajo izmed domačih gnojil ko ugodne, da bi se dala marsikatera samo hlevski gnoj ali živinski gnoj, ka-semena z najboljšim uspehom doma pri- kor mu navadno pravijo. Tud! gnojnica delovati. Trebalo bi e primerne organi- je ,v pretežnih slučajih v njem zapopade-pačite rnco pridelovalci in odjemalci, da na. O kompostu pa n! ne duha ne sluha, bi bri kupčijski uspeh vnaprej zagotov- In vendar ga Štejemo med posebno va-h®n* - ■ i žn* domača gnojila. Ce se ozremo malo j . gnujiia. sc ozremo maio Jzmed poljskih semen so se do sfedaj naokrog po tujem svetu, vidimo kraje, v naši deželi prav uspešno pridelovala kjer imajo kompost pr! vsaki hiši in kjer semena različnih detelj, zlasti domače j s« travniki izključno s kompostom gno-detelje, potem repe, korenja, lanu, kono- je. Take kraje imajo n. pr. po Nemčiji, pelj, različnega fižola itd. To pridelova- Po teh krajih dobijo s pomočjo kompo- nje naj bi se povzdignilo !n razširilo. Zelenjadna semena se v večji mer! niso pridelovala, dasi imamo tudi za to ugodne pogoje in prilike. Pri nas bi kazalo razširiti pridelovanje zeljnega Seme na in drugih zeljnatih rastlin, solatnega semena, Čebulnega semena in čebuka, graha in vrtnega fižola itd. itd. Ob primerni organizacija bi se lahko tudi najmanjši posestniki pečali s pride-lovanjpm enega, in drugega semena. Talce male množine bi se morale zbirati in oddajati .v, .večjih množinah na semenske trgovce. Pa tudi,s pridelovanjem posameznih cvetličtlih semen bi se dalo pričeti prj sta veliko bogatejše košnje. Tudi pri nas W se dalo veliko več pridelati, ako bj začeli nabirati kompost. Za travnike Je dober kompost najboljši gnoj in prav po naših krajih bi nam lahko veliko zalegel, ker nam manjka hlevskega gnoja za travnike. Ravno tako važen !n izvrsten je kompost za vinograde. Do sedaj pa ga poznajo pri nas samo vrtnarji in večji posestniki. Vrtnarji ga delajo, da ga imajo za gnojenje vrta, za napravo gnojnih gred (leh), za cvetlice itd. Kompost dobivamo s tem, da nabiramo in spravljamo na kup najrazličnejše tvarine in odpadke^ ki nam na kupu se-gnijejo in razpadejo m črnorjavo prsteno tvarino, podobno črn! prsti. Na kompost spravljamo blato Iz dvorišča in cestno blato, trebež iz obcestnih jarkov, trebčž iz travniških jarkov,-blato iz luž in rib-njakov, pripravno drugo prst, zidni sip, pepel, plevel in druge rastlinske odpadke in ostanke, straniščni gnoj, razne živalske ostanke itd. Kar pride takih h* enakih odpadkov pod roko, naj se zmeče na kompost in tam poravna in potlači-Med letom naj se kompostni kup parkrat prekoplje, da se tvarine enakomerno pomešajo in razdele in da se na ta način tudi enakomerno razkrajajo. Pri tej pri* liki kaže primešati kompostu tudi straniščnega gnoja ali pa gnojnične gošče. 5 takim primežavanfem pospešujemo razkroj in bogatimo kompost na gnojilni vrednosti. Dober kompost se mora pridelat? ravno tako kakor dober hlevski gnoj in pridelali ga bomo če bomo znfHn pravilno ravnalj in ga skrbno obdelovali, dokler leži na kupu. Med kompostom h* kompostom so velike razlike, ki gredo rade tudi na rovaš slabega dela! ■-■J- < —D— Mršava živina. MrŠavost pri živini je zmetaj znak slabega počutita. Mršava je ušiva živina, mršava je živina, k! zmrzuje itd. če se živina dobro počuti, razodeva to jaS-no po svoji koži, tako da lahko rečemo, da je živalska koža pravcati barometčf za boljši ali slabši počutek. Kratka in svetla dlaka je zmeraj znak dobrega počutka, dočim Je mršava dlaka zmeraj znak slabega počutka, naj Že prihaja od-koderkoli, ali od mraza, ušivosti, pomanjkanja potrebne -krme in potrebne strežbe itd. r ’ Letos bo po naših hlevih zopet dosti mršave živine. Kriva bosta temu pomanjkanje krme, pomanjkanje čeje h* zima. Proti pomanjkanju krme te Je letos težko boriti, ker je presplošno. Kar pa lahko storimo, je to, da živino vsaf dobro negujemo, da jo redno snažhnoi# da jo varujemo pred mrazom, kadar bo nastopil. Z dobro čejo jn varstvom prt® neugodnimi vplivi mrzlih hlevov bi s® dalo veliko dobrega doseči. Na ta tiačtft bi se mnoge živali lahko ubranile mrlr vostL Ce bomo pa živali ob letošnji rf** bi krmj še zanemarjali In če se n* bom® nič brigali, ali so hlevi mrzli ali ne, p®* tem ni nič čudnega, če se živina slab® počuti jn če nam poetane mršava. Mršava živina je vselej opomin, i* ni vse v redu. V tem slučaju je dolino«* živinorejca, da pomaga. Ce postane tak® živina povrh še lizava, potem Je to zn»* motene prebave in pomanjkljivega pt* snavljanja. Bodimo tedal na vse to pozorni I® storimo vse, kar je v naši mo«, da * varujemo pred mršavostjo. Mršava N* vina slabo uspeva M in daje pritrjen** ga užitka. • ! mw «-o-* '*7' A Vpreganje Krav namesto pašne reje, 1 Pri nas Imamo kraje, kjer ne pride J® živali takorekoč svoj Siv dan veg I® hleva. Da se po takih krajih ne more ^ vina uspešno razvijat! iri da ne more dl-jati takega užitka kakor po pašnih krajih, je več kot jasno. Vedna stoja P® temnih hlevfli ni dobra. V resnici tudi ^ dhno, da so po teh krajih krave elab*5 razvite kakor voli. Ti imajo zadosti boj® in gibanja na planem. Ta razlika v življenju in razvoju kr*® m volov nam vsiljuje misel, da bi bik» tudj za krave dobro in boljše, ako bi po malem uprezale, kakor da stoje let® hi dan v hlevu. S hojo in z delom bi st te živali več pridobtte kakor s stojo ® hlevu. Take Živali bi se bolj razvil®* bolj utrdile in tudi za plemensko :rab® bolj usposobile. V drugo bi se P* reja bo« Izplačala. Res, da bi s tem odpadlo nekaj mleka, toda delo bj bilo vej vredno kakor tista količina mleka, ki W odpadla veled dela. Vobče bi imeli Va več uspeha s tako rejo na našem malet® posestvu. Število krav bi se na ta na**1* tudi dvignilo in z njimi vred tudi vs« mlekarstvo. Na delo bi se morale priklati seveda že kot telice. In tako kakor telice bi kazalo pri nas uprezati tju* mlade bike. S tem bi naša bikoreja velik® pridobila. Ne le, da bi se te živali z zanjem lažje In bolj krotile to bi se 1»*® rabile za plemenltev, one bi nam tud* dlje časa vzdržale in se ne bi tako hitr® vfenile ta zdehefile, kakor se to sed« godi, ko nam lenarijo no Hlevih. To D bilo velike vrednost! ni le zaradi ter*! ker bj dobre plemenjake lahko «Q . .... • .——r .......:— <'f,V W fekorisčaii, ampak tudi zaradi tega, fc&r bi prišli na ta način Še najlaže v okotn yeitkemu pomanjkanju bikov. — 550 tedaj razmere za rejo in upreza-nje krav, količkaj ugodne, naj bi se naši »ospodarfi tega uprezanja z ,vso silo poprijeli! S tem bi se povzdignila naša kravjereja in z njo .vred tudi vsa naša bikoreja, .^■•A pl*1'. -rO-r *P’ ^ NOVE KMETIJSKE KNJIGE. P f Sadje x gospodinjstvu. Druga pomnožena in popravljena izdaja. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V kratki, poljudni in jedrnati obliki pojasnjuje pisatelj splošne pojme iz sadjarstva, kako se sadje pravilno spravlja, razbira, hrani in vlaga v te vrbo razpošiljanja. V drugem delu knjige Se obravnava vkuhavanje vseh pri »as znanih sadnih plemen' 8 pripro-fctimi novodobnimi pripomočki. Zanimivo je poglavje o sušenju sadja. Z besedo in številnimi slikami razlaga pisatelj Sušenje od najprimitivnejšega načina v krušni peči, pa do najmodernejše električne sušilnice. Preprosta, toda v Splošnem pra\* dobra brezdimna sadna bušilnica je. pojasnjena e več natančnimi načrti, da si jo zamore vsakdo sam postaviti. Škoda, da ni prid jan še kratek opis, ki bi gotovo dobro služil raznim jjfaoimancem. Vendar bo pa oni, ki zna citati načrte, tudi brez tega pogodil pra-.jrjV -j- V razpravi o mezgah in marmeladah imamo kratko in izčrpno navodilo za napravo omenjenih sadnih izdelkov iz raznovrstrtejšega sadja^ Upoštevajoč visoko redilno vrednost mezg iu marmelad je v največjem interesu vsake gospodinje, da se s temi izdelki pravočasno o-skrhi, Koliko sadja gre pri nas v zgubo, .ki bi se brez posebnega truda ifl stroškov lahko posušilo, odnosno predelalo v mezge in marmelade! V Angliji, Nemčiji . ip'Tranciji. je skoraj ni hiše, kjer bi teh izdelkov ne poznali iu visoko ne cenili. Tudi o pomenu sadnih sokov in brezalkoholnih, pijač ni treba .izgubljat), be-J*ed. Saj je veijdar znano, da niso to pijače. nič drugega kot »tekoče sadje«, ki .. uplivajo kaj ugodno na človeški organizem. Kako tei omenjene pijače napravimo y najpri prostejšem gospodinjstvu, taamT razlaga g. pisatelj z njemu lastno poljudnostjo. Zaključek drugega dela tvori navodilo o sadnem kisu (oetu), kar bo gotovo ugajalo našimi gospodinjam. Ko bi dobil ta del še dodatek »o napravi iS ravnanju s sadnim vinom ali sadjev-ke«*m«, bi imeli popolno knjigo o sadni uporabi. Želeti je, da se to zgodi pri bo-, doči IIJ. izdaji. — Tretji del knjige fee pega s Jkohservirat jem raznovrstne ze-.jehjai8;,v kisu, slani vodi itd. Tudi ste-. „J*i1izaeiji in! sušenju Se posveča potrebna pozornost. Škoda, da se ni pridjala kratka razprava o kislem zelju, te katerim se pri nafe le redko pravilno postopa. 'Kljub temu je z mnogimi slikami in •barvnimi prilogami bogato okrašena knjiga vredna svojega denarja in bo dobro služila tudi kot učni pripomoček na *taših' gospodinjskih in’ kmetijskih šojah. G. pisatelj je ubral tndi v II, izdaji kvojo pot, tfer Se izognil dosledno šte-Vibfim’ suhim receptom, kakor jih nahajamo češče po podobnih' drugih delih. • Khjiga je s tem mnogo pridobila in je želeti, da najde to pot sprejemi v vsaki izobraženi Slovenski hiši. Breskev in mareliea. Navodilo, kako iu vzgajamo iti oskrbujemo. — Z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. — V naših' Starih vinogradih, kjer je rastla šiitska trta Se na 'stari podlagi, je imela tudi breskev svoj zaslužen prostor. Toda Prišla je trtna uš, uničila je naša stara Pre*ijepolna brda in * njim vred je izborila tudi breskev. V novih moderno **tajeniH vinogradih’ pa za breskev tri *ee prostora in bati Se je-, da bi to žlaht-. ^ drevo s časom popolnoma ne izginilo iz Vaše ožje domovine. Bila bi to ogromna "koda, zlasti že pomislimo, da prinaša reškev najžlahtnejše sadje, ki je izbor-*®ga okuša In' kij pripravno za napravo r^f^h Sadnih1 izdelkov. V bližini mest, etovišč, kopališč, zdravilišč, industrijah podjetij itd. bi prinašal breskov v primernih’ solnčnih legah, brez-, omno višje dohodke, tsego katerakoli hT* ^ vaestraiJSko temeljito *«riato Pridelani knjigi Ham pove pi-"vde, kar j«! potrebno Vedeti o Podlagah, Sortah, oskrbi, gnoje-1 ulmj m m • obiranju ifl Slagagja bre- U*predek skovega Sadu. Nad vBe poljudno je tudi obrazložena vzgoja v naravnih in umetnih oblikah na vrtu in ob stenah. Na sličen način' je predelano tudi poglavje o marelici. Knjige ni treba priporočati, ker se priporoča dovolj sama. Sadjarji in ljubitelji sadjarstva jo bodo prebirali gotovo z največjim pridom. Antona Janša: Nauk o čebelarstvu. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Boji-na. Z dodatkom: Albertijev-Žnideršičev (A.-Ž.) panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Hnmek. Naš gorenjski rojak A. Janša je bil prvi čebelarski u-čitelj na novoustanovljeni čebelarski šoli na Dunaju od 1769—1778, ko ga je komaj 39-letnega dohitela prezgodnja smrt. Največje nemško čebelarsko delo iUnsere Bienert 1920« piše o njem sledeče: Janša je bil samouk in ni imel pred Svojim nastopom fta čebelarski šoli nobenega znanja o zianstvenih pridobitvah Svojih sodobnikov na čebelarskem polju. Toda kdor čita njegovo knjigo, se ne bo mogel načuditi ostrosti iil pravilnosti njegovih opazovanj. Njemu ni bila čebela kaka zaprta knjiga. Vse tajnosti je odkrilo njegovo bistro oko in v nasprotju svojih’ toVarišev-strokovnjakov, da celo strokovnjakov-učetijakov ne najdemo v njegovi knjigi niti ene,domneve ali nauka, o katerega pravilnosti bi morali danes dvomiti! Podobe treh čebelnih bitij, slikane od njegove umetniške roke so tako naravfte, da ne zmoremo niti danes boljših!,— G. pisatelj nam je podal v ITT. izdaji knjigo, katero je spisaj Janša, ff a j več ji naš čebelarski genij v nemškem jeziku pred J50 leti. Drugi del knjige prirejen po g. Humeku, razpravlja o sestavi in uredbi Alberti-Znideršičevega (A.-Ž.) paflja iti o potrebnih pomočkih o čebelarstvu. V kratki in jedrnati obliki naš Seznanja g. pisatelj o raznih čebelarskih opravilih' v A.-Z. panju kakor prevešanju, prevažanju na pašo, odjemanju medu, vzgoji matic, pripravah za zimo itd. Številne izvirne vseskozi jasne Slike olajšajo u-mevanje Sicer poljudno spisane vsebine. Knjiga bo izboren vodnik za vse, tudi napredtfe čebelarje, ki čebelarijo v A.-Ž. panju ali nameravajo preiti k temu v Sloveniji dobro uspelem sistemu. «■ Josip. Priol. "W!‘ TRŽNE CENE. Novosadska produkti« borza 29. jan. Pšenica bačka 483 din., rž baška 383, ječmen'baški 320, koruza baška 225, za april 260, 'moka št, »0« 730; svinjska mast 3400 Din. o » i nrrrojrirrnn □ n OBE1 » i nii HTinn OBRT IN TRGOVINA. Z~ Glas obrtnika pred volitvami. Gospod urednik! Prosim, da mi dovolite za nekoliko vrstic prostora v Vašem čenj. listu v pomislek in .v pojasnilo pridobitnim slojem, na prvem mesi« obrtnemu stanu. Ta sitan se še nikoli ni v pravem smislu zavedal svoje dolžnosti na političnem polju, ogibajoč še vedno strankarstva. — Danes pa si obrtniki pričenjamo bolj ko kedaj prej zavedati potrebe, da morajo naše interese zastopati obrtni strokovnjaki v narodni skupščini. ■' Ko so leta 1918. na žarišču svetovne vojne nastale nove razmere in ko se je ustvarila naša toliko zaželjena Jugoslavija, je obrtni stan kot produktivni čini-telj igral velevažno ulogo.' Na tisoče jugoslovanskih obrtnikov je zavihalo neustrašeno svoje rokave, ter se brez odmora p*> dolgih in težkih letih napora v svetovni vojni energično lotilo svojega dela. Ravno ta velevažni faiktor, kot blagovni producent, bi iporal v naši mladi državi, katera je po .večini agrarno produktivna, zavzemati boljše in važnejše mesto kakor ga .v resrtici zavzema. V času, ko so posledice svetovne vojne povzročile velikanski pomanjkljaj produktivne robe na naših tržiščih, se je opazila velevažnost in potreba domače obrti. Tedaj se je naš obrtni stan težko boril vsled pomanjkanja surovin in dru-gSh razmer, katere so onemogočevalle razvoj in napredek obrtnega stanu. Špekulacija verižnfkov " in nerazumevanje nekvaliticjranih državnikov, je oviralo produktivnim slojeon nabavo surovin in zaščito domače produkcije. Vse to se je bolj in bolj zasekalo v našo obrt, ,v naš in pyjra!o raz vitek, bej pa je treba omeniti v tem času težko stališče našega obrtnika na severni meji, ko se je in so se še vedno težko bori z različnimi težkočami, proti nepravični konkurenci in proti tihotapljenju inozemskih izdelkov. Med tem časom se z druge strani na milijone in milijone uvažajo v našo državo inozemski fabrikati in izvažajo pičle naše surovine, ki pridejo v. poštev kakor kompenzacija zopet tujih fabrikatov, kateri nam najtežje oškodujejo našo obrt, pobijajo naše izdelke in uničujejo našo cksistenco. Da sc v bodoče kaj takega pfepreči, moramo gledati, da pošljemo ,v narodno skupščino ljudi, kateri so strokovno zmožni in imajo pogum ter razumevanje za prospekt in napredek narodnega gospodarstva v obče. Dokler bodo v narodni. skupštiui zastopali obrtne interese ljudje, kateri nimajo tozadevne strokovne izobrazbe, do tedaj bo vsak obrtniški napredek otefckočen, zelo onemogočen in naše gospodarstvo ne bo imelo pozitivne podlage. V času ustanovitve naše mlade države smo imeli konstituanto in pozneje narodne skupščino. Poklicani in nepoklicani činitelji se niso brigah za naše težko-če, niso videli našega propadanja, niso slišali naših klicev in sploh niso imeli pozitivnega razumevanja za povzdigo domače obrti m razvoj narodnega gospodarstva. Uganjalo se je demagoštvo z obstrukcijami in opozicijami, ovirajoč splošno delo v breme in škodo ljudem, pred katerimi so odgovorni za svoja dejanja. Obrtnim krogom je na tera ležeče, da se otresejo zlorabe narodnega gospodarstva, zato je tudi njihova želja opravičena, da se več ne dajo od nikogar zlorabljati in opravičena je njihova želja, da kandidirajo v narodno skupščino obrtni strokovnjaki, kateri so zmožni zastopati obrtne in splošno gospodarske interese v povzdigo države in naroda. Zato mora vsak obrtnik delati na tem, da dosežemo svoj cilj, kateri edini je naša rešitev. Vsi na delo za našega obrtniškega kandidata Rebeka! ^1' : ijflai Mariborski obrtnik. ir"" . t Davčno zavarovanje pri uvozu in Izvozu blaga. Opotzoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Carinarnice pobirajo ob izvozu in uvozu blaga poleg rednih izvoznih in uvoznih carin še po 2% od vrednosti u-voženega ali izvoženega blaga, kot davčno zavarovanje od vseh onih, kj ne predlože dokazov, da so svoje izvozne oziroma uvozne obrte prijavili za odmero davkov ter davek plačali za ustrezni čas. Uvoznik oziroma izvoznik, ki se hoče ogniti plačilu tega zavarovanja, mora povodom zacarinjenja blaga predložiti carinarnici potrdilo pristojnega davčnega urada, da je od obrti ali opravila, v katero spada uvoženo oziroma izvoženo blago, plačal davek za prejšnja leta in za vsa pretečena četrtletja tekočega leta. Potrdila, ki jih izdajo davčni uradi izrečno ,v ta namen, so kolka prosta. Pobrane zneske odpošljejo carinarnice po navodilu generalne direkcije carin takoj onemu davčnemu uradu, v čigar okolišu ima uvoznik ali izvoznik svoje bivališče. Le zneske, katere plačajo inozemti, odpošljejo carinarnice naravnost glavni državni blagajni v Beograd. Davčni urad zaraouni varSoiae, katere položijo hizemci, zA račun njim predpisanih davkov tudi, ako so vse zapadle davke že poravnali. V tem zadnjem primeru ima plačnik pravico prositi za povračilo plačano varščine v gotovini. Vendar je pa taka prošnja umestna ie takrat, kadar je ž varščino krit ves še ostali davčni predpis za dotičuo ’ leto in preostaja znaten znesek še za račun prihodnjega leta. Prošnje, ki so kolka proste, je vlagati pri pristojnem davčnem uradu. Varščine izvoznikov in uvoznikov, kateri niso zavezani davku, odnos-ho kateri svojega podjetja ali opravila še iiiso prijavili za obdačenje, zaračuni davčni urad kot izredni dohodek na račun splošne blagajniške uprave,' to je v prid države, in ne v prid plačnikom. V prid plačnikom se torej varščin« zaraču-niio le ,v primeru, da je uvoznik ali izvoznik svoje podjetje ali opravilo pravdno prijavil za odmero davka. V teh primerih pa je v interesu plačnikov' varščin, da pazijo, da se Jim plačani zneski res tud} zaračunflo na račun davkov pri davčnem uradu. Carinarnice zaradi večkrat pomanjkljivih naslovov) plačnikov: ne morejo odpremiti plačanih -Jžut&vjv, na pravi davčni urad in je pogosto treba posebne opozoritve, da ne gre plačan! znesek davkoplačevalcu v izgubo; merili so se slučaji, da je založena var* ščina šla preko Narodne banke in .av^t& Maske dobrodošle. Svira Vojaška godbam■ § I. Mariborski bioskop. Opozarjamo! naše čitatelje na prilogo današnje izdaje' reklamne letake za velikanski filmski! roman »Parižanki«. Pripomninjamo samo, da je ta izvanredno dobro uspelal senzacijonelna drama v. 5 delih in$el4 povsod velikanski uspeh'. ■ ‘ § Prvi Mariborski bioskop. Od L 'dal vključno 18. febr. 1928 se predvaja »Fa« rižanki«. velikanski filmski romaU_!H petih delih, največji film najboljše frasS-eo&ke tvomice Ganmortt. V glavnih vlogah znameniti igralci Sandra MiWa< roff in Violetta Yvl. Senzacije, pustolovščine, izborna vsebina, krasne k!£ke< posnete v najlepših krajih sveta. Povsod je imel ta film velikanski uspeji in’ razprodane predstave. I, del: Pariški otieri! 1* 2* 4 februarja. v Stran 8. \TABOK« (»NARODNI TiST»T. 1*0. 'IMI1 > Maribor, 1. febrnsrfa 1928. Iz življenja in sveta. V avtomobilih skozi Saharo. Pred 'ir dnevi je dospela v kraj Timbaktu, k* najskrajnejšo točko velike saharske »ulčart, prva ekspediciji, kije »avtomobilih prepotovala Saharo od enega tooca do dragega. Bila je to dražba mladih Francozov, ki jitd gotovo ni manjkalo poguma, da so se podali na feko težavno in nevarno pot. Potovanje O začeli — s petimi avtomobili — od \12irja, ga nadaljevali preko Tngnrta, nifeta in lnsalaba do Bnremn na reki ;flgra ter so končno dospeli v Timbuktu, »amor Je pred 29 leti prvič prodrla Smcoska vojaška ekspedicija. Do tistega si je vladalo v Timbaktu pleme Tua bregov, ki je bilo zelo sovražno Fran-ttzom. Francosko četo, ki je štela malo mož, je vodil praporščak francoske mornarice Aube. Ko se je približal Timbukt«, so ga Tanregi večkrat na-»adali, tako, da ie izgubil več kot polovico moštva. Polkovnik Bonier mn je Jlkoj, ko Je izvedel za njegov peložaj, prihitel na pomoč z manjšim vojaškim oddelkom, a se je moral vrniti, ker so ga med potjo napadli in mu pobili velik del vojakov. Praporščak Aube je bil s svojo četo vred obkoljen in je obstojala resna nevarnost, da se bo moral udati, kar je bilo seveda toliko kot gotova smrt. V zadnjem trenutku pa mu je dospel na pomoč sedanji francoski maršal in sloviti vojskovodja Joffre, ki je prodrl do Timbuktua, ne da bi bil imel kako izgubo. Sedanja ekspedicija je brez vsakih težav prepotovala »deželo žeje«. Eden od voditeljev ekspedicije Castelan je krenil naprej in Šakal ostale štiri avtomobile v mali trd- njavici Burem. Dolgo je Šakal in Že se je začel bati, da ostale ekspedicije ne bo več. Ko je nastopila noč, mu je bilo zelo tesno pri srcu, saj ni bilo nič prijetnega, bedeti v samotni trdnjavi sredi neskončne divje puščave. Po nervoznem čakanju je slednjič ugledal svetlo točko na obzorju, ki je postajala vedno večja in se je dobro videlo, kako se pomika po puščavi Na to se je pojavila druga, tretja in končno četrta luč, ki so vstajale kakor zvezde na obzorju Sahare. Ko so dospeli vsi člani ekspedicije, so si nekoliko dni odpočivali v tej trdnjavici, in se zabavali z lovom na antilope. Vhod v Timbuktu je bil uprav triumfalen. Ta slučaj opominja na prihod nekega Francoza, ki je dospel v Timbuktu približno pred sto leti. Pisal se je Een6 Caillie in je bil prvi beli človek, ki je vi-: del Timbuktu in se srečno vrnil domov. Caille je prišel v Timbuktu ves razcapan in bolan, ker je pretrpel na svojem potovanju čez Saharo uprav peklenske muke. To pa mu je bilo v srečo, ker bij ga sicer divji prebivalci ubili. Ko so ga j videli tako nesrečnega in bolnega, so se! ga usmilili in skrbeli zanj, da je okreval j in se vrnil domov. Njegovemu pripove-, danju o strahotah Sahare ljudje sploh ( niso verjeli, šele pozneje se je dokazalo,] da je res bival v Timbuktu. Od tega časa j je minulo približno eno stoletje hi celo j v saharskem Timbuktu so se razmere zboljšale- Francoske avtomobiliste so j pozdravili navdušeno in sijajno. Torej ( napreduje svet tudi tam na skrajnem koncu pekoče puščave Sahare. Nekoč je bilo potovanje skozi Saha-! ro polno strahot. Avtomobilisti lahko rečejo, da je bil zanje izlet v Timbuktu prav prijeten. Človek je s tehniko pre- ‘ magal i peščene daljave 1 saharsko Žejo. tako se vse na svetu obrača, čez sto let bo morda tudi Sahara nekoliko drugačna...- * i J,- Mesto bodočnosti Neki ameriški tehnik, specialist za zrakoplovstvo trdi, da čez 10.000 let ljudje sploh ne bodo bivali na zemeljski površini, marveč bodo živeli visoko v zraku. Ameriški strokovni list »Science and Invention« smatra, da bi to bilo jako u-godno za človeško zdravje, ker se v višavi 2 do 3 milje nad zemljo nahaja zelo malo bakterij in drugih mikroorganizj mov, ki so pravzaprav začetniki večine bolezni. Mikrobi ne morejo prenesti trajnega vpliva solnčnih žarkov, dočim bo ljudem tako življenje le v korist. Živeli bodo visoko nad oblaki, brez skrbi zaradi slabega vremena, daleč od blata m prahu, v oblasti solnčnih žarkov iri nebeške vedrine. Elektrotehniki so že rešili problem, kako bodo ta bodoča mesta plavala visoko v zraku. Ne zamišljajo sl — kakor Julles Verne — zračnih mest na balonih, napolnjenih s plinom, marveč sanjajo svojo teorijo na zmanjšanju telesne teže s pomočjo elektrike. Do tistega časa bo mogoče izkoriščati moč atmosferske elektrike in pretvarjati solnČno toploto v električno energijo. Tako bodo lahko s pomočjo elektromagnetične moč! držali v gotovi višavi cela mesta. Tako mesto se bo povečalo ali zmanjšalo i močjo struje. Pokrito bo s prozorno In čvrsto maso, v katero bodo »vsidrani« ogromni stolpi, ki bodo »sesali« atmosfersko in soinčno energijo, tako da bo prebivalstvo docela neodvisno od zemlje, ker bo imelo zadostno zalogo električne sile. Vendar pa tudi »graditelji« zračnih mest ne morejo reči, da bo človeštvo v zraku srečnejša kakor je na zemlji. Dnevnik, ki izhaja na morja. Dne 10- februarja začne izhajati po^ morska izdaja znanega angleškega dnevnika »Daily Mail«. Izhajala bo na velikih ladiiah Cunardove Linie, ki spaja Southampton ali Uverpooj _z Newyorkom oziroma z drugimi pristanišči severnega Atlantike. —n— To je prvi shičaj v zgodovini časnikarstva, da se je britski list odločil za tako podjetje. S tem pa je tudi nastopila nova era v izdajanju in razširjanju vesti z obeh obal Atlantika na palubah ladij in-si je želeti, da bi bila na ta način utrjena iskrenost mednarodnih, trgovinskih in socialnih stikov, med Ameriko in Anglijo. , Atlantično izdajo Ksta »Daily Mak* bodo urejali spretni časnikarji in bo prinašala vsak dan sveže vesti, ki jih h« prejemala s pomočjo brezžičnega brgo-java. . • t 1 TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU s* oblRIU no organizacijo stranke In za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi uL Si I« pritlična Tam so tudi klubski lokati za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tem naj oddajelo člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnje itd- Tam so na vpogled volilni imenBci za Maribor. Uradne nra se od fL—12. ure dopold. ter od 16.—18. ure popoldne. Tajništvo demokratske stranke V Mariboru Ima telefonsko štev. 337. ARKO COGNAC MEDICINAI GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE ta trajnlje so kakor usnonal UoJkoUa varstvo proti vlagi I mraza I Suha bukova, borova in brezova drva prodaji na drobno in debelo v vsaki množini na dom postavljena Drago Ščekič, Maribor, Rajčeva ulica štev. 7 Telafon st. 3*5. m ws* * Manufaktuma trgovina FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega Češkega sukna, Sevijota in kam-garna Za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavici sešitih odej, pirotskih preprog" Itd. 1599 Podpisani m zahvalim gasilnemu društvu v Raft jem, posebno g. načelnika Hralee-a in tajnika Jsaftti, da «0 opustili kazensko postopanje proti meni, ker sem redoma trosil neresnične ▼eiti o istem, katero tudi tem potom prekliiem. Račje, SO. januarja 1923. Frane Stepiher, železničar v Račjem. )lt Pristopajte k Jugoslovanski Matici, Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard Telefon M. 282 MafibOr *• 282 Brsojami naslov: Plnlsn Maribor V zalogi so nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrat, pločevina, štedilniki, žica, žitniki, pumpe, ražne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita m pločevinasta, [kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni In vsi v ielezniaskp stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verigo domače tovarne. Postrežbe točno, c«ne solidne I 067« pa tudi najlepšo blago aa oblaka, ko« kor sukno, hlodovino, volneno blago, piavivui« c ©Tli § siTovtp platno, izgotovi!© vni obleko, srajco, predpasniki, nogavico, robci, odejo Itd. so dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor! Aleksandrov« cesta štev. 13. BERSON gemjsTi podplati is podpetntkl prihranijo Vail ebutsi nad poleviee paprariL — Glavna zaloga 1 Dragotin Rogiič, Maribor Ksrolka assta 19. Tslofon 16T. Izddovalnica KAR O-čevljev. Montaža brezplačna 5575 Mala azaaaila. 2.1im pristopiti ket delničar s kapitalom 100.000 do 200.000 kre« h kaki presasforni drotbi. Matantasji« s« dags.orim e-•oba«. Našlo« por« upravo. 218 t—1 Deset opekerjev, ki majo opeke na roko Mati, s« sprojmt. Oglasiti s« 30 pri Joiefu Lah, JMsaei. p alta Kaftj«. 205 8-2 Hrana so dobi po osti. Go-sponko uliso Ji, no droriftftu, nota it 1*. Sl* Perilo, »95 78-15 klobuke dežne plašče, čevlje, gamaše, ,dežnike, palice, ter razno modne In galanterijsko blago v veliki isblrl, najceneje pri JAKOB LAH, Meiribor, Glavni trg 2 Dva vagona deg m iz prim« sitromko hrastorino, V, do 12 Tsdsr, oroat tudi dalji«, takoj na raspolago. Po-jasnili daje Urdka Vrsftari* k dom, Maribor, Jur*ift«ta uliea »U 1L SIS f-1 Hlgljenlčda brbmise s« ma priporofta. Prsonsts« pestro!-ha. Vjskoslas k/aris, Jsrftiftora nlisa 2, 1IM Otvoritev trgovine. Cenjeaemii občinstvu uljndoo »znanim, da eeae otvoril v ullel it 1 (nasproti državne realke) ■ . . j ■ ? f T • 1 .'f . trgovino z lesom, ogljem, drvmi in premogom n® debelo in na drobno. V zalogi bom Imel vedno prvovrstne bukova, kakor tudi draga trd* In mehka drva, žagane in v polenih, oglje, kakor tudi rasaovntni premog- *" Dobra postrežba. Cono niško. Se priporočam • 219 DAVORIN JOHAN trgovin« z losom, ogljem, drvmi In premogom na debelo In drobno, obrs* za žaganje drv a mobilno Sago na oiektr. pogon Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 1 Lastnik in izdajatelj: Kojsjfflcij »Tsfcor«, - OdgoTOzui ffiredaik; Rudolf Oxim - Tiska; Mariborska Uskarits #. d,