Fecaj XV. List 53. i ohertnifske Izhajajo vsako sredo io saboto. Veljajo za celo leto po poeti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 4. julija 1857 Poduk Gorencom Na Gorenskem je že več tednov med kobilami in žebci tieta bolezen, kteri pravijo fr Nekteri gospodarj 00 nam pravili, da jim je ta bolezen znana, nekteri so nam rekli, da niso nikoli pred od nje nie slisali. Radi verjamc-mo tem in onim. Ni pa ta bolezen nenavadna, ker tudi na Štajarskem, zlasti v Lutenberškem kantonu, so jo imeli ravno ta mesec leta 1852. Začne se večkrat pri konjih (včasih tudi pri ovcah) ob spomladanskem času, iz posebnih k i h vzro kov. kakor bolezen v gob in na parkljih pri goveji v • zi vini, iu kakor ta, je tadi una včasih bolj nedolžne nature, včasih pa je hada. Ko pa enkrat > živine do živine po spoji, ker je se napravi prava kuga francozov lji se razsirja od iu potem Svoj sedež ima ta bolezen v spolovilih d aj in traj; pri nekteri V • • • 1 zivini 1 od zunaj, pri nekteri le od znotraj, pri nekteri od zuuaj in znotraj. Bolni deli se tu in tam prisadé, zato se od znotraj vidijo rudeče lise pahuejo se kmali (od zunaj in traj) mehurck ; iz-kteri se prederó, hraste na pravijo in se za ce bolezen huda, se mehurčki g no jiti začnó; tudi bolni žlem (Schleim). ijo; ce pa je. včasih se izceja bolj p a< Francozi, ktere imajo letos na Gorenskem, so dosihmal d nature; al veliko gospodarjev je grozno ravnalo z ubogo živino in tako so bolezen zlo po hujsali. Gorenci so sicer bistre glav f al fr jih vse zbegali. Namesto da bi bili koj vzeli gobo ali mehko cunjo in V Z UJO s mo m d pridno k d krat, spirali od zunaj iu znotraj bolne dele, so jih s oljem, z zelenim volkom (Grunspau) in budičevim o drugimi ojstrim zjedajočimi rečmi mazali in S Strašne gerde rane so tako ubogi živini napravili, ktere se boj težko zacelile. Namen teh verstic je: svariti gospodarje, naj nikar takih hudih reči ne rabijo 5 ker ž njimi bolezen še le pohujšajo; za spiranje žajbelj ali h ras to vode ? ktera se napravi, da se zajbelj ali pa skorje hrastovih korenin skozi pol ure na vodi kuhajo, maslicu take žajbeljnove vode se So še pridenejo potem tudi kake 3 žlj Bleiessig-a druge zdravila včasih potrebne, pa take se morajo ravnati po lastnost za to je bolezni, kakor jo zdravniki presodij y 3) treba, da noben gospodar ne pak koj gré in pové ali županu svoje srenje; 4) ker je bolezen k zataji te bolezni, am avnost svoji ces. gosposki ali in jo v • od V • vsak lahko sam ločiti. jo samo imeti presodi, da je treba bolno V • ? od zdrave 5 ? in da se ne smé ž njo na cesto ? j da se v takem času vse spušanje mora ojstro prepovedati je očitno kot beli dan; še prodajati se ne smé živina v takih časih iz enega kantona v drugega, da se bolezen dalje ne zatrosi. Ozdravi se ta bolezen, kadar prisad zgine in hrastiće same od sebe odpadejo; brazgotine (Narbe) se malokdaj lise y napravijo po zaceljenih mehurckih, le bele pike ali bele ostanejo in se vidijo še več časa na černi koži 89 poprej mehurčki bili. Te bele pike ali bele lise % V niso vecv bolezen, ampak znamenje, da je bolezen ozdrav-ljena. Cez več mescov ali včasih še le čez leta se zaraste poprejšna černa koža. kjer pa Poljodelstvo in kemija 0 (Dalje.) * Sem ter tje so pa ljudje tudi z vednim obdelovaujem tako izserkali najrodovitnišo zemljo, da se ne splačaje vec je obdelovati. V Vir g severue Amerike se je taka zgodila, ker naselniki niso gnojili in vedno le tobak sejali. To je pa tudi verjetno, ker tobak ima posebno veliko pepéla v sebi. Potrebno je tedaj zemljo poznati ne samo, da vémo kje zamoremo upati premoga, rude ali kaj tacega, temuč 1 iz začetka bolezni pomaga večidel samo zmivanje tudi zato, da vémo, kaj bi rastlo tu, kaj tam; da ne bo in spiranje z mer zlo vodo, ako se kake trikrat na dan treba še le po dolzih skušnjah spoznavati, da ta ali una in dobro po vseh kotih opravi, kjer bolezen tiči; pozneje rastlina, ki smo jo hotli upeljati, ne bo za nič; ampak da naj se vodi prideva tista svinčena voda, ki se v apoteki bomo že naprej vedili, kaj in kako je z našim poljem, in kaj pod nemškim imenom ,,Bleiessigu (lot za 1 kr.) kupi; kake moramo storiti. Hvala tedaj deržavi, ki preiskuj 3 žljice te svinčene vode se pridene maslicu merzle vode, ktera postane po-nji bela kakor mleko, in ta celi maslic ta ali una rudnina ml j 9 kje bi bila in ki bodo gotovo tudi kem ijsk se porabi čez dan za močenje in spiranje bolnih spolovil; preiskavali zemljo, kadar bo po vecjem vse dognano namoči se namreč gobica ali cunjica s to vodo, in bolni Se vé da ni vse opravlj 9 deli se od zunaj ž njo polagama skozi četert ure zmivajo, kemijsko, ker je še veliko okolj ce ravno zemljo preisemo od kterih je odvisna 9 in tako trikrat ali saj dvakrat na dan; ce pa so mehurčki rastiinska rast. Naj ima perst se toliko rastlini potrebnih in mazuljčki od znotraj, si lahko vsak iz bezgà napravi rudninskih stvari v sebi, pa kaj pomaga, če je ena premo- brizgljico, in ravno ta voda v notrajne dele brizglja. Ce je od zunaj le tù in tam kak predert mehurcek za zaceliti, se utegne tudi mazilce napraviti, da se vzamejo kake 4 žljice dobrega la škega ali lan enega olja in 2 žljici •a", in oboje vkupaj v mazilo pomeša, s kterim kra ali presuha, ali ce podnebje ni ugodno Rastlina serka tedaj razstoplj rudninske stvari iz perští Ali: kako jih pa moremo persti pet t kaj je gnoj, in od kod bi ga dobivali? Gnoj iti se pravi, persti vzete sostavke zopet povra „Bleiessig- se dvakrat na dan taka rana pomaže. Svinčena voda ima čevati. Pa rastlina dobiva njene sozigljive dele, ki so so to lastnost, da rane celi in suší. — Ce bi tekel dalje časa žlem iz spolovil, se namesto navadne vode vzame stavljeni iz kislica, vodeuca, zraka, — tedaj sniémo reči ogelj 3a in gnjilca, lahko iz da gnojiti se pravi, persti 210 povračevati nji vzete rudninske stvari. Ker ima pa vsaka Da je tadi slovenski znal, nam pričujejo sledeče ver- rastlina svoje posebne rudninske stvari v sebi, bi bil tedaj stiče iz življeujopisa slovenca doktorja Jožefa Tosi-a, ki se v Zori Jugoslavenski leta 1852. nahajajo: „Kano djak 5. razreda putovaše dr. gnoj pepél njeni za-njo najboljši Pa kmet ne sožiga slame, ampak spravi jo na svisli, ima kaj za klajo ali steljo. Pozobano zernje in poklaj da T goslovec biaše u Ri u Fiorenca, posle pako kano bo i Napulj U R biaše kod pape slama se spremenite v kri in meso zivalsko. Tobaku samému Grgura XVI., koj se veoma priatno s njim razgovaraše čudo golemo u obziru pepelenemu biti pred tobakarjevimi ustmi. Pa poznati pako kardinal Mezzofanti v* « « 1 • I • 1 V # t # mm je namenjeno t tudi tega pepéla ne spravljamo ! Po hribih požigajo sicer jezikoslovj ga prvo pri ustupu k i T« včasih s hosto, po njivah in po lazih ? hribovci gnojé tedaj nagovori i Res, čuden dar nebeški je tolika jezikoslovna znanost! bolj s pepélom, kakor dolinci in poljci Zgodovinarj pripoveduj da že v starodavnih časih Zavolj redkega gnojenja s pepélom pa tudi pri besedi so živeli možje, ki so zaslužili, da jih z imenom Mezzofanta noj ne misli nobeden na kaj pepélu podobnega, ampak nazovemo. Ozrimo se torej v stare čase, in prepričali se le na tisto čudno stvar, ktera le kmetovavcu samému ne bodemo, da tudi naši predniki niso imeli slame v glavi v ë žali nosá, ki je že nemarna zavolj svojega rojstva _ W %/ a mm • i lá a podobe i obziru na jezikoznaust U uint E je znal hišni in hlevni izveržki, kakor rastliuske in zivalske stvari, ki tako veselo gnjijejo in se parijo, da diši (smerdi) na vse barve in čudnega duha. Ta stvar ni druzega, kakor sami tri jezike govoriti: gerški, oscianski in latinski; zategavoljo se je sploh mislilo, da ima tri serca. Se vé, da sedaj skoro vsaki izobraženi člověk tri ali še več jezikov govoriti zná kraje. Ona nima tedaj take podobe, da bi imeli vzrok soditi, in zato vendar ne slovi po vsem svetu, in tudi nihče ue misli, da ima tri ali še več sere. Pa vendar je znanost treh jezikov v tadajnih časih znamenita bila, in sicer za to, ker po da bomo persti dali rudninskih stvari, ce jo potrošimo njivi: akoravno smo prepričani, da je polna okrepčavnih last nost za izstradano njivo. Pa vendar ima gnoj v sebi rudninskih stvari, ktere 9 9 zaleglo njivi, kakor ko bi bili ves gnoj ktere so preb me teknejo rastlini. — Ako bi gnoj sožgali in z njegovim pepélom popepćlili njivo, bi razun nekaj, kar bom pozneje omenii, ravno toliko potrošili. Saj se tudi lahko prepričamo, da so spravljeni v gnoji vsi rudninski deli, ki so bili vzeti zemlj se nasi predniki uiso toliko z jezikoslovstvom pecali, temveč razgovarjali so se s ptujci navadno s pomočjo tomačitelja. Mitridat pa, glasoviti kralj pontski in bitinijanski, kte- je Pompej nadvladal, znal je seh 22 jezikov njegove deržave govorili ; ni se tedaj s svojimi podložniki nikdar s pomočjo tomačitelj vaijal pri žetvi Poželi smo,' postavimo pšenico iu jo domu Dala ampak v kterem jeziku ga je kdo uagovoril, v tistem mu je odgovarjal, pa tako gladko, kakor da bi bil sin njeg)-vega naroda. nam je slame in zernja. Slama nam sluzi za steljo koj ali pa še le, ko smo jo poprej za strešnico bili porabili, in pa po vsej pravici zaslužuje, da ga v versto Mezzofantov Tudi mi Jugoslovani se moremo sponašati z možem. ki v S za rezanco, klajo. Pšenična slama ima veliko kremenine dimo. Ta naš slavni mož je: Otac M kisline v sebi, ktero pa živalsko truplo ne obderží v sebi, Bosanski, ki je v Zagrebu modroslovje doveršil škof in se ze ampak vsa gré kakor neprebavljiva stvar spet iz trupla, in kakor mlad dijak posebno v jezikoslovnih znanostih med delà s slamo vred guoj, ki ima tedaj v sebi vso njivi vzeto vsemi svojimi tovarši odlikovah Pozneje je bil celih osem k kisliuo Pš o • V vUicno zernje je sostavlj iz mo- let v Rimu pri kardinalu Mezzofantu, ter se je tam vsih iz cica, rastlinskega beljaka in fosfornokislega apna. Perva dva točenih jezikov W « W ■ Il V • . 1 1 m Kdor se pa hoče njegove učenosti sostavka pšeničnega zernja obderzi truplo v sebi, pa apnena popolnoma prepričati, naj si priskerbi knjigo, ki jo je sol gré spet iz trupla. Sicer ostane vsakikrat nekaj fosfor- gledé na vse ke padne in iztocne pod naslovom nokisle^a apna v truplu 9 kar iz tega vidimo, da so nase ratione depingendi v lat De rite quaslibet voces articulatas seu de kostí iz fosfornokislega apna sostavljene. Ce pa premislimo, vera ortographia cum necessariis elemeutis alphabeth um da vse to apno naših kosti ne vaga cez 7 do 8 funtov, in da smo teh 7 funtov apna mora biti očitno da pi nabírali vse svoje zive dm, nam vsaki jedi strašno malo te apnene versalis. Auctore Mariano Sunjic 0. S. F. P. B. A. Viennse typis congregationis P. P. Mechitaristarum 1853. V Zagrebu A. K. Cestnikov solí v sebi obderžimo, in sicer tako malo, da nam je pripušeno reci: Vse fosfornokislo apno pšeničnega zernja gré v gnoj in od tod nazaj v perst, kteri je bilo vzeto. (Kon. si.) Ozir po svetu Kratkočasno berilo. Mačoha in pastorka. Bil je neki udovec, ki je imel dvoje otrok, sina in hčer. Oženi se na novo in z zeno prizeni tudi hcer. Ta zena je Mezzofanti nekdailjih ili sedanjih casov. 8VOje dete cez vse rada imela, primožena otroka pa je so- Bog je nektere ljudi s posebnostmi nadaril, ktere vražila in mučila, kakor je mogla. Nazadnje reče možu: ves svet občuduje. 99 Poslušaj me i moz. jez tvojih otrok ne morem vec gledati, » Slavni kardinal Mezzofanti, ki je Jeta 1855 v Rfma spravi ju od hiše, če ne, ne bova več kruha skupej jedla. tega, žena! Kair hočem ž njima?" „Kamor koli hočeš," odgovori žena. „Pelji ju v u umerl, je znal nad 40 (nekteri pravijo 72) raznih jezikov Mož jo tolaži in miri: „Ne terjaj in narecij govoriti ; razumel je vse evropejske in aziatške jezike. To ga je po svetu tako razglasilo, da so iz vseh planino, pa ju tam pusti, delata naj kar hočeta.;í Nazadnje vendar pregovori moža; reče ji, da bo jutro krajev učeni možje k njemu prihajali in se z njim v domaćem jeziku pogovarjali. Tudi v slovanskih pokrajinah se ni v planino odpeljal otroka iu ju tam pustil. Vse to pa je sli- šala njegova hči in jokaje pové bratu, ki je bil mlajši od Ljubi brat! jutro naju hočejo oče v planino peljati ia majnkalo moz, ki so se prepričali njegove jezikoslovne znanosti. — Cast. gosp. Stepan Pogledič, opat pri sv. Marku nje: 5) v Zagrebu, so bili leta 1846 pri njem v Rimu. Komej je tam pustiti; pa veš kaj storíva? Napolniva cepe s pepélom je začel v horvatskem je- in na poti bova gredé za sabo po malem potrésala ; kadar zvedil, da ga je Horvat obiškal, se ziku z njim pogovarjati, in narpred je poprašal, v kterem zmanjka meni, boš počel ti; tako bova potlej iz planine narečju naj govori: v kajkavskem, štokavskem ali čakov- lahko našla pot do doma." skem. Ko je pa vidil, da je njegov gost kajkavec, in da v Zjutraj se siroti doli splazite in napolnite čepe s pepé- horvatsko-slovenskem narecju govori, je tudi on prav glad ko v ravno tem narečju lom odgovarjal ; potem ju oce poklice in oba gresta z njim. Gredé tako in za mnogoverstne reci po dolgem potu sta za sabo posipala po malem pepéla. Ko ju popraseval, kakor da bi bil vec let v Zagrebu živel 3řZ oce pripelje v sredo gojzda, jima reče: Posedita tu uekoli *) Tudi s slavnim Kopitarjem in Knobleherjem se je, ko sta ko 9 jez bom berž tukaj." Otroka se vsedeta, oče pa se Rimu, kardinal Mezzofanti v slovenskem jeziku pogovarjal. Vřed. ukrade od nju in gré domů. 211 Ko otroka bliža se tadi noč; tedaj 0 en čas čakuta, začne ja glad nadlegovati, ona verneta domu, gredé po poti pepélom potreseni. Pridši do hiše, ne gresta precej notri, ga ni kazalo kakor vse zavreči. Za prihodnje leto se se bomo tedaj spet po seme na Krajnsko obernili. Ceno se , mena so v Gorici, v Furlaníi in Parmi po 12 dvajsetic za temuč se stisneta k steni pod okno in poslašata, kaj se v uqčo naredili. Cuda dragi pa so letos ko koni: po 8 dvaj- hisi delà in govori Mož in žena sta bila ravno pri večerji. Zena pravi po večerji: „ le skorje za večerjo Pri tej priči otroka vikneta skoz okno: „Glejte, tukaj Da bi bila naša dva otroka tukaj, dali bi jima te setic in še čez je funt (28 unč)! Iz Buj v Istri 26. jun. V. F. « sem dal častitim bravcom „Novi^f sva, mamica,a in hitro skočita v hišo. Ko ju prašajo, kako sta došla nazaj, sin pové po pravici, da sta si pot s pepélom potresala in tako došla. Ko se otroka po večerji spat vležeta, žena zopet začne naganjati moža, da naj ju jutro berž odpelje od hiše. - Reče mu, da jima hoče pepél skriti. Otroka tudi to slišita in ko zjutraj vstaneta in pepéla ne najdeta, si čepe napolnita z mekinjami, in ko ju oče v planino pelje, po poti mekinje trosita. Oče, dalječ v gojzd ž njima pridši naloži germado in zakuri, uzame bučo in se delà, kakor bi hotel po vode iti. Reče jima, da naj sedita tukaj, ker se bo kmalo vernil. Tako se jima ukrade in gré domu, otroka pa sama ostaneta v gojzdu. Dolgo sta tù sedela in čakala očeta; ker pa vidita, da Pred enim mescom na znanje, da pri nas svilni červiči dobro letino obečajo, iu res, hvala Bogu, prav dobro se pouašajo. Ker so skor vsako leto pri nas vsi zdravi ostali in ker je naša svila tudi prav lepa, je letos iz Taljan- skega mnogo kupcov po seme prišlo. V Bujah sta 2 kupca iz Milana kupila 10 centov, 5 iz Verone jih je kupilo 20 centov, 3 iz Brešije 10 centov, 2 iz Kremone 15 centov. Cena živih kokonov je 1 55 kr. do 2 10 kr. Tudi v Koper je prišlo veliko kupcov za seme svilnih červičev iz Lombardije in Beneškega; funt kokonov za prejo plaču- jejo po 1 do 2 jarci 30 kr. do 1 45 kr. ? 50 kr., za seme po 2 £L 40 kr. Na noge tedaj Istrijani, Krajnci in Šta-kupčija svile se čedalje bolj odpira, io, kakor se vidi tako drago y Lahi tudi našo svilo zeló obrajtajo plačujejo, da še nikoli tako % y ker jo Iz Zgonika na Krasu. 28. rož. M. M. Letina pri uas lepo kaže; žito, krompir, sirek, turšica: vse nam je v • ga le ni in ker se mračiti zacne, se napravita proti domu. Gredoča tako nekoliko časa po mekinah, naenkrat opazita, da mekinj več ni; pojedle so jih neke živali. Otroka to viditi začneta jokati iu se verneta k ognju. Zdaj od nekod pridejo neki Judje in ko zagledaju ogenj, stopijo k otroka-ma in ju prašajo, kaj tukaj delata io če imata še koga pri sebi. ' * 1 1 Otroka jim povésta vse kako in kaj in judje jima sve- tujejo, da naj gresta ž njimi, kjer se jima bo dobro godilo. hvala Bogu, po volji; posebno pa vinska terta nam bogato bendimo obeta, ker je zdrava in polna; le sená bomo malo malo oakosiii. Svile ali po naše gale te se je še precej přidělalo, sploh moramo reči, da tri dele dobre letine, in sicer prav prodaja, lepo, ktere se zdaj večidel po 2 gold, fuut lahno ker kupci y menda tudi iz Taliianskega sami po hišah gledat in kupavat hodijo. Bog jim daj vsaka leto tako dobro misel y ker drugace menda bi ue bila te Otrokoma je to po volji in gresta z judi. Ti ju peljejo v svojo ter; pridši ee redi, deklico pa izročé materi, da ji streže in služi. hišo. Doma judje niso imeli druzega, kakor samo ma- tedaj domii, zaprejo fanta in mu dajo živeža, da cene dosegla. Da bi pač tudi k nam Krašovcem přišel kak tak dober kupee, ker drugace smo jo prisiljeni dajati navadnim kupeom, kteri prav judovsko ceno ponujajo in so tako že večkrat marsikterega ostrasiii, da ni hotel več Ko se je fantic ze dobro obredil, se nekega dné judje napravljajo na neko delo in od doma gredé ukažejo materi, da jim fanta speče, da ga bodo pojedli, ko domů pridejo. Deklica več časa tukaj bivši se je že naučila nekaj judov- judje materi zapovedali. skega jezika in je razumela, kar so Gré tedaj k bratu iu mu rece: „Slisis! ko so danes judje někam šli, so zapovedali materi, da naj te speče; pa midva glejva. da babo v peč potisneva." (Kon. si.). ravnati galete.- Letos pa vsi tozijo, zakaj je niso vec ravnali. Ljube „Novice", vé ste si že veliko tudi za nauk v reji zidnih červičev prizadele; letos zlasti pa skušnja lepo po-terjuje resnieo Vaših besed, ker se dokaj lepih dnarjev v kratkem času za svilo skupi za velike potrebe zlasti pri nas na revnem Krasu. Iz Idrije 21. rožn. S. » Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Milana. 25. jun. Z veseljem Vam morem po Novice" so v 52. listu na-znauile, da so v Idrii „Županovo Micko" za pogorelce v La š ča h igrali. Ze precej let je preteklo, kar nisem priložnosti imel kake slovenske igre viditi. Radi mi tedaj bote verjeli, da sem težko težko nedelje dočakoval, pa še težje večeia, ko so se mi imele serene želje dopolniti. Pri- de večer, in vesel hitim v gledišče, ktero je sicer majhno y vedati, da se je Vase svilodno seme prav dobro pri nas ob- pa za Idrijsko mestice dovelj veliko. Veselo ee je naključilo Gosp. Don Aurelio B. je sam domá redil červiče in da so nas Njih eksc. naš občespoštovani gosp. deželni po- y y neslo. ni semena dal kolonom (kmetom), kakor je tukaj navada, glavar s svojo nazočostjo počastili, ki so novo cesto pre krajnskega semena so bili zdravější in čilejší ka- gledaje v ldrijo prišli. V gledišče pridši so jih slovesno z muziko sprejeli. Potem se zagrinjalo vzdigne in pred nami Cervici iz kor iz druzega semena; ie čudno je bilo to, da nekteri ko koDi tmesicki) so bili cisto beli, nekteri bledo-rumenkasti, stojita Jaka župan in Micka, njegova hči. Micko nekteri rumeni kakor žveplo, nekteri pisani, y je vsi pa prav igrala gospodična A. K. in sicer tako dobro, da si bolje cversti in terdi, z euo besedo: prav dobri. Gosp. Don Au- nismo mogli želeii. Bila je nališpana kakor se županovi relio je tedaj précej zadovoljen s svojim pridelkom; le malo hčeri spodobi, in se vedla v vsem kaj ljubezujivo. Jaka, J. S., ki je tudi dobro igra! ; da se mu drugih jih je pa dobro opravilo; sila velika množica červí- župan, je bil gospod cev se je do četertega levenja še dobro sponasala, al potem je včasih kaka beseda spodtaknila, mu nihče za zlo ne bo kaka kaj bodi reč. Anže, možko obnašal in prav do- se niso vec zbudili ali so bolehni bili in se niso zapredli, vzel, ker na gledišče m ves trud je bil zastonj, vsa klaja zaverzena, ker druge stopiti, ni Mickini ženin, (gosp. F. J.) seje padel. Po prijaznosti gosp. predsednika naše kmetijske dražbe Fid. tako izverstno Tulpenheim, žlahni izpeljal, da (gosp. F. Z.) je svojo nalogo lahko rečemo, da je marsikterega izurjenega igravca prekosil. Pohvaliti moramo tudi gospo M. P., ktera je Sternfeldovko, mlado bogato vdovo do- pogostoma ženski za možki spol bro igrala; škoda le, da je Terpinc-a smo přejeli pričujoći dopis iz Milana, iz kterega emo povzeli nekoliko verstic, da naši svilorejci zvéjo kako obraj-tano je seme naših svilodov (zidnih červičev) sedaj na L a š k e m, ko večji del njih domače pa tudi drugo ptuje seme ni zdravih červičev obrodilo. Gosp. Terpinc so namreč letos spomladi poslali 4 lote Ijubljanskega svilodnega semena, ki ga je naš pridni svilorejec Dr. Orel přidělal, nekemu prijatlu v Milan aa poskušnjo; kako dobro se je obnêslo, nam poterjuje pričujoče **) Vrednik „Novic" je potovaje přetekli teden po Gorenskem Ta dopis se popolnoma ujema s tem, kterega današnje „Novice" razglašajo iz Milana. Vred. pismo. Vred. tudi tù povsod tožiti slišal, da bo malo merve. Vred 212 izgovarjala. Glažek, pisar, gosp. M. L. se je posebno v časnik izhajati. začetku dobro obnašal. M on ko v je storil kar je mogel. Po večletni navadi se je tudi letos dan p m. knez cernogorski Danilo s svojo ženo ob pra Sploh pa morem reči, da se je igra v vsem lepo ujemala in zniku sv. Basilija na božjo pot podal v O stro g. samostan da smo kaj vesel večer doživeli. Hvala tedaj vsem gospem na Berdi, kjer kosti omenjenega svetnika počivajo ; medslo-in gospodom, ki so ob enem dvojno dobro delo dopolnili: vesnim spremstvom je bil letos tudi slavnoznani česki pisa- igrali siromakom na pomoč in nam v veselje. Po novi Micki" se je sostavila podoba (tableau) iz rudarskega da ni popisati kako serčno so Cernogorci, Berdčani, Herce življenja posneta; petje in bengalisko razsvitljenje je lepsalo govinci, Bosnjaki, Albanci itd., katoličani, staroverci, Turki, sostavo. stari in mladi, sprejemali kneza in knezinjo, njemu roko, nji Iz Ljubljane. Njih ekscelensija gosp. deželni pogla- Pa oblačila poljubovaje. n Zupa telj gosp. Jan. Va cl i k. Dopisnik v „Triest. Zeit." piše, var so počastili včeraj popoldne zbor mestnega odbora s svojo nazočnostjo in mu na znanje dali, da je gotovo, da 27, dan t. m. zjutraj zgodaj se bode vožnja po železnici v Terst začela, in da presvitli Cesar utegnejo morebiti že v nedeljo zvečer (26. dan t. m.) v Ljubljano priti in tukaj prenoćiti. Tudi povabljeni gosti iz Dunaja bojo čez noč tukaj ostali, kterim na čast se bo na mestne stroške Postojnska jama ob povratbi iz Tersta krasno razsvetila. — Bila je v tem zboru tudi volitev začasnega mestnega župana; a turobna i žalostna Izgledi poezije slovenske v nare* ji Varaždinsko Zagrebškem. (Dalje) Od protuletja *). Protuletno drago vreme Ko nam dohodi. ker pa sta se obá gospoda, ki sta največ glasov dobila, žo naprej odpovedala ti službi, bo v 8 dneh nova volitev. Kako nevarno je blizo hiš in skednjev streljati in kako potrebno je, da kazenska postava to ojstro prepoveduje, se Zima prohodi; Noc je krajša, dugši danek, Žarko sunce vsaki danek Više izhodi. je očitno pokazalo preteklo nedeljo, ko so nekteri V jutro stanem ter pogledam z družbe ljubljanskih rokodelskih pomagavcev, vernivsi se e Smarne gore, v Šmartnem s pistolami streljali in berž ko ne po ti zanikernosti ogenj napravili, da je pogorela Je- ? Bu li skoro dan Mesec zajde, zorja puca, Sunce ide van zarjeva hiša s skednji vred in še 6 kozolcov; sreča le, da ni veter proti vasi vlekel, sicer bi bila ta norcija napravila strašen požar. Moja misel sim tam bludi, Po svetu se zahman trudi. Ni njoj ovde stan. Novičar iz raznih krajev V Terstu so izvolili poseben odbor, kteri naj napravi in pripravi vse kar je treba, da se bo pervi začetek vož Sneg na gorah, led na vodah Jur je poginul, Sunce greje, jug se igra. Sever odvinul ') Tiho vreme vsemu služi. Moja pamet vendar bludi, nje po železnici slo vesno praznoval in z dostojnimi vese Mir joj je zginul. licami sprejeli gosti, ktere bo pervi hlapon 27. dan t. m. do Zelene se gore, loze, jadranskega morja pripeljal. Kakor se sedaj namen Cesar 26. dan t. m. Dunaj sliši, bojo v ta zapustili, 28. pa zopet v V ze Laksenburg se povernili. 28. dan t. m. se bo nek tudi blago pervikrat iz Tersta v Ljubljano, na Duuaj in tako dalje po železnici peljalo in tako vsakdanja navadna vožnja Trave v travnikeh, Videti je fiolice Po vseh cvetnjakeh, Zdenci teku po dolicah. Sadje cvete po goricah, Rože po jarkeh. začela. V Lvovu (Lembergu) je bilo 25. dan p. m. pervo jahanje kónj za stavo; mnogo kónj so pripeljali in jih za stavo jahaii v 4 razdelkih, vsaki pot po poltretjo angležko miljo delječ; pervák v 1. jahanji je dobil 300 ces. cikonov, pervák v 2. jahanji 500 fl., 105 cekinov, ki jih je c. k. ministerstvo iz ces. deržavne kase dalo, ker namen takega jahanja za stavo ima biti, konj- Vesele se vse pticice, Lepo žumbore, Kukuvaču ranu pticu Čut' je iz gore; V 3. 150, v 4. pa Skrlec k nebu lečuč poje, Boga hvali v pesme svoje Do rane zorje. Divji golub tiho gučo Na gnezdu sedi, A grlica milo tuži, Dragoga gledi. Vse pticice gnezda rade Da odhrane svoje mlade Vreme im godi. Orel klikće po pušcine Visoko leti, Sokol sedi na pećine Ter bistro gledi, Z i grava Sova le i jastreb v zraku vse po mraku, Još rano vpeti 2 Kos vu jutro pofučkava, Drozdi igraju, Zuna kriči, branjug vrešći Srake se smeju. V uge, šojke, plepelice, Vrabci, trćke, jerebice, Vse se raduju. Raca kveka, guska gagće Gusčice odi Pura pivće, kvoćka kvoće Pišćence vodi, Kokot v jutro kukuřice Ter ze vsega grla viće Zasp budi Jelen v gore poskakuje K senčine J) beži, Srna listje ogrizuje, Malo gda leži, Zajci plešu po pšenice, A lesice iz jamice, Vse se veseli. sko rejo povzdigniti in hitre in terpezne konje izrejati. Lastovica rana ptica Političnih novic še zmiraj ni nic posebnih. Na Francozkem Rano čvrguli, je še vse v v o 1 i t v e deržavnih poslancov zamaknjeno, in kakor I slaviček drobni ptićek Lepo drobuli, V jutro rano. vu dne v Jako peva ze vse moći, vlada tako tudi nji nasprotna stranka vse žile napenja, da bi pri ponovljenih volitvah 5. dan t. m. svoje ljudi spravila v deržavni zbor. Ker po mestih na deželi in na kmetih nimajo te volitve takošne važnosti kakor v glavuem mestu, je vsa pozornost obernjena na Pariz, kjer zedinjena uasprotna Pisan štiglec stranka volivcom priporoča, naj volijo Cavaignac-a, Olivier-a noći Gusto se budi. gringlek f Pastiričica ali Darimon-a. Te dni so v Parizu vec Lahov zaperli, ker Zeba, detelj i strnadka so nek sopet neko zaroto zoper cesarjevo življenje zasledili. Cesar Napoleon biva sedaj v toplicah plombierskih. Kraljica angležka je v zboru skrivnega světovávstva 25. dan t. m. svojemu možu princu Albertu podělila naslov „princ consort", po kterem mu grejo vse pravice domače- I senicica. 0 To vse vemo Boga dići Kad iz vsega grla krići Vsaka ptićica. *) Ta pomladanska pesem Po bregeh se ovce z janci Skačuć igraju, I tancajuč poskakuje Marha po polju. Ter se giblje vse korenje, Veseli se vse stvorenje, Ar čas imaju. ? Kad to vidi moja duša K Bogu zdihava, Njegve dare, njegvu zmožnost Vu vsem spoznava. Dragi bože, duša moja Anda tebe prez pokoja Verno zazava! jako med ljudstvo vkoreninila. ga (angležke S princa kraji, pa so zoper zedinjenje z Valahijo. Volitve v Moldavi so pri V # zlo znana in da jo je, ce se ne motim. Skof B er ga maški je te dni ondašnji političu« časnik prepovedal v svoji skofii, ker je vkljub večkratnemu opominovanju zoper vero in naravnost pisal ; vsled te prepovedi je nehal omenjeni i da rodno enkrat priobčil Veter od m * p w Nevenu za na- zima d to je. dj 5 p to je, pravi čas priti, postavim V «1 # # • A 1 če pri kaki hiši jedó pa kdo ravno ta čas k njim pride, pravijo: naj lep (trefil) : v drugem přepisu stoji : zdenčine. si peti! dr přepisu stoji : zdenčine Odgovorni vrednik : Dr Janez bieiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.