Prezzo - Cena Ur 0.40 Poftnlna platana v gotovini Štev. 281. V Ljubljani, v petek, S. decembra 1041-XX. Leto VI. IsklfaCna pooblaltenka trn DglaSevanJe Italijanskega tu tajega | Uredništvo Ib oprava: &opHar)eva 6. Ljubljana | Concessionaria etclnsiva per la pnbbltciti dl provenienca italiane izvora: Uniona Pubbliata Italiana SL A_ Milana = ttedazione Amminiatrazione: Kopitarjeva fc, Lobiana. = ed eatera: Umone PubblicitA Uaiiana & A. Milana Na bojišču v Libiji - brez posebnih dogodkov Vojno poročilo št. 550 — Hovi ujetniki divizije »Ariete« — Italijansko in nemško letalsko nastopanje Uradno vojno poročilo št. 550. V Marmarikiso italijanske in nemške sile vzdržale nadaljnje boje, ki so bili kronani z uspehom. V krajevnih napadih na bojišču pri Tobruku so oddelki aivizij »Trento« in »Pavia« napadli in zavzeli nekaj utrjenih točk in zajeli nekaj ujetnikov. Še drugi sovražniki so bili zajeti in razna vozila zasežena na bojišču pri Sollumu, in sicer med postojankami divizije »Savona«. Na osrednjem odseku je bil angleški poskus zn napad pri Bir el Gobbiju odločno zavrnjen, in sicer po naši skupini, ki je prizadejala napadalcu izgube in je uničila ter zajela nekaj motornih vozil. Na področju zahodno od Bardije so še boji med nemškimi motoriziranimi edini-cami in angleškimi skupinami. Ob zadnjih bojih pri Sollumu je oklepna divizija »Ariete« zajela 1500 mož in sovražniku razdejala 25 tankov, 40 oklepnih vozil in mnogo drugih motoriziranih vozil. Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da je bilo poleg letal, omenjenih v prejšnjih vojnih poročilih, sestreljeno po italijanskem in nemškem protiletalskem topništvu še eno letalo pri Benghaziju. Neugodne vremenske razmere so ovirale delovanje obojega letalstva. Vendar pa so letalski oddelki Osi z uspehom napadli zbiranja avtomobilskih prevoznih sredstev vzhodno od Bir el Gobbija, in so ponovili napad na angleške oddelke pri zelenici Gialo. Nad Sredozemskim morjem je angleška letalska skupina napadla naše torpedno letalo, ki se je potopilo, ko je vzdržalo žilav boj, med katerim so naši lovci iz spremstva sestrelili dve angleški letali. Večina posadke našega torpednega letala je bila rešena. Naša podmornica je v plamenih sestrelila angleško letalo vrste »Sundcrland«. Berlin, 5. dec. s. Uradno poročajo: V severni Afriki ni bilo včeraj pomembnejših vojnih operacij. Sovjetska vojska ie izpraznila finsko trdnjavo Hango Sovjetski napad pri Rostovu ni prinesel zaželenih uspehov Zavrnjen izpad iz Sebastopola na Krimu Hitlerjev glavni slan, 5. dec. Vrhovno povelj- | ništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: V Donski kotlini so bili z velikimi izgubami za sovražnika zavrnjeni možni sovjetski napadi. Pred Petrogradom so propadli novi sovjetski poskusi za izpade. Sovražni ameriški načrti zoper Japonsko Tokio, 5. dec. a. Japonski tisk se še vedno veliko bavi s posveti med Japonsko in Ameriko ter s staliSčem, ki ga Združene države kažejo do Japonske. Listi poudarjajo, da morebitna kriza med obema državama ni odvisna od odgovora japonske vlade na ameriške spomenice, temveč od razumevanja ameriške vlade za japonske potrebe. »Niči-Niči« poroča iz Newyorka, da priprav- ljajo Združene države popolno blokado Japonske in da mislijo preprečiti trgovanje tudi s tistim blagom, ki je navzlic poostrenim odnošajem še vedno prihajalo iz Japonske v Ameriko ter iz Amerike v Japonsko. Amerika misli s svojim in angleškim vojnim brodovjem docela zatreti vsa japonska pota na Kitajsko ter v Indokino, pomagalo naj bi pri tem tudi sovjetsko brodovje. izjave o velikih bodočih nalogah nove albanske vlade Cim, 5. dec. s. Duce ]e od novega predsednika albanske vlade dobil naslednjo brzojavko: >Vlada, kateri imam čast predsedovati, je ponosna na zaupanje, katero ji je izkazal Kralj in Cesar, začenja danes svoje- delo ter pošilja Vam, Duce, svojo ponižno in hvaležno misel. Zagotavlja Vam, da bo z neutrudljivo, strastno vztrajnostjo posvečala vse sile svojih članov nalogi, da bodo vodili ustvarjalno delavnost albanskega ljudstva. V svesti si bo svoje važne naloge kot predstraža v okviru imperialne rimske skupnosti. Nova velika fašistovska Albanija, ki je izšla iz zmagovite vojne zoper Grčijo in Jugoslavijo, je ponosna, da je dala in da še daje svoj prispevek v veri in v dejanju za ustvaritev novega reda, ki ste ga Vi oznanjali in pripravljali. Močna je zaradi pridobljenega narodnega zedinjenja, prepričana o svoji žareči bodočnosti. Danes bolj kakor kdajkoli zastavlja vse sile, pripravljena, Duce, na sleherno žrtev, gledajoč na jutrišnji dan, ki bo s ■ končno usodno zmago uresničil vse težnje bratovskega italijanskega in albanskega naroda. Mustafa Mer-lica Kruja.< Novi predsednik albanske vlade je dopisniku 'AS dal naslednjo izjavo: >Po Vladarjevem nalogu je kr. namestnik zaupal meni odgovornost za vlado. To odgovornost sem prevzel zlasti zaradi tega. ker mora fašist samo ubogati, in pa ker je dolžnost vsakega dobrega Albanca, da služi, bodisi na poveljniškem mestu ali kot navaden vojščak, državi, ki je toliko trpela v preteklosti in ki jo je zdaj treba naglo peljati proti visokim ciljem, kateri so ji zagotovljeni zaradi združitve z Italijo. Delovni načrt vlade je naslednji: 1. Spremeniti zvezo med italijansko in albansko državo v zlitje duš obeh bratskih narodov v vzajemnem spoštovanju, upoštevanju in ljubezni, ker je tako navodilo Ducejevo. 2. Poslušati Ducejevo zapoved, da je treba iti med ljudstvo in vedno samo med ljudstvo. 3. Izvajati strogo pravičnost do vseh. 4. Posvečati prav posebno skrb naši mladini s pomočjo šole in s pomočjo organizacij albanske lašistovske stranke. 5. Povečati delo na vseh področjih z bratovskim in plodnim sodelovanjem Italijanov, ki nam pomagajo s svojo razumnostjo, izkušenostjo, s svojim znojem in s svojim kapitalom izkoriščati naše vire na korist obeh strani. Prepričan sem, da bo Albanija s pomočjo fa-šistovske Italije mogla v kratkih letih postati na Balkanu vzgledna država ter bo imela vredno mesto v rimski imperialni skupnosti ter bo biser v savojski kroni. Nemški propagandni minister o tem, zakaj mora biti Anglija premagana Berlin, 5. dec. s. Pod naslovom »Neobhod-do potrebno pojasnilo« je nemški minister za propagando dr. Gobbels v listu »Das Reich« priobčil članek, v katerem pravi, da je angleško vojskovanje v politiki in na bojiščih določala vrsta zgodovinskih predsodkov in napačnih vrednotenj. Angleži mislijo še danes, da je mogoče sedanjo Nemčijo primerjati z Nemčijo iz let 1914 do 1918 ali tudi iz leta 1952. Ne čutijo, da je prvi važni pogoj za zmago pravilno ocenjevanje nasprotnika, njegovih na- menov in njegovih možnosti. Anglija bi izgubila vojno že samo zaradi teh svojih naipač-nih političnih nazorov,_ ker ni sposobna pravilno soditi nemškega ljudstva in njegove spremembe po prihodu narodnega socializma. Angleži se močno motijo, _ če mislijo, da bi se mogli ponoviti dogodki iz leta 1918. Ravno zaradi tega, ker je Nemčija tedaj drago plačala svoje zmote, je danes nakopičila sredstva in skušnje, ki jo delajo nepobitljivo. Ostri ukrepi nove uprave v Siriji Ankara, 5. dec. s. Degaulleovski komisar, ki so ga v Siriji postavili Angleži, je izdal vrsto trdih ukrepov, ki vedno bolj omejujejo svobodo Sirijcev. Med drugim je izdal zapoved, ki določa ustanovitev nekaj sirskih polkov, katere bodo vključili v angleško vojsko na Bližnjem Vzhodu. Te polke bodo sestavili z obveznimi nabori. Stroge kazni bodo zadele tiste, ki ne bi prišli na nabor. Zapovedana je tudi aretacija vseh Arabcev, osumljenih proti-angleškega iu protigaulleovskega čustvovanja. Sladkorna letina na Balkanu Letina sladkorja na Balkanu je zadovoljiva. V Romuniji je bilo nasajenih s sladkorno peso 65.000 ha in je znašal pridelek 140 kvintalov na hektar. V Bolgariji so posadili 16.000 ha in znaša celoten pridelek 400.000 ton. Turčija je imela posajenih 44.000 ha in je tudi tamkaj letina dobra. Pomoč Rdečega križa Ženeva, 4. dec. AS. Mednarodni Rdeči križ je nakupil precej volne in oblek za dobrodelne namene. Francoski Rdeči križ Je dobil 2400 kg volne. Pariškim otrokom pa je bilo poslano mleko. Pošiljk mleka bodo deležna tudi otroci v Alzaciji in Loreni. Tople obleke so dobili Poljaki, ki so internirani v Švici. Pomorska bitka v Rokavskem prelivu Berlin, 5. dec. s. Uradno poročajo: Med pomorskim spopadom v Rokavskem prelivu je neka nemška torpedovka potopila dve angleški motorni tor-pedovki ter z zadetki v celo poškodovala dve drugi. Tudi ogledniške ladje so se udeležile bitke in potopile angleško topničarko ter hudo poškodovale neko motorno torpedovko. Zastopstvo bolgarske mladine v Italiji Trst, 4. dec. AS. Zastopstvo bolgarske mladinske organizacije >Branik<, ki ga vodi predsednik organizacije dr. Blekov, je danes zjutraj prišlo v Trst, kjer so ga pozdravili zastopniki mesta. Zastopstvo je takoj nato odpotovalo v Rim. Prireditev Italijanskih časnikarjev v Lisboni Lisbona, 4. dec. AS. Italijanski časnikarji na Portugalskem so snoči priredili v Italijanskem domu slavnostno kosilo na čast svojim nemškim tovarišem. Večer je potekel v ozračju prisrčnega bratstva. Italijanski in nemški tiskovni ataše sta izmenjala govora, v katerih sta podčrtala skupno re«i v končno zmago Osi Letalstvo je uničilo del železniške proge iz Murmanska ter je ponoči in podnevi bombardiralo Petrograd. Finske čete so zasedle HangS. Na begu je sovjetska 12.000 tonska prevozna ladja »Stalin« zadela na finsko-nemško minsko zaporo in je bila zaradi treh eksplozij poškodovana. Nato sta dve nemški ogledniški ladji s skupno posadko 80 mož zavlekli sovjetsko prevozno ladjo s 6000 vojaki vseh činov, ki so bili na krovu, ter z mnogimi vojnimi potrebščinami v neko nemško pristanišče. Helsinki, 5. decembra, s. Sovjetske čete so izpraznile trdnjavo Hango. O tem je bilo mogoče izvedeti naslednje podrobnosti: Močan ogenj sovjetskega topništva je napovedoval, da namerava sovjetska vojska zapustiti trdnjavo HangS. Finski vojaki so s svojih opa-zovališč lahko ugotovili, da so izbruhnili požari in nastajale eksplozije pri pristanišču. V pristanišče je prišlo mnogo prevoznih ladij in med njimi tudi veliki tovorni parnik »Molotov«. Megleni dne- vi so se množili, vendar pa se je lahko ugotovilo, da se je odvoz ruskih čet začel. Odpeljati je bilo treba približno 30.000 mož, mnogo teh čet pa je bilo na osamljenih otokih pri trdnjavi. Ko se je megia dvignila, je sovjetsko topništvo začelo silovito streljati in v zadnjih dneh se je izvedelo, da so bili »Molotov« in drugi prevozni parniki potopljeni ▼ Finskem zalivu, vendar pa se je večini ruskih čet beg posrečil. Na enem delu finske obale so sovjetski vojaki napisali: »Sedaj odhajamo, pa se bomo vrnili, in to bo lepo maščevanje!« Finska ofenziva se je začela dne 2. decembra in je bila še isti dan zavzeta trdnjava Hurso, zahodno od polotoka. Ta trdnjava je v zadnjih bojih že večkrat menjala posestnika. Vendar pa je bila ta trdnjava strateški ključ za ves vzhodni del polotoka. Dne 3. decembra zjutraj so Finci zasedli najvažnejšo utrdbo vzhodno od polotoka, in sicer otok Nastaa. Zaradi tega so Sovjeti morali zapustiti utrjene otoke, ki so tvorili izredno močno utrdbo Ruesereaa. Nato je prešla v ofenzivo skupina finskih pionirskih oddelkov, ki so vdrli v mesto samo. Ko se je začel ta del prodiranja, se je izvedelo, da je celotno ozemlje polotoka silno gosto posejano z minami. To je prisililo pionirje, da so morali napredovati tako, da so očistili vsak meter ozemlja. Na tem ozemlju pa je bilo še mnogo majhnih poljskih utrdb, iz katerih so sovjetski vojaki streljali proti finskim četam. Budimpešta, 5. dec. s. List »Budapesti Erte-aite« piše, da je neuspeh napada, ki ga je na predelu pri Rostovu razbesnil maršal Timošenko, zaradi hudih izgub povzročil živo nezadovoljstvo med sovjetskimi voditelji, ker ta napad ni prinesel uspehov, katere je angleško-sovjetsko poveljstvo pričakovalo. Med člani sovjetske vlade je baje prišlo do nasprotij ne samo zaradi neuspeha po6kušene ofenzive, temveč tudi zaradi položaja, ki se zaradi rastočega nemškega pritiska ustvarja pri Moskvi in pri Petrogradu. Berlin, 5. dec. (. Poskus izpada ki ga je včeraj izvedla ruska posadka v trdnjavi Sebastopol, je smrtonosni ogenj nemškega topništva naglo strl. Isto topništvo je potem uspešno napadlo razne vojaške in industrijske cilje, zlasti v sebastopol-skem pristanišču. Angleški izdatki za vojsko Stockholm« 4. dec. AS. Švedski listi poročajo, da je Anglija v dveh letih vojske do septembra 1941 od svojega ameriškega kredita porabila tri milijarde dolarjev. Kakih 500 milijonov dolarjev je porabila še prej za naročila, ki so bila izdana še pred znanim ameriškim finančnim zakonom. Angleški kredit v Ameriki znaša še kako poldrugo milijardo dolarjev. Vladne spremembe v Romuniji Bukarešta, 5. dec. s. Včeraj je prišlo do izpopolnitve v romunski vladi. Profesor Joe Petroviči, bivši član nacionalistične stranke pokojnega Goga, je bil imenovan za prosvetnega ministra. Bivši prosvetni minister general Radu Roseti ter bivši podtajnik v tem ministrstvu sta pred tremi tedni odstopila. Za propagandnega ministra je bil imenovan profesor italijanščine na bukareŠt. vseučilišču Aleksander Marcu. Državni podtajnik za naseljevanje je namestu odstopivšega generala Cvibenca postal Tito Dragoš. Delitev srbske zemlje bolgarskim rodbinam v Macedeniji Sofij«, 5. dec. s. Imenovana je bila posebna bolgarska komisija, ki bo imela sedež v Skoplju ter bo nakazovala siromašnim bolgarskim rodbinam zemljo, ki je bila last Srbov, pobeglih iz bivše jugoslovanske Macedonije, zdaj priključene Bolgariji. Knez Piemontski na obisku v Paviji in Milanu Pavia, 5. dec. s. Kr. visokost knez Piemontski je včeraj zasebno obiskal Pavijo ter pregledal nekaj vojaških oddelkov. Umberta Savojskega so povsod prebivalci pozdravljali z največjim navdušenjem. Milan, 5. dec. s. Kr. visokost knez Piemontski je včeraj v Milanu zasebno obiskal klinični paviljon za ranjene na očeh. Visoki general se je pogovarjal s bolnimi vojaki, ki so mu izražali vdani ponos, vzklikajoč Savojski hiši in zmagi italijanskega orožja. Predsednik Dopolavora v Ljubljani Ljubljana, 5. dec. s. V Ljubljano je dopotoval predsednik Narodne ustanove Dopolavoro. Takoj je šel k Visokemu komisarju ter zveznemu tajniku. V navzočnosti zveznega podtajnika ter pokrajinskega tajnika Dopolavora so obravnavali vsa vprašanja v zvezi z organizacijo pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani in z njegovim nadali-nim razvojem, s posebnim ozirom na Dopolavoro Oboroženih Sil. Popoldne je dostojanstvenik obiskal fašistovsko zvezo, poveljstvo GIL-a in sedež pokrajinske organizacije Dopolavora. Vesti 5. decembra Predsednik Združenih držav Roosevelt je za svojega posebnega odposlanca na Bližnjem Vzhodu imenoval bivšega ameriškega poslanika v Parizu Bullitta. Italijanski poslanik v Sofiji grof Magistrati je imel včeraj dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Popovim. Ameriški državni dolg bo po napovedih tiska v prihodnjem proračunskem letu narasel na sto milijard dolarjev. Zdaj znaša 60 milijard. Veliko protiboljševiško razstavo je priredilo poveljstvo madžarske vojske v Budimpešti. Razstavo je slovesno odprl predsednik vlade Bar-dossy, ki je imel daljši govor o pomenu sedanjega boja zoper boljševizem. Vrhovni španski vojni svet se je sešel pod predsedstvom generala Varela. Vse zagrebške organizacije bodo prihodnjo nedeljo imele zbor in sprevod, ki pojde po glavnih cestah do slavoloka zmage, katerega postavljajo na Jelačičevem trgu. Vsi udeleženci sprevoda bodo posebnim pobiralcem dajali prispevke, in sicer odrasli po pet kun, otroci pa po dve kuni. V zameno bodo dobili posebeit znak. Dajanje prispevkov ni obvezno. Julijanski koledar v pravoslavni cerkvi na Hrvaškem je odpravljen s posebnim Paveličevim odlokom. Tudi za pravoslavne bo na Hrvaškem veljal gregorijanski koledar. Nnliipit darilo za bližnje in daljne prijatelje in znance za Miklavža, Božič ali Novo leto so knjige »SLOVENČEVE K.NJIŽN1CE«. — Vsaka knjiga le 5 lir. Vrhovni poglavar hitlerjevske mladine Arthur AxmaClarica«. Na španskem parniku »Castille Mareba« je zaradi nepazljivosti mornarjev nastala eksplozija in požar. Trije mornarji so umrli zaradi opeklin. Iz Vichvja poročajo uradno, da je francoska vlada proučila eplošnj položaj v Alžiru. Notranji minister Pucheur izdeluje načrt za takojšnjo preureditev vseh upravnih ustanov v Alžiru. Maršal Brauchitsch je sprejel v nemškem glavnem stanu Španskega generala Moscarda, ki je obiskal špansko prostovoljsko legijo »Azur« na vzhodnem bojišču. Svetovni šahovski prvak Aljehin bo danes igral simultanko proti 30 španskim šahistom v Madridu. Prihodnjo sredo bo turnir med najboljšimi španskimi šahisti in bo sodeloval tudi Aljehin. V zvezi s francosko nemškim} razgovori, ki se bodo, kot se zdi. v kratkem začeli kot posledica Petainovega posveta z maršalom Goringom, je včeraj odpotoval v Pariz podpredsednik vlade, admiral Darlan, poroča »Picoolo«. Ameriško prebivalstvo si polni zaloge Stockholm, 4. dec. AS. Iz Newyorka poročajo, da se je ameriškega prebivalstva polastila posebne vrste panika Ljudje so začeli opažati, da primanjkuje po trgovinah razne vrste blaga. Obenem so v trgovinah začele cene tako naraščati, kakor le nikdar do sedaj v ameriškem gospodarstvu. Ameriška vlada je v silnih skrbeh, ker računa s tem, da bi ti dogodki mogli vplivati na ves položaj ameriškega gospodarstva. Tretji dan razprav pred tržaškim posebnim sodiščem Trat) 5. novembra, t », Danes zjutraj je prišlo na posebnem sodišču za zaščito države do tretje obravnave v znanem procesu proti 60 obtoženim zarotnikom. Najprej je sodnik zasliial dr. Leopolda Čermelja, ki ima bivališče v Ljubljani in je profesor matematik« in fizik*. Bil je predsednik primorskega akademskega starešinstva. L. 1929 je zapustil Trst in v Ljubljani prevzel revizorske posle društva »Tabor«, ki je imel nalogo, pomagati beguncem bivše Jugoslavije. V Belgradu se je seznanil z drugim voditeljem separatističnega gibanja Ivanom Čokom. Emigranti so se v obilnem številu zatekali k njima za pomoč. Čermelj se je trudil, da bi za svoj* varovance izposloval dovoljenja za bivanje ia potne liste. Znano mu je, da so Čoka 1. 1940 zaprli, a nikdar ni nič slišal o kaki peti koloni. Izjavlja, da je jugoslovansko Ciril-Metodovo društvo branilo koristi Slovencev, toda le tistih, ki so živeli ob meji, ne pa drugih. Ni zbiral knjig, da bi jih v propagandne namene pošiljal onstran meje. Predsednik zatrjuje obdolžencu, da je dokazano, da sta on in Ivan čok bila prava predstavnika dijaške organizacije. Čermelj pa vztrajno zanikuje in izjavlja, da ni bil v nikakih stikih z drugimi dijaki, razen s Sosičem. Priznava sicer, da je poznal Zelena (terorista, ki so ga v preteklem poletju v Ljubljani ubili v nekem spopadu), a zatrjuje, da ni imel z njim nobenih nezakonitih zvez. Pozneje se je spomnil, da se je Zelen bavil z vohunstvom, ker ga j* često videl v družbi jugoslovanskih častnikov. Vsekakor pa je Čermelj Zelenu, ki ga je vprašal, če pozna kakega dijaka, da bi ga z zaupnimi posli poslal v Italijo, navedel imeni obtožencev Zidariča in Sosiča. Iz nadaljnje obravnave je možno spoznati zveze, ki so' bile med Čermeljem in drugimi vodilnimi osebami protinacionalnega gibanja. Izkazano je, da se je pri zunanjem ministrstvu v Belgradu trudil, da bi posredovalo pri italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu za zaprte Jugoslovane. Jugoslovanski minister Kristič se je za to zanimal, a iz stvari ni bilo nič. Nato so zaslišali 37 letnega sodnega pripravnika Angela Kukanja. Bil je že obsojen na 4 letno ječo, kazen, ki mu jo je prisodilo 1 1930 sodišče za varstvo države, ker je bil tedaj član neke proti-državne družbe. Obdolženec navaja svojo izpoved z enoličnim glasom in skuša dokazati, da o vsem ne ve nič ali skoraj da nič. Priznava, da se je bavil s kulturnim delom v Ljubljani. Potem pride na vrsto 25 letni študent prava Anton Babič. Babič je opravil vojaško službo v Piacenzi. Možno je, da je njegovo dolgo bivanje tu bilo kako v zvezi z atentatom na tamošnjo smod-nišnico. Babič vsako tako možnost zanika. Poznal je sicer Starca a je dodal, da je bilo v Piacenzi mnogo drugih Slovencev v vojaški službi, Andrej Čok je bil ravnatelj slovenske osnovne šole v Trstu, pozneje je opustil svoj poklic. L. 1938 je postal revizor hranilnice in posojilnice po predlogu predsednika Lovrenčiča. Sprejel je ta posel in se držal tehničnega delovanja. Nikdar ni videl niti bral propagandnih knjig, tudi člankov ni pisal. Pride do konfrontacije obdolženega Čoka s Sosičem, ki je jasno izjavil, da je Čok spisal članek za propagandni časopis. Čok zanikuje, Sosič pa daje izmikajoč odgovor. Andrej Čok je brat zloglasnega te- ■oq rm -I Jllti II -i!3 irti La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. TUNGSRAM rorista Ivana Čoka, ki je bil predsednik organizacij* slovenskih beguncev iz Julij. Benečij*. Obtoženec nima maščevalnih besed za brata. Pripominja, da je Duceju poslal dolgo spomenico o nečastnem bratovem delovanju, večkrat j* tudi pošiljal v Ljubija* no neko gospo, ki naj bi brata spravila na pravo pot, ker je njegovo nezakonito delo nevarno za vso družino. Nato je bil zaslišan dr. Stanko Vuk, ki je izjavil, da je bil svetovalec pri knjižni založbi Družbe sv. Mohorja in da se ni utegnil baviti z drugimi posli. Pozna Ščuka in Tomažiča. Tomažič je njegov svak in prav te dni je prišlo med njima do sprave, dolgo let sta bila namreč sprta iz družinskin raz-lofipv. Nikdar ni bil pri jugoslovanskem konzulu v Trstu. Pozna Kukanja, s katerim pa je obravnaval samo literarne probleme. Malo novega je dala izpoved Romana Pahorja, 39 letnega zavarovalnega agenta. Dvakrat je bil zaradi politike konfiniran, po 1. 1935 pa ni več šel v Jugoslavijo. S tem odvrača od sebe vsako odgovornost. Potem pride na vrsto študent Vladimir Man-kor s skesano izpovedjo. Sosič da ga je poučil, kako se mora pred sodiščem zagovarjati. A Sosičevemu pritisku se ni vdal in je hud nanj, ker jc Sosič Ttriv njegovega gorS. Rad bi povedal resnico, a je stalno v opreki sam s seboj. Kristiani ga je pripeljal v zasebno šolo »Galileo Galilei«, kjer se je vpisal v slovenski tečaj. Bral je propagandni časopis, a samo za jezikovno vajo. Priznava, da je večkrat obiskoval Ščuka. N« Sčukovem domu so imeli zabave in ples«, a tudi konference. Bil je tudi na sestanku, kjer se je srečal z advokatom Tončičem in drugimi govorniki. V Postojni se je sestal s Sosičem. Slo je za to, da bi našli poverilno osebo, ki bi z lahkoto hodila preko meje in opravljala obveščevalne posle. To nalogo je prevzel neki Stegu. V Planini je Stegu dobil Andrejčiča, ki je bil v resnici zloglasni Zelen. Stegu se j* nekoč vrnil z besednjaki, ki so bili šifrirani; izročil jih je Sčuku. Nato je bil zaslišan Avgust Sfiligoj, obdolžen kot eden vplivnejših voditeljev separatističnega gibanja. L. 1931 je bil obsojen zaradi podobne krivde na 10 let ječe, a po 5 letih pomiloščen. Kmalu pa se je spet lotil prevratnih poslov. Zanika vse, kar mu obtožnica očita. Potem zaslišijo Slavoja Slaviča. Tudi ta se vede prav tako kot ostali obdolženci. Zanikuje, da bi bil netil kako sovražno gibanje proti Italiji. Priznava, da je Bolosič bil često pri njem, a ne ve, da je Bolsi pisal slovenske propagandne brošure. S Sosičem ni imel nezakonitih zvez. Sčuku je oddal sobo v podnajem. Nato je prišel na vrsto študent Radivoj Bobič, ki je Sosiča spoznal v Padovi. Sosiča in Ščuko je samo poznal in nič več. Ni se bavil z vohunstvom. Za njim sta se zagovarjala še Ludvik Sturm in Karel Stefanič, ki odbijata vse očitke. Prav tako tudi kirurg Ant. Danijelčič, ki se ni bavil s politiko. S tem je bilo zasliševanje razumnikov zaključeno. Tretja skupina na sporedu razprav pred sodiščem za varstvo države v Trstu Prvo skupino obtožencev tvorijo »razumniki«, drugo »komunisti«, tretjo pa »teroristi« Trsi, 5. dec. s. Ko še je končalo zasliševanje skupine tako imenovanih »razumnikov* ia skupine tako imenovanih »komunistove, bo posebno sodišče za varstvo države zasliševalo tretjo skupino, imenovano »teroristi«, h kateri pripadajo naslednji obtoženci, ki doslej še niao bili omenjeni: Engel-bert Besednjaik, časnikar ia Gorice, Ivan Marija Čok, odvetnik, rojen v Trstu, Josip Godnik, čevljar, rojen v Komnu, Josip Doleno, kmet iz Cer-meljjce, Franc Hrovatin iz Slavine, Milan Starc, študent iz Kantovelja, Danilo Zelen ia Senožeč, Ferdinand Kravanja, kmet iz Bovca, Anton Černač, delavec iz Slavine, Nikolaj Leznener, kmet iz Grahova, Albert Rejec, uradnik iz Tolmina. Vsi tl so odsotni, med njimi tudi Zelen, ki je bil pri Ribnici ubit v spopadu e karabinjerji, kakor je bilo povedano med razpravami. Navzoči so naslednji obdolženci: Simon Kos, kmet iz Grahova, Minko Brovec, trgovec iz Grahova, Ludvik Prežel j, kmet iz Grahova, Franc Bi-zajil, kmet iz Grahova, Franc Kavs, trgovec iz Bovca, Ivan Ivančič, tkalec iz Bovca, Leopold čopič, delavec iz Bovca, Edvard Beluš ič, kmet, M ali nje (Nemčija), Ivan Klavora, kmet i* Bovca, Friderik Zornik, kmet iz Bovca. Vsi so obdolženi, da so po raznih krajih Julijske Benečije in na bivšem jugoslovanskem ozemlju sodelovali v zarotniški organizaciji elovensiko govorečih italijanskih državljanov. Organizacija je obsegala različne skupine, ki so pa vse imele separatistični značaj in so skušale uprizarjati atentate zoper nedotakljivost in enotnost države, sabotaže proti vojaškim napravam, baviitii se z vojaškim in političnim vohunstvom, nagovarjati vojake, naj se ne pokore zakonom, pripravljati opustošenja, razdejanja teir vstaje zoper državne oblasti. Ivančiča in Zornika smatra obložnica odgovorna za atentat na železnico blizu Trbiža 6. junija 1940. Kavs da je pripravljal dinamit ni atentat za 20. september 1938 v Kobaridu ob Ducejevem obisku. Kravanju, Kavsu ter Ivančiču pripisuje obtožnica odgovornost za požig šole v Bovcu leta 1931. Besednjak, bivši poslanec v rimski zbornici, tajnik manjšinske zveze s sedežem v Švici ln potom na Dunaju, je vod.il vse obsežno in zapleteno separatistično gibanje v Julijski Benečiji. Odvet-uik Ivan Marija Čok je bil pospeševalec jugoslovanskih separatističnih teženj. Čok je tudi sestavljale« važne listine, ki so jo nemške čete našle v arhivih jugoslovanskega vojnega ministrstva v Belgradu. V listini so navedeni ljudje, ki bi z njim vred morali voditi »peto kolono« ob morebitnem spopadu med Italijo in Jugoslavijo. Černač pa je povzročilec zločina nad zakoncema Marangonijema. V treh vrstah.... V Ribnici prav pridno skrbe za nove gozdne sadike. Te dni so na Mali gori posadili čez 2000 novih drevesnih sadik. Krajevni zbor ribniškega trga je bil preložen na torek 9. decembra, kajti zaradi slabe udeležbe je bil prvi zbor odložen. Zbor bo v posvetovalnici občinskega urada. V brežiškem okraja so ustanovili in organizirali poseben nov gau. Imenovali ga bodo odslej Untergau. Za voditeljico ženstva je bila imenovana nova moč. Zadnjo nedeljo je bilo v Ptuja zborovanje ženskega odseka Štajerske domovinske zveze. Govoril je tudi okrajni vodja. Pri st. Jakoba v Slovenskih goricah je bila te dni sklenjena prva civilna poroka. V slovenjebistriški tovarni so začeli posebne jezikovne nemške tečaje, katerih se udeležuje vse tovarniško delavstvo. Na semiški postaji jc zadela kap kočevskega posestnika R. Zamido. Zamida je Nemec in prav te dni se je selil s svojim imetjem v novo odrejeno domovanje. V Prevaljah so te dni razdelili okrog 400 novih izkaznic za člane Koroške domovinske zveze. Obenem je bila tudi prevaljska mladina sklicana k sestanku. 3. decembra je bilo po celi Nemčiji popisovanje in štetje živine. V Trzina je zdaj carinarnica na meji Italije in Nemčije. Finančni oddelek v Kostanjevici je že začel s popisovanjem letošnjih vinskih pridelkov. Finančni organi popisujejo vinske zalog« tudi po nekaterih vaseh. Trk tovornega avtomobila in tramvaja Ljubljana, 5. decembra. Kakor danes, tako je bila tudi včeraj zjutraj v mestu gosta megla. In kadar je taka megla, je prav nevarno kaj hitro voziti, pa najsibo s kolesom, še bolj pa z avtomobilom. Včeraj se je na račun goste megle dogodila precej huda prometna nesreča. Tramvaj se je zaril v tovorni avto vevške papirnice. Tovorni avto omenjene firme je naložen s papirjem vozil po Zaloški cesti proti mestu. Nasproti ljudske šole v Mostah se je izognil drugemu vozilu, ki mu je prišlo nasproti, Na nesrečo pa se je ognil na tramvajski tir, po katerem je prav tedaj privozil tramvaj iz mesta, proti končni moščanski postaji. K sreči ni tramvaj vozil s polno brzino, kajti postaja se je bližala. Vendar pa je bil trk tako močan, da je tramvaj vrgel avto kar za nekaj metrov nazaj. Vozili sta se zarili drug v drugega. Pri trku so se porezali od razdrobljenih šip: delavec vevške papirnice Andrej Hujan, voznik tramvaja Franc Peršel in pa tramvajska potnica Marija Spoljar. Vsi trije se zdravijo v bolnišnici. Na kraj trka je prišla tudi uradna komisija, ki je ugotovila, zakaj je do trka prišlo. — Tramvajski voz bo treba temeljito popraviti, prav tako pa je tudi kabina tovornega avtomobila hudo poškodovana. Tudi nekaj zastoja je bilo, kajti poškodovani tramvaj je bilo treba spraviti v remizo. Za Miklavža odraslim in otrokom PRAVLJIC€ i • • požene Nžm_ove^ ^ j se za to športno disciplino začeli zanimati* tudi Vsaka knjiga. Slovenčevo kujiznicc le 5 liri j ostali dolgoprogaši, Izboljšanje potniškega prometa Pristojne oblasti so kljub težkim razmeram v veliki meri omogočile in zboljšale osebni promet. Omenjamo ugodno spremembo voznega reda na Dolenjskem z delitvijo vlakov proti Novemu mestu in Kočevju ter popravilo borovniškega viadukta v izredno kratkem času, kar je šele omogočilo reden železniški promet s Trstom in direktno odpravo potnikov, prtljage in ekspresnega blaga z vsemi postajami Italije. Meseca septembra se je uredila taka direktna odprava tudi med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko ter 9 področjem Splita in Šibenika. Zlasti se lahko izdajajo med Ljubljano in postajami Hrvatske, vključno Split in Šibenik, direktne enosmerne vozovnice, ki imajo desetdnevno veljavnost do 200 km razdalje in enomesečno za razdalje preko 200 km. Posebno važna pa je možnost izdajanja povratnih vozovnic z veljavnostjo 4 mesecev g 50% popustom za hrvatski del vožnje. Gotovo se bodo vsi potniki, ki potujejo na Hrvatsko. zlasti v oddaljenejše kraje, kakor Sarajevo; Osijek in Zemun, če se bodo vrnili najkasneje v 4 mesecih, radi posluževali teh povratnih vozovnic s polovično ceno na hrvatskih železnicah. Posebna ugodnost teh povratnih voiovnic je tudi v tem, da se vožnja lahko prekine neomejeno brez vsake formalnosti. Še en trk tramvaja z avtom Ljubljana, 5. decembra. Kakor na Zaloški cesti, take se je sličen trk dogodil tudi pred pivovarno Union na Celovški cesti včeraj zjutraj ob 9 dopoldne. Iz gorenjske strani je tedaj privozil neki luksuzni avto, iz mesta pa prav tedaj tudi tramvajski voz. Pred pivovarno pa se je tramvaj zadel v avto in ga precej poškodoval. Zbil mu je desni blatnik in svetilke ter šipe spredaj. Tudi tramvajski voz je bil nekaj poškodovan. Vzrok je bila pač včerajšnja izredno gosta jutranja megla. Dva manjša ognja Ljubljana, 5. decembra. Včeraj so morali gasilci kar k dvema požaroma. Prvi ogenj je nastal v tovarni »Eta«, ki ima svoje prostore v Topniški ulici. Tam se je vnelo žaganje v črpalni sesalki. Ogenj je povzročila iskra iz sosednjega brusilnika. Ogenj je nastal ob 11.14. Gasilci so morali najprej iz tovarniškega prostora izmetati vse žaganje na prosto in so ga šele na dvorišču pogasili. Precej dela so imeli. Na kraj požara so prišli tudi prostovoljni gasilci. Skoda je malenkostna. * Drugič pa so bili gasilci poklicani na tovorni kolodvor ljubljanske postaje. Gorela je naložena slama na vagonu. Bilo je je okrog 15 ton. Ogenj so zapazili ob 19.39. Prihiteli gasilci so imeli veliko dela z ognjem, saj je bilo treba razmetati vse stlačene bale na tla in jih posebej pogasiti, kajti gorele oziroma tlele so vse bale. Kakor je videti, so bale v notranjosti že dalj časa gorele Tleti p« so začele zaradi tega, ker se je slama vnela od lokomotlvnih isker. Slama je na prevozih le slabo zavarovana pred njimi. Tudi semkaj so prihiteli prostovoljni gasilci, ki so prav pridno pomagali pri gašenju. Sele ob 21.42 so se lahko gasilci vrnili domov. Pri obeh požarih je vodil gasilno moštvo g vodja Rozman. Tudi pri drugem ognju ni bila povzročena kaj večja škoda. ŠPORTNE VESTI RekorderH na 20 km Madžarski tekač Andras .Gsaplar, po postavi majhen, je nedavno postavil nov svetovni rekord v teku na 20 km. Madžar je potolkel rekord, ki ga je doz da j držal Argentinec Ibarra. Pa naj navedemo tudi mi dosedanje rekorde na tej težki progi, ki zahteva od atleta ne samo kondicijo, ampak tudi druge zmožnosti, ki jih ne zmore vsak. leta 1913 Alex Ahlgren (Švedska) 1:07:57.4 leta 1913 T. Kolehtnaiinen (Finska) 1:07:403 leta 1914 C. Speroni (Italija) 1:06:29.0 leta 1923 Albin Stenroos (Finska) 1:07:11.2 leta 1924 Više Kyr8nen (Finska) 1:07:07.2 leta 1925 Vaino Sipila (Finska) 1:06:29.0 leta 1925 Paaivo Nurmi (Finska) 1:04:38.4 leta 1936 Juan Zabada (Argerrtmrja) 1:04:00.2 leta 1941 Raoul Ibarra (Argentdnija) 1:03:33.2 leta 1941 Andrae Csaplar (Madžar.) 1:03:01.2 Deset atletov se je dozdaj borilo in tolklo rekorde svojih prednikov. Od teh rekorderjev je bi!o osem Evropejcev in dva Južnoamerikanca. Nordij-oi, to je Finci in Švedi, so dali šest tekmovalcev. Sijajen čas, ki ga je dosegel Italijan Speroni 6e 6icer ni vodil kot službeni rekord, ker tek ni bil merjen na več kakor dve uri, kar pa za priznanje rekorda nikakor ne zadošča. Sele leta 1936 je uspelo Zatbala, da je dosegel boljši čas. Tudi Nurmi jev rekord je bil prav odličen, 6aj je držal celih 11 let. Mnogi od navedenih rekorderjev 60 tudi znani maratonski tekači. Med njimi naj omenimo le imena: Ahlgrem, Kolehmainen, Stenroc«, Kyronen, Sinila, Žabah in Ibarra. V6e do časa, ko je nastopit Nurmi, so rekord držali le maratonci, potem r>a so c. ■», In a;.—________________________ . .. Earl Derr Biggers MA 13 RM. d »O moj Bog, saj vendar veste, kaj mislim.« se je smejala. »Kje pa so ostali? Val Martino, Mr. jaynes, Tarneverro...« »Tarneverro pride?« je dejal vprašujoče Van Horn. »Potem bi pa prosil šc za drug kozarček. Tisočkrat hvala.« Čisto nepričakovano se je od zunaj zaslišalo brenkanje kitare in petje havajske pesmi, ki je prihajalo iz »vežih mladih grl. Julija je vzhičeno vzkliknila: »Podoknica za Shelah! Kaj ni krasno? To bo vesela!« Julija je vrgla na tla svoj kopalni plašč, skočila k vratom in jih odprla. Zunaj je stala dolga vrsta mladih deklet, ki so nosila ogromne šopke rož. Nehale so peti in majhna Japcnka je stopila bliže: »Me bi rade videle Shelah Fane.« »Seveda,« je odgovonila Julija. »Prosim, počakaj to, takoj jo bom pripeljala! Tako dolgo pa boste ve morda pele pesem naprej? To je namreč najbolj priljubljena pesem naše igralke!« Pustila je vrata odprta in odšla v sobo. »Pridite, Jimmy —, poiskat bova šla Shelah! Bržkone bo v utici.« »Takoj in zmerom sem na mestu,« je odgovoril in z njo stopil ven na trato. »Nič lepšega si ni mogoče misliti,« je vzkliknila Julija. »Mislim namreč na vstop Shelah! Med zvoki ljubke serenade njenih oboževalcev prihaja med nas! Prav gotovo bo navdušena.« »Moj Bog,« je zamrmral Bradshavv z nerazumljivim razumevanjem. »No, ja,« je odvrnila mladenka, »seveda je to neumnost, toda Shelah je pač takšna. Njeno življenje je iz teh reči naredilo njeno tako imenovano drugo naravo in si sama življenja drugačnega ne zna niti misliti.« ona gla- Medtem ko sta korakala ipod palmami in cvetočimi tropskimi drevesi po mehki trati, je prijetni večerni piš prinašal do njunih ušes akorde »Otoške pesmi«. — »llitro,« je silila Julija. »Shelah mora biti tukaj, preden bo ta pesem končana.« Skočila je po stopnicah navzgor, takoj za njo pa Bradshaw, ki je odprl vrata v notranjščino. Za trenutek je ostrmel, se strahovito naglo obrnil in položi 1 roko na njeno ramo: »Ne stopite naprej, za božjo voljo!« je zavipil. Njegov glas jo je prestrašil. »Zakaj pa ne?« »Prosim, takoj se obrnite,« jo je vsiljivo prosil, toda se mu je iztrgala in stekla skozi odprta vrata. »Se kesali se boste,« jo je svaril. Toda bilo je že prepozno. Glasneje kakor pa pojoči 6,a-sovi in brenkanje strun iz daljave je zadonel njen presunljivi krik iz notranjščine ute. Zraven visokega naslanjača je ležala po tleh zleknjena Shelah Fane. Bodalo ji je bilo prebilo srce. Njena večerna obleka slonokoščene barve je bila napojena s krvjo. Zunaj pa so dekleta še vedno žgolela svojo sladko pesem. Ko je Julija pokleknila k mrliču, se je Bradshavv obrnil stran.^ roda potem je spet stopil k njej, jo sunkovito potegnil k sebi in jo odvedel do vrat. »Morava iti Saj ne moreva več pomagati.« Vsa solzna ga je pogledala. »Toda kdo — kdo?« je šepetala. »Res,« je odgovoril, »to je pa res zdaj veliko vprašanje.« Na notranji strani vrat je bil zataknjen ključ. Bradshaw je vrata zaklenil in vtaknil ključ v žep. Čisto zmešana zaradi nenadnega dogodka sta šla nazaj proti hiši. Huntley Van Horn I je že od daleč vpil: I »Sta povedala Shelah vse točno? Scenerija je brez napake. Njeni gostje vztrajajo polni pričakovanja — pred vrati poje navdušena množica — naravnost bajen prizor.« Ko pa je zagledal Julijin obraz, je takoj prenehal. j | »Kaj pa se je pripetilo?« je zakričala Rita Ballou. j Bradshavv je pogledal zbrane goste. Ravno je bil pristopil Jessop s srebrnim pladnjem v roki, da bi odnesel prazne kozarce. Z milobnim vzdihljajem se je zunaj končala »Otoška pesem«. »Shelah Fane leži mrtva tam v utici,« je dejal tiho Jimmy Bradshavv. S strahovitim ropotom je udaril pladenj ob tla. Jessop jc prvikrat v svojih štiridesetih letih službe naredil tako napako, »Oprostite!« je rekel raztreseno. Ko pa je od zunaj zadonela nova pesem, je Bradshavv skočil na teraso in zavpil: »Prosim, nehajte za danes! Žalibog morate proč! Mise Fane vas zdaj ne more priti pogledat — ker je — ker je bolna —« »Oh, kako žal nam je,« je rekla mladenka, ki je bila videti voditeljica pevk. »Prosim vas, izročite ji tele cvetlice.« In zložile so grmove svoj ib rož v njegovo naročje, da se je njegov obraz kar izgubil za tem cvetličnim razkošjem. Odcapljal je nazaj v preddurje, kjer ga je čakala Julija izbuljenih oči in mrliško bledega obraža. »Cvetlice,« je rekla grenko. »Cvetlico za Shelah Fane.« Juliji je v grlu zastal krik, nakar se je zgrudila ob njegovih nogah. Četrto poglavje, črna kamela smrti. Spodaj v Grand hotelu je sedel Chan, popolnoma brezskrbno, pri sijajno obloženi mizi. Čas napitnic je bil še precej daleč, da se mu zaenkrat zavoljo tega še ni bilo treba vznemirjati.^ Jedi so bile slastne, da se je počutil zelo zadovoljnega. Sit’r ni vedel, kakšne vrste riba leži pred njim na krožniku, toda pokusil jo je in ugotovil, da je slaščica, in se zato ni nerad posvetil slasti, da jo je hlastno použil, Tedaj pa ga je nalahno po rami potrepljal hotelski sluga. »Nujno vas kličejo na telefon,« je rekel naglo. Novembra vknjiženi in izbrisani dolgovi v Ljubljani Vknjiženo nad 5,800.000 lir, izbrisano pa čez 5 milijonov din Ljubljana, 5. decembra. Zemljiška knjiga na okrajnem sodišču kaže zanimivo gospodarsko sliko Ljubljane in okolice. Izvršenih je bilo mnogo najrazličnejših zemljiškoknjižnih transakcij. Zaznamovano je bilo posebno v drugi polovici novembra mnogo posestnih sprememb. Zemljiška knjiga je dalje zgovoren odraz, vseh razmer in o€nošajev na denarnem trgu. Na razna posestva, na hiše in druge nepremičnine je bilo vknjiženih mnogo večjih, pa tudii manjših hipotečnih posojil. Zemljiškoknjižni urad je v svojem dnevnem seznamu za november zaznamoval 72 predlogov, v smislu katerih so bila pri raznih nepremičninah, ležečih v mestu in okolici, vknji-žena na podlagi zastavnih listin razna posojila v celokupnem znesku 5,859.824 lir. Omenimo naj, da je bilo od 72 predlogov 22 predlogov za zaznambo vrstnega reda v znesku 3,276.254 lir. Vknjižena so bila prav visoka hipotečna posojila odnosno krediti, tako 1,800.000 lir, več po 100.000 in liOO.OOO lir, pa tudi nizka posojila po 1000 lir in več. Ko so bile na eni strani obremenjene razne nepremičnine z novimi posojili, pa so bila mnoga posestva razbremenjena raznih dinarskih in kronskih dolgov, kateri zadnji datirajo iz leta 1890 naprej. Zemljiškoknjižnemu uradu je bilo predloženih 47 predlogov za izbris dinarskih dolgov v skupnem znesku 5,502.725 lir, dalje štirje predlogi za izbris dolgov v znesku 216.000 lir in naposled sedem predlogov za izbris starih posojil v skupnem znesku 128.792 K. Izbrisani so bili prav veliki dolgovi, tako pri nekem posestvu v mestu 1,200.000 din in 1,450.000 din, dalje 100.000 lir in 00.000 K. Poleg teh tebrisov pa je bilo uradno izvedenih še 122 izbrisov glede zaznambe vrstnega reda. Ti izbrisi predstavljajo prav ogromne vsote, tako okoli deset milijonov dinarjev. Pri zaznambi vrstnega reda je treba namreč upoštevati, da je taka zaznamba dovoljena le za dobo enega leta. Kaikor hitro stranka, ki je na tej zaznambi interesirana in udeležena, ne obnovi po enem letu podobnega predloga, potem zemljiškoknjižni urad iz svoje iniciative izvede izbris te zaznambe. Zavarovanje raznih hipotečnih posojil potom vrstnega reda je zelo praktično, kajti prihranijo se mnogi stroški, posebno izdatki na taksah, ki so predpisane za posojila. V zadnjem času je zemljiška knjiga zaznamovala tudi več prenosov lastninske pravice. Tako je prodala MaTija Sršenova, posestnica v Ljubljani, Andraševa ulica št. 12, Mariji Bizovičarjevi, posestnici v Ljubljani, Frankopanska ulica št. 12, nepremičnino vlož. št. 1064 k. o. Zgornja šiška (hiša št. 12 v Andraševi ulici) za 108.000 lir. Stavbna zadruga d. d. v Ljubljani je prodala Meti Kusovi, posestnici v Travniku pri Loškem potoku, in Tild Koyevi, od tam, šiiri stavbne parcele, ležeče v k. o. Zgornja šiška, v skupnem obsegu 3960 m* — za 54.460 lir. Kvadratni meter je bil po 18.50 lire. Obrtna banka je prodala Elizabeti Pretnarjevi, ženi pekovskega mojstra v Ljubljani, Černetova ulica št. 12, njivo, spadajočo pod vlož, št. 646 k. o. Spodnja šiška, v izmeri 947 m’, za 18.940 lir. Kvadratni meter je bil po 20 lir. Oolob Frančiška, posestnica v Ljubljani, Go-rupova ulica št. 11, je prodala Ivanki Šuiteriii.evi, posestnici v Ljubljani, Slrossmajerjeva ulica št. 10, parcelo št. 302-22 k. o. Petrsko predmestje I. del v izmeri 636 m2 za 29.256 lir. Kvadratni meter je biil po 46 lir. Mrzle noči, sončni dnevi - drsališče je že odprto Ljubljana, 5. decembra. Noči so mrzle, prav tako tudi jutra. Živo 9rebro stoji po navadi okroc 7 do 8 stopinj pod ničlo, na odprtih prostorih pa je še nižje. Ozračje je mirno, le rahla sapica včasih zaplnlja okrog ogla. Noči so jasne, skoraj tako kakor ob belem dnevu. Luna počasi plava od vzhoda proti zahodu. Urn je sedem zjutraj, luna pa še sije kakor o polnoči. Ker je mrzlo, se nabira ivje kar za prst na debelo po žicah, ograjah in plotovih. Krasno je dopoldne, ko še ne posije sonce, pohiteti v Tivoli, kjer se ti oko lahko naužije bele ivnate lepote. Po navadi se v jutranjih urah vle-že nad mesto gosta megla, skozi katero se vidi le sonce kakor velika žareča obla, ki visi kakor pripeta na nebu. Počasi so megle razkade in sonce posije. Seveda v teh časih nima toliko moči, kot jo ima v poletnih dneh. Ivje se na sončni strani otaja, drugod pa ne zgine niti čez dan. Tudi precej toplejše je čez dan. Živo srebro se dvigne celo do ničle. Okroc 4 pa začne počasi spet zmrzovati, in ko pade mrak, je že spet pošteno hladno. Otroci imajo tudi že prvo veselje. Drsališče pod Cekinovim gradom je že odprto. Sicer je malo ledu, vendar pa je ta odličen. Prvi drsalci že padajo, bolj »prinožnk pa že drse po ledu kakor lahen vetrič. Kakor kaže, bo letos veliko drsalnih dni. Drobiž bo imel spet polno lepih uric. na gladki ploskvi, posebno če se bo še sveti Miklavž spomnil in prinesel otroku drsalke in pa stalno vstopnico, tako da ne bo treba vsak dan sproti skrbeti, kje dobiti denar za vstopnino. Starši pa naj le otrokom privoščijo zdravega športa, ki uri telo in primora človeka, da je na svežem zraku. Posebno do tedaj, ko ne bo zapadel sneg, bo drsališče gotovo vsak dan deležno velikega obiska. Prve zimske radosti so sp torej že začele. bio PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POSTNI PAKETI giungono a destinazione c^ntemporaneamente alle corrispondtnze ,ti espresso impostate nello siesso giorno ed alla stessa ora. Sono accetii ti da e per tutte le localHa del Regno e deile Colon:e ital ane. Hanno corso coi treni diretti e direttissimi. Sono recapitati a domicllio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi m pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni naihitreje, takoj ko dospejo na name njeno postajo. Novice iz Države V Trstu je neki avtomobilist podrl 80 letnega Aniona Kluna, ko je hotel prečiti cesto. Avto mu je pokvaril desno nogo in. kakor so dejali zdravniki v bolnišnici, bo moral ostali v zdravniški oskrbi najmanj štiri tedne. Včeraj je izbruhnil v Trstu požar, ki je zajel okrog 20.000 kvad. metrov površine. Goreti je začelo namreč neko ermičevje. Prihiteli so takoj gasilci in so začeli gasili. Okrog 19 je bil ogenj omejen in končno zadušen. Škode je malo. Petletno dekletce. Marija Sossi, je padla v stanovanju v Trstu in si je pri tem poškodovala desno nadlahtnico. Mati jo je takoj odpeljala v bolnišnico, kjer pa jo bodo zdravniki pozdravili v manj kakor štirih tednih. Z nabojem se je težko poškodoval 32 letni Mion Otello iz Padove. Naboj mu je roko tako težko poškodoval, da »o mu morali v bolnišnici odrezati tri prste na desni roki. Dobil je tudi več manjših |>oškodb po telesu. Na bojišču v Tripolisu je padel tudi Gorifun Oton Blažiča. Odlikoval se je v raznih poletih. Pri nekem poletu je padel za domovino. V Pulju so biii predvčerajšnjim poklicani reševalci *v neko hišno klet, kjer so našli nekega mrtveca. Na čelu je imel majhno rano, ki pa je izvirala od padca, kakor je ugotovila uradna komisija. Pokojnika so nato tudi identificirali. Bil je star okrog 50 let. Novice s Hrvaške Ko se je minister dr. Mladeu Lorkoviž vrnil z berlinskega sestanka, je dal zagrebškim časnikarjem izjavo, da je ustaška Hrvatska končno in jasno vstopila v novi red, v novo Evropo in v novi svet. Minister je tudi dejal, da je hrvaška država stvarnost, od vseh priznana in da ji je v novi Evropi zagotovljeno lepo in dostojno mesto. Prav tako je minister dr. Lorkovič izjavil, kako velik ugled ima po svetu hrvaški poglav-nik. Prav tako ima velik ugled tudi hrvaško junaštvo, ki prav te čase prihaja do velikega izraza. V hrvaškem časopisju je objavljena določba, kako bodo v bodočem letu porazdeljene pokojnine državnim uslužbencem. Državni uradniki bodo porazdeljeni v 12 uradniških razredov, pod-uradnikj bodo razdeljeni v tri razrede in sluge v dva razreda. Državni uradniki bodo imeli pravico na pokojnino po desetih letih službe, ki pa mora biti od države priznana. V Zagrebu «o imeli zadnjo nedeljo posebno zborovanje lekarnarji. Izvoljen je bil novi upravni in nadzorni odbor. V Banjaluki so državne oblasti začelo pregledovati mere in tehtuiee. ker so ugotovile, da se nekateri trgovci poslužujejo tehtnic, ki niso od države pregledane in na la način goljufajo kupujoče občinstvo. Vsi tisti, ki ne bodo prinesli tehtnic na pregled, bodo strogo kaznovani.. Na Starčetič-planini bodo posekali vse drevje, ki ni dobro in ga bodo dali siromašnim Banjalučanom, ki nimajo doma nobenega kuriva za zimo, ki je začela pritiskati. Dovoljenje je izdala gozdna uprava s privoljenjem višjih oblasti. Mestna občina v Križevcih se je odločila, da bo odprla mestno kuhinjo, v kateri bodo dobili hrano po nižjih cenah tisti, ki ne zmorejo velikega denarja za vsakdanje preživljanje. Vaščani iz Komina. Rngotina in Plime so dobili od države zaenkrat štiri vagone pšenice za setev. Omenjene vasi je zad«'« namreč pred časom velika toča. Iz Cerknice poročajo... Proračun cestnega odbora. Cestni odbor pri okrajnem glavarstvu v Logatcu je izdelal proračun za novo prorač. leto v iznosu 1,034.139.40 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Predvideni izdatki v bodočem proračunskem letu so sledeči: a) osebni in upravni izdatki 12.088.40 lir; b) stvarni izdatki za vzdrževanje cest 828.008 lir, vzdrževanje dovoznih cest 19.365 lir, potrebščine cestnega okraja 107.845 lir, izredni izdatki pa 66.824 lir. Dohodki v novem letu pa naj bi bili sledeči: dohodki cestnega okraja 23.300 lir, prispevki pokrajine 856.663.40 lir, prispevki železniške uprave 6455 lir. izredni dohodki 59.280 lir in primanjkljaj 88.441 lir. Cestna dela. Zaradi vse večjega prometa po naših cestah, posebno zadnje čase, in pa ko se je lestna trgovina spet malo oživila, so naše ceste spet v slabem stanju. Predvsem mislimo na cesto od Cerknice proti Grahovemu. Upamo, da je za njeno popravilo v novem letu že kaj predvideno v seznamu javnih del. Sedaj so tudi odstrauili nevarni ovinek pri Martinčičevi gostilni. Priprave za pobožnost deveterih prvih petkov tudi pri nas potekajo v najlepšem redu. Ljudje prav pridno opravljajo develdnevnico. Prosimo odrasle, da se teh pobožnosti udeleže vsi in dajo dober vzgled še nekaterim. Ljudje so prejeli tudi škofova pisma. Naročnikom! Ker vam je sedaj list dostavljen spet na dom že popoldne, zato prav pridno pridobivajte novih naročnikov. Kakor za list sam, pohitite pa tudi z naročnino za »Slovenčevo knjižnico«, dokler je še čas. Posegajte pridno po ^Knjižnici« in ne pozabite na naročnino! Koledar Danes, petek, 5. decembra: Saba, opat« Sobota, 6. decembra: Miklavž, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Za knjižnico bolnikom na klrurgifni kliniki v Ljubljani so številne ljubljanske knjigarne in tudi zasebniki darovali lepo število _ knjig in časopisov. Svojo pozornost so tej važni kulturni ustanovi doslej izkazali: Akademska založba, bibliofilska založba (g. akad. slikar Miha Maleš), Pod Turnom 5, Družinski tednik, fin. svetnik g. Gabrijelčič Niko. Kleinmayer & Bamberg, »Hram< (lastnik g. Janežič Anton), kulturni oddelek mestno občine ljubljanske, Ljudska knjigarna. Mladinska založba, Modra ptica, Mohorjeva knjigarna, pisatelj in novinar g. Mrzel Ludvik, uprava »Našega roda*'. Nova založba. Salezijanski zavod (uprava knjižnic). Slovenska matica, Tiskovna zadruga. L. Sch\ventner, Turistični odbor mestne občine ljubljanske, ravnatelj pošte gospod dr. Tavzes Janko, knjigarnar Turk Anton nasledniki, Učiteljska knjigarna (Mladinska matica, uprava »Vrtca«, uprava »Žena in dom«. Življenje in svet (upravništvo »Jutra«). Vsem plemenitim darovalcem se v imenu bolnikov prav lepo zahvaljuje predstojništvo kirurgične klinike v Ljubljani. MIKLAVŽEVA DARILA, kakors lepe albume, spominske knj ge. nalivna peresa, eleganten pisemski papir, usnjene noteze in pisalne mape kupite po ugodni e e n i v I JUDSKI KNJIGARNI in trgovini NICMAN Za mestne reveže je podaril lekarnar gospod G. Bakarčič s Sv. Jakoba trga 250 lir v počašče-nje svojega pokojnega prijatelja g. Viktorja Medena. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Nagrade hišnim poslom-vlagaieljem. Hranilnica Ljubljanske pokrajine, Ljubljana — prej Hranilnica dravske banovine oz. Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 50 in 25 lir za hišne pomočnice, kuharice, hišne; služkinje itd., ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že šest mesecev naložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 17. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice v Puccinijevi ulci št. 9 med poslovnimi urami od 9 do pol 1. V dokaz morajo predložiti hranilno in posHsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripusčen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v četrtek 18. t. m. ob 5 popoldne. Nagrajenke bodo obveščene s posebnim dopisom. Gospodinje in gospodarji, opozorite na to svoje posle! Blagajna pošte Ljubljana 1 bo poslovala od 4. decembra t. 1. dalje za stranke od 9 do 13 in od 15 do 17. — Poštno ravnateljstvo. »Vera in nevera« ni bila med najbolj znanimi deli Antona Leskovca, vendar je krstna predstava preteklo nedeljo pokazala, da jo smemo po dramatski obdelavi in široki občečloveški vsebini šteti med pisateljeve najuspelejše odrske stvaritve. Kdor si je še ni ogledal, naj ne prezre ponovitve, ki bo v nedeljo ol> 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. LfiililJaiiMlio Drama: Petek. 5. decembra: Boter Andraž. Red B. Začetek ob 17.80. Sobota. 6. decembra: ob 14.30 zaključena predstava za Dopolavoro. — Ob 17 Sneguljčica. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop svetega Miklavža s spremstvom. Opera: Petek. 5. decembra: zaprto. Sobota, 6. decembra: Seviljski brivec. Red premierski. Začetek ob 17. Nedelja, 7. decembra: ob 10.30 Desetnica. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. — Ob 16 La Boheme. Izven. Znižane cene. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice za liodoče praznike: soboto, nedeljo in ponedeljek, pri dnevni blagajni v Operi. V interesu občinstva je, da se posluži predprodaje, ter se izogne navalu pred predstavo pri blagajni. Darufte svo.lm prijateljem in znancem darila iralne vrednosti, KI so Knjige »Slovence i e Knjižnice". VsaKa Kn! ga le 5 lir Jekocitrol, Tonovin, Efetusin rabljene steklenice,, očiščene, kupujemo 7 zamaškom ali brez. »Cehostaklo«, Resljeva cesta. Igot Zagrenjen« 79 Zavetje v pečevfu Zdaj je pa čas, da krenemo, možje!« ukaže fone. Ta glas se da poshifiah, m samovoljen, tako se zdi kakor ukaz gospodarja, kii 6e dobro pozna z delavci — marsikaterega tika. Kdo ve, kdaj in ob kateri priliki sta ž« 6kupaj sedela za mizo pri poliču. . Prav nič ni Tone v zadregi, ko jih štej«. Mir gre z njegovega ravnomernega obraza, ernorjave oči prebadajo doživa vsakogar posebe, ko jih gleda in povišuje številko med mrmranjem. O te srše-če, črne obrvi! Pa ta obraz, kakor je čeden kako je oglat! Vidi se, da nismo izbrali napačnega! Tone 6e je kar naglo ujel v tistem, za kar ga je bil namenil preudarek večine. »Dvaintrideset vas je vseh 6kupaj! — Gams, ti, ki poznaš pot, pa ti Jernejče-vec, vidva bosta hodila spredaj! V sredo bomo vzeli starejše, ki imajo krajšo sapo, zadaj pa naj gredo tisti, ki bi spredaj gonili! Gams, kar kreni, pa zlagoma, da t« bomo lahko vsi dohajali!« Dolgo časa si nam bito ti, naše zavetje, tako pribežališče, da se še meni, Tonetu, ne bi bilo nikoli zdelo, da se boš tako lepo obneslo! Dobro 6e drži, jih ob 6lovesu zapuščam, ne bo izpridila! To glej! Pozdravljeno bodi, zdrav ostani ti nas dom, kakršen si že, reven, ampak od 6ile prijazen! lak si se nam zadnje čase zazdel! In zdaj ostaneš, daleč preč od nas boš, tihota bo spet tista kakor je bila že zmerom, preden nas je bila vate 6egnala nuja! Oj zbogom vsa zavetja, vsi tisti kraji, kjer nam je bito dano, da smo se po* tuhavali! Zbogom, ve zavetja! Odzdaj nam bosta zavetje samo hrib, katerakoli gora, katerokoli duplo! Ura je prišia, ko nam boste morali biti zavetje vsi vi eivi hribi, vse ve surove gore! Tale svet bo še edirni tak, da si vanj Francoz ne bo upal dregniti. Glej tčle gore! Ali nas ne bodo mogle vzeti k sebi, ali nam ne bodo mogle ponuditi varnih skrovišč vsaj za prvo silo? Za dolgo 6e itak ne bomo nikjer nastanjevali. Bodo nas, oja, prav gotovo nas bodo vzele čez noč! Če nimamo vsak svojega zavetja tisti, ki smo si že bili vajeni deliti čez zimo — bomo pa I :t • '"se va*. '?°re, vzel' /.a svoje! V-e gore nam boste za/vetje v pečevju, če bo tako nanesla potreba! Kamorkoli 6e obrnemo, tam moramo biti gostoljubno sprejeti! Zavetje v pečevju! Vse pečevje bo glej, da se nobena od tistih reči, ki tiposihmal naše zavet jel Gams se zlahka predene z roba police do snežišča spodaj. Po navpičnem leze dol, vidii se, trma, ki se ga drži, nikoli ne bo pojenjala. Potlej pa piči pred prvi zob v grebenu, ko je bil pokazal svojo veljavo — tam 6e postavi, še zmerom je 'prej tam kakor tisti, ki jih je bil Tone ; spodil na najbO'j pametni sestop. Obd-roč jiih snema s pečevja in posaja na trdi sneg. Pri miru naj bodo, jim veleva. Prav zares da ga boli cel život, ko je : to delo v kraju. Kajpa misliš, toliko ljudi sneti s skala in jih postaviti tako, da | trdno lahko čakajo ukaza, kam 6e bo naprej reklo? Tam spodaj na strmem 6negu pride na misel enemu to, drugemu ono. Ta se spravi, da bi se prikobacal spet do kopne skale. Pa ga kar vmes s|x>dnese. kako urno drevi |x> zrnrzlem snegu do spodnjega kraija, kjer je že kopno! Ves krvav in prebutan vstaja. Tako se vidi, da ne eden, ne drugi nima več pameti kakor mravljivec, 6amo, da ti vendarle vselej tišče skupaj. Ko je ta cela rajsa konec krajev le že čez skokič, čez tisti trmasti, malo vznak viseči rogelj, in ko je doli na snegu tudi Tone, ki mu ni bilo treba prav nič f>omagati, se oglasi Gams. Kolikor toliko h v 'le za tako težaško delo bi se pa že prileglo. Ker nihče ne pravi nič, 6i mora jezen pomagati sam. »Tudi štorov ne bi težje prestavljal!« pogode ves zadihan. »Le kje 6te 6e vzele |take nerode, pa kar hkrati?« . Potlej jo pa urežejo čez trdi, zbiti sneg. Na oni plati zagrabijo spet za ' trdno skalo. Kar vsi si svetujeo. kam bo bcjjše stopiti, za kaj zagrabiti. ' Tako se vsa hrupna druščina mimo okostnjakov, ki skoraj V6i še nosijo belo perjanico, da so videti kolikor toliko veličastni klj-jb temu. tia so bili v živ''enju svinje in izdajalci, vendarle pomalem pretolče do škrbine jx>d Pruko. j Zdaj šele ima Gams dah.! Že po,Qti, ali pa potlej jeseni ni bila 'od pot iahk... Kaj šele ob tem času. Sani6 njega in 'Jernejčevca stopinje se poz\ajo Amp?K (onadva sta hodila gori grede. Tako šele se pokažejo težave. Enega ?.& drug in je treba sneti, pa še postaviti ga skorajda nimaš nikamor! To je pa še povrhu! Da bi te! Kakšac nadloge nam tv bil Li:kec nakopal na glavol Lukec. Lukec, ti pa res ne poznaš nobenega poči'ka! Pozimi si jo bil <'obil v nogo. ko si v Starem lažu spravi.] s pota francoske žandarie! Komaj da si 6e ma'o pozdiavil, za silo prišel k sebi, pa že ukazuješ take reči, la jih je komaj moč poslušati in izpolniti! Poni a lem so pa le vsi pr'-?!avljetii. Najprej se obirajo na snežišču pod skokom. Tam je že kopno. Ali spodaj pa spet začenja drugi sneg, Še vse bol dolg, še bolj divji je videti kakor tisti na oni plati! Nekateri ga obidejo. Zveri jo se po skalovju, objemajo stare macesne, lezejo po ruševju, varno kobacajo po osmoje- nem, nagnitem grmičevju 6leča in vreja. Po bregovih zraven snega si pomagajo naprej kakor si že vedo in znajo. Tone jih pomalen skliče, ko je sam spodaj. V pustem, premraženem gozdu 6toje, tain je vse tako rjavo, mrtvo in obupano. Tako daleč sem gor pa zares Še ni bil segel spomladanski glas! Če greš z očmi na levo ali pa na desno kraj — na obeh straneh se ti ponuja enak žalosten prizor. Debele grude leže v koritih, kaj je še snega tod ostalo! Pozno v poletju šele bo vzel konec! Zdaj hodijo že po suhem Utrta 6teza 6e jim ponuja pred nogami. Kar težko gre noga za nogo. Kakšen mil zrak je tu spodaj! Zares, kakšen mil zrak imajo ti ljudje! Kdo bi verjel, ko prihaja z ledenih višav ob temle času sj»t med ljudi nazaj. 2e tu, med gnilim listjem in koreninami, ki ne bodo nikoli več mogle pognati kaj zelenega, se čuti. da je čas novih reči bJižu. Tu 6e čuti! Kako ti ne zajameš sape, ko jo primahaš blizu takega gozda. Res da v njem še ni videti zna-niicev pomladi, še zmerom 6e ]x>tuhujejo, ali vendar, gozd je brez snega, zares še zmerom optistošen kakor lamsko jesen, — čuti se pa le, da s« leto obrača! Niže ko ee spuščaš, bolj ti gre vse na pomlad. Vse kaže, da ljubi čas ne more biti več daleč. Žalost m veselje Andrejčkov Besedilo priredil Mirko Javornik Risal Jože Beranek 228. 'Aleš se je teh besedi ustrašil, zakaj pri priči se mu je ponovil spomin na maroškega poglavarja, kateremu so ga tolovaji mislili prodati. Rašet ga je pa tolažil, da bosta na severni strani Afrike, ali pa že spotoma tja zlahka dobila kakšno evropsko ladjo, ki jih je ondot zmeraj dosti. 226. V nekaj minutah je bila ladja poleg njiju. Pustila sta vesla, slekla suknje, mahala z njima in vpila na ves glas. A na tuji ladji ni bilo videti nobenega znamenja, da bi ju bili zagledali. Drvela je dalje in begunca sta obupno gledala za njo, ne da bi si mogla pomagati. 227. »Zdaj je ni pomoči,« je odločil Rašet, ko sta žalostna sedla v čoln, »kakor izročiti se valovom in vetrovom. Sapa se je prevrgla, kakor da hoče nalašč kljubovati. Zdaj piha od vzhoda. Morda naju bo prignala do katerega brega. Kolikor se mi dozdeva, ne moreva biti več daleč od Afrike.« Čeprav je jezero daleč od 6 veto viri h morij, živijo v niem vrste rib, ki jih drugače najdemo le v oceanskih vodah, kakor losos in tri zvrsti slanikov. Celo mroži so tu. Sploh je presenetljivo bogastvo in pisanost živalskega sveta v tem največjem gorskem jezeru, ki pa je skozi več ko 5 mesecev v letu zamrznjeno. Domnevajo ,da so na njegovem dnu topli izvirki, ki nudijo življenjsko možnost tako bogatemu živalskemu 6vetu. Angleški trgovci morajo omejiti reklamo v Ameriki Stockholm, 4. dec. AS. Izvedelo se je. da je angleški minister za čezmorsko trgovino razposlal tajno okrožnico vsem angleškim velikim tvrdkam, v katerih jim naroča, da naj čimbolj omeje svojo reklamo v severni in južni Ameriki, Preprečiti je namreč treba, da bi se zaradi te reklame v Ameriki širil vtis, da se Angleži tudi sedaj bolj zanimajo za svojo trgovino, kakor pa za vojno. čebelni pik je nedolžen Nekdaj je ljudski glas takole označil nevarnost čebele: Sedem čebel za enega 6ršena, sedem sršenov za enega gada. Danes pa pravijo veščaki, da je čebelica prav nedolžna živalica. Menijo namreč, da bi moralo človeka hkrati napasti pet sto čebel, da bi bilo njegovo življenje v resnični nevarnosti. Torej je ta nevarnost za nas prav majhna, zlasti ker je čebela po sebi zelo miroljubna, saj ji po piku grozi sami smrt. Zato ne napade, razen če jo razdražimo ali kadar brani svoj dom. Seveda pet 6to vbodov velja za zdravega človeka. Bolehni in posebno tisti, ki trpe za poapnenjem žil, so mnogo bolj občutljivi. Bajkalsko jezero je znanosti uganka V berednji Aziji leži Bajkalsko jezero, ki dela raziskovalcem prav hude preglavice. V zvezi 6 tem jezerom je cela kopica ugank, ki jim še do danes niso našli rešitve. Pa ne le cvetlično grmovje in drevje, marveč tudi vse pomladanske cvetice lahko prisilimo, da nam nekoliko prej pokažejo svoje modre, bele rdeče in rumene glavice. Sedaj naberemo na vrtu čebulice in korenine teh rastlin in jih posadimo v lonček, ki ga postavimo na prostor, kjer je približno 3—5® C. Ko se rastlina oživi in požene cvetno stebelce, prenesemo lonček v toplejši prostor na svetlo. Tu se prav kmalu razcvete. Nikdar pa ne. smemo teh cvetic takoj po vsajenju namestiti v toplo zakurjeno sobo, ker bodo odgnale le slabe in okmele cvetove. Najprimernejše cvetice so: zvonček, trobentice, vijolice, božični koren, teloh, torilnica, žefran, pod-lesna vetrnica, narcisa itd. Po nekaterih kmečkih, pa tudi meščanskih hišah imajo lepo navado, da na dan sv. Andreja (30. november) ali na dan sv. Barbare posejejo v primerne, z mokrim žaganjem ali mivko napolnjene posodice z žitom, ki ga za božič postavijo h jaslicam. Ko je žito t dm visoko, ga postrižemo, da znova in gosteje odžene. Po deželi sklepajo iz kalečega žita na bodočo letino. Ljubljana, 4. decembra. O božiču vidimo v cvetličarnah cvetoče vejice forsicije, češnje, breskve, marelice, belega trna, brogovite in drugih cvetličnih grmov, ki cveto zgodaj spomladi, preden ozelene. Priroda je namreč že v jeseni preskrbela zgodaj cvetoče grme s cvetnimi popki. Cvetni popki porabijo določeno množino toplote za razvoj in razvitje cveta. Ker pa zgodaj spomladi cvetoči grmi in druge cvetice ne dobe od spomladanskega sonca dovolj toplote in sončne moči, imajo že v jeseni v svojih popkih skoraj dovršen cvet, ki potrebuje le malo toplote, da se razvije in odpre. Na dan sv. Barbare, t. j. 4. decembra, odrežemo češnjeve ali druge mlade vejice, ki imajo cvetne popke in jih postavimo v kozarce z vodo na topel prostor. Te vejice vzcvelo prav za božič, ko je zunaj vse mrtvo, brez vsakega cvetja. Kdor pa želi, da se cvetje še prej razvije, naj poizkusi na naslednji način: Lepe, 8 kolikor mogoče veliko množino cvetnih popkov obrasle vejice narežemo in jih v mrzlem prostoru polagoma otajamo. Nato odrežemo jminerne mladike čim gladkeje pod kolenom in jj^jjpstavirno v vazo. Ker pa vode ne smemo pM-nkli, ampak jo samo dolivamo, vržemo v vodo pol žličke soli in nekaj drobnih ogljev, da se voda ne usmradi. To tudi prepreči gnitje vejic. Pri normalni toploti, ki je v zakurjenih sobah, se odpro cvetni popki že cez tri tedne. Čim višje postavimo vazo, tem prej se odpro, ker je pod stropom zrak najtoplejši. Kasneje rezane vejice (januarja ali februarja) pa se mnogo prej odpro. Večkrat že po 7 do 10 dneh. Vrtnarji, ki imajo večje priprave, »kopljejo« vejice v vroči vodi. Tako pripravljene se precej hitreje odpro. Tudi siljenje z etrom primora, da se cvetno popje prej razvije. Siljenje z vodo pa lahko tudi sami priredimo doma. Po zgoraj omenjenemu načinu narežemo cvetne vejice, ki jih, ko so se že odtajale in dovolj ogrele, položimo v pločevinasto ali kako drugo posodo (pekačo, umivalnik), ki jo napolnimo z mlačno vodo. Potem postavimo posodo na ognjišče in počasi segrevamo do 45® C, Pri tej toploti obdržimo vodo vsaj pol ure. Seveda morajo biti vejice vedno popolnoma v vodi. Po tem času posodo odstavimo in pustimo, da se voda ohladi na toploto, ki je v sobi. Nato vzamemo »okopane« vejice ven in jih postavimo v kozarcu na topel prostor. Čez nekaj dni lahko kopel obnovimo. Tako pripravljene vejice se za teden dni ali še več prej odpro. Najlepše in najhitreje se odpro_ cvetovi for-siclj, za njo prideta rdeča in oranžna japonska kutina, dalje vse koščičasto sadje kot češnja, višnja, sliva itd. Pri smučanju je na marsikaj paziti Važen del zimske higiene je tudi obutev in obleka. Obutev mora bjtj dovoli trpežna lil ne občutljiva za vlago in mraz. Čevelj mora bitj v gležnju tesno oprijet k nogi. Počitek pred smučanjem je tudi posebne važnosti za vsakega smučarja. Kadar gremo na krajši ali daljši izlet, se moramo prej dodobra odpočiti. Če nismo pred turo dobro spočiti, to precej škoduje organizmu. To je važen moment posebno za mladino, ki hoče še ne spočita kar brez počitka smučati. Kadar gremo smučat v hribe in smo dalj časa od doma, moramo posebno paziti, da se v prenočiščih ne prehladimo. Zimski šport nas more pred prehladom in drugimi takimi nezgodami zelo okrepiti, lahko nam pa tudi škoduje za vse življenje. Zelo nezdravo je sedeti v prepotenih srajcah dalj časa. Če je le mogoče, si takoj po prihodu na cilj slecite preznojene srajce in ostalo; Tudi premočene čevlje je treba takoj sezuti. Če gremo na daljše gorske ture. ne pozabimo na olje, s katerim si namažemo kožo, ki je izpostavljena soncu, in pa naočnike, ki nas varujejo pred hudim zimskim soncem. Če je huda zima in brije oster veter, ne pozabite si od časa do časa s snegom odrgniti nos, da vam ne zmrzne, ušesa pa morate imeti dobro zavarovana. Zaradi tega je treba posvetiti svojemu telesu veliko pažnjo, preden gremo na smučke, •da ne bo pozneje nepotrebnega zdravljenja po bolnišnicah in sanatorijih. Pred nekaj tedni je pri nas zapadel prvi sneg in že so bile na »sporedu« tudi prve nesreče. Vsako leto ipozimi si precej smučarjev Eolomi roke in noge, to pa vse zaradi tega, er premalo pazijo nase. Pri nas je smučanje v zadnjih letih zavzelo širen razmah, postalo je nekakšen narodni šport. Za smučanje pa se je treba pripraviti že prej, tako da si pri prvih spustih ne pretegujemo mišic, da nam srce ne oslabi po nekaj minutah nupornega vzpona itd. Zima nam, posebno če je veliko snega in mraza, omogoča gojiti ruzne vrste športa, in vprav smučanje spada med najpopularnejše. Pa tudi smučanje spada med najbolj nevarne športne panoge, kjer se dogajajo številne nesreče, ki pa jih je kakor rečeno, kaj lahko preprečiti, posebno če na to pazimo. Kateri pa so vzroki številnih nezgod? Enkrat na teden na terenu, oblečen v smučarsko obleko, je človek neokreten, mišičevje je ne-izvežbano in še nekatere manjše okolnosti povzročajo te nesreče, športnikom, ki tudi med letom goje razne športe, tudi smučanje ne more škodovati in se tudi na beli poljani takoj znajdejo. Dihanje, obtok krvi in dmge fiziološke funkcije našega telesa se morajo prilagoditi naporom. Posebno sklepi na rokah in nogah so kaj občutljivi. Vprav sklepom moramo posvetiti največ pažnje. Kdor nima sklepov vajenih napora, naj jih obveže s posebnimi ovoji. Slovstvo — za cigaretni papir Iz Kopenhagena poročajo da so se po danskih antikvariatih in knjigarnah začeli pojavljati posebno vneti kupci, ki &e zanimajo za veakovnstne knjižne izdaje na prav tenkem paiprju. Ne zmenijo 6e dosti za ti6kano snov, niso izbirčni glede »lovstva: knjige naj obravnavajo Strindbergove drame ali 'naj nudijo bralcem stare protestantske pe6ini, samo glede kakovosti papirja 60 silno natančni. Tako 60 že nakupili nekateri »ljubitelji knjig« cele skladovnice stare svetovne literature, tiskane na prav finem papirju. Ni pa čudna ta velika ljubezen do lepe knjige, saj 60 kupci 6ami strastni kadilci cigaret, ki iim žep ne zmore več cen za cigaretni papir, zdaj so pa v knjigarnah našli poceni nadomestilo za 6Vojo strast. Nova velika najdišča radiuma? V Narkeju na Švedskem so te dni naleteli na zelo važne geološke najdbe. Pri nekem tamkajšnjem velikem izkopu škriljevca 60 našli ne le znatne količine olja, marveč tudi bogate zailoge zelo redkih kovin, kakor vanadij, molibden, volfram, kobalt, nikel, uran in radiom. Zlasti velike množine urana, iz katerega pridobivajo — kakor znano — silno dragoceno prvino radium, kažejo, da so v Narkeju odkrili največje ležišče radiuma na svetu. Potrditev te domneve pa bodo prinesla šele nadaljnja izkopavanja. zmuznil mimo njega, da bi tekel na Castello, ga tam počakal in opazoval s kakega ugodnrga mesta. In res ga je videl, da je stopil h gospe Ctccijevi. Stara golšava gospa je bila v salonu. Z levico je držala majhnega otroka, ki se je je oklepal okoli vratu, s prosto roko pa je držala ogromno cev iz lepenke, ki je bila pritrjena v oknu kakor topič, namerjen na svetlikajoče se jezero, na belo jadro, razpeto v vetru. Ko je vstopil sklonjen, s klobukom v roki in s priliznjeno sladkim obrazom je dobra, gostoljubna gospa hitro odložila tisti čudni, dolgi nos iz lepenke, ki ga je z veseljem vtikala v najoddaljenejše tuje predmete, kamor ni mogla doseči s svojim rumenkastim, ne prekratkim nosom. Sprejela je kontrolorja kakor bi sprejela svetnika-čudodrlnika, ki je prišel da jo reši golše. »Kako ste pridni, gospod kontrolor! Kako ste pridni, gospod kontrolor! Kakšno veselje! Kakšno veselje!« »Malo tortice! Košček mandljeve potice! Dragi gospod kontrolor! Kozarček vina! Požirek likerja! — Saj mi bost- odpustili, kaj ne,« je potem dostavila, zakaj otrok se je začel oglašati. »To je moj vnuček, veste, moj najljubši!« Pasotti se je dolgo branil, zakaj imel je v želodcu poleg dona Giuseppeja češenj še Gilardonijevo pivo. Nazadnje pa se je moral vdati in zač”! je obdelovati košček mandljeve torte, ki mu ni preveč dišala. Otrok pa se je med tem oklenil babi- čine golše. »Uboga gospa Ceccova! Dvakrat mati!« je ganljivo vzkliknil hudobni lisjak ob tem pogledu in se smejal v pest. Ko jo je povprašal po gospodu možu in po sorodnikih tja do tretjega kolena, je začel govoriti o gospe Tereziji Rigeyevi. Kako j- nesrečni ženi? Slabo! Zares tako slabo? Odkdaj vendar? Je za to morda kakšen poseben vzrok? Kakšna neprijetnost? Njene stare 1 skrbi so poznane, ali so k tem prišle morda š- nove? Morda za-! radi Luize? Zaradi tiste poroke? In don Franco, ali nikoli ne 1 pride na Castello? Podnevi mogoče res ne, toda...? s počasnimi koraki in zelo sključen, a žarečih oči kakor pes, ki je zavohal v hiši poskrite gomoljike. Prestrašeni odgovori dona Giuseppeja, trdovratni odgovori Marije, zadrega in jeza profesorjeva, vse to mn je govorilo, da je na pravi poti. Prišlo mu je na misel, da bi šel v Loggio, kjer prebivata Paolm in Paolon, človeka, ki sta o vsem dobro poučena. Potem se je pa spomnil, da je torek, in ju najbrž ne bi našel doma. Ne, najboljše bo, da gre iz Casarica naravnost v Castello, vohat in stikat v stanovanje neke gospe Ceceove. To je bila dobra ženska, zlatega srca, znana po svoji vztrajni čuječnosti, s katero je opazovala skozi svoja okna z daljnogledom vso Valsoldo. Vsak dan je lahko povedala, kdo je šel v Lugano s čolnarjem Pinom in brodarjem Paniglietom, zasledovala je kilometer daleč razgovore ubogega Pinella z neko Mocliitovo prod cerkvijo v Albogasiu; vedela je, v koliko dneh je spil inženir Ribera sodček piva, ki ga je peljal njegov čoln praznega iz Orie v vinamo v S. Margherito. če je bil Franco pri Rigeyevih, bo gospa Ceccova to začudno vedela. Na hodniku, ki drži iz Casarica do ceste na Castello, je zaslišal Pasotti, da gre nekdo za njim. Ko ga jo v temi prehitel, se mu je zdelo, da je spoznal v njem nekoga, ki so ga imenovali »preganjanega zajca«, ker je vedno zelo naglo hodil. Bil je to velespoštovan človek, še bolj radoveden kakor Pasotti. Bil je človek, ki je hotel vedeti vse zgolj iz vedoželjnosti, brez kakšnih drugih namenov. Vedno je hodil sam, povsod ga je bilo dosti. Ko blisk se je prikazal in izginil zdaj tu, zdaj tam, kakor nekatere velik.- žnželke, ki se poženejo kvišku, zacvrče in zatrepečejo s krili, potem utihnejo in jih ni ne slišati, ne videti, dokler se znova ne poženejo kvišku in zaplahutajo s krili. Videl je, da sta stopila Pasottijeva v »palačo«. Zaradi nenavadne ure se mu je zd-lo to sumljivo. Nekje na polju se je skril in videl je, da se je gospa Barbora vrnila domov, kontrolor pa je krenil proti Casaricu, Od daleč je šel za njim, in ko je bil oni na obisku pri Gilardoniju, se je postavil za steber v hodniku, ki drži proti Casaricu. Zdaj pa je izkoristil temo in se »Ne vem,« je odgovoril profesor in na jezo začutil, da je zardel; in zaradi tega jc zardel še bolj. Pasotti je hitro zaznamoval v svoj duševni zapisnik, da je profesor v zadregi odgovoril in zardel. »Napačno bi storil,« je rekel, »če bi zdaj odnehal. Razumljivo je, da d?la grofica težkoče, a v bistvu je dobra in ga ima zelo rada. Kaj je prestala zadnjo noč, uboga ženska!« Pogledal je profesorja, ki je nemirno in mrko molčal, ter pomislil: ne govoriš? Torej veš. »Saj razumete,« je nadaljeval. .Če nič ne pove, kam gre! Se vam ne zdi?« »Toda jaz ne vem nič, ne razumom nič!« je vzkliknil Gilar-tioni, vedno bolj mrk, vedno bolj nemiten. Tu se je Pasotti drznil stopiti še korak naprej, četudi je vedel, da profesor že dolgo ne hodi več k Rigeyevim, a ni ve-del vzroka. »Treba bo povprašati na Castellu,« je rekel s hudomušnim smehljajem. Zdaj pa je gospod Gilardoni, v katerem je že dolgo vrelo, vzkipel. »Bodite tako prijazni,« je rekel srdito, »pustiva ta razgovor!« Pasottijev obraz se je zmračil. Bil je sicer vljuden, priliznjen, sladak, a njegov ponos ni dopustil, da bi mirno prenesel neljubo besedo, ki mn jo je kdo vrgel v obraz. Bil je nadvse nezadovoljen. Ničesar več ni rekel in čez čas se je poslovil z dostojanstveno hladnostjo. Potlačil je v sebi jezo in odšel med jieso in r-po. Ko je bil spet na cesti, je malo postal, si podprl brado z roko in premišljeval. Potem se je obrnil proti obrežju Casarica