Sestanek skupščine samoupravne stanovanjske akupnosti so tokrat sklicali v prostorih osnovne Sole dr. Vita Kraigherja. Vendar ni namen tega prispevka pisanje o kraju, ampak o času oziroma bolje reieno trajanju skupščine in nekaterih do-godkih na njej.
Najprej je nekalere presenetila napol prazna dvorana, ki je že na zunaj pokazala, da v dele-gatskem sistemu na tem področju nekaj škriplje. Pa pojdimo po vrsti...
Dnevni red je obsegal osem točk. Prva — pre-gled zapisnika z zadnje seje, je bila ie po nekaj minutah mimo in začela se je razprava, Jci je so-dila pod drugo točko. Na dnevnem redu je bilo zapisano »predlog delitve stanarin in predlog fi-nančnega načrta za leto 1976«. O tem so razprav-Ijali dobro uro, nato pa se je razgovor kar na lepem preokrenil v bolj ali manj prijateljsko pre-pričevanje o dolžnostih in pravicah etažnih lastni-kov. Pri tem so z »izbrardmi« izrazi nekateri Inter-pretirali  svoje  mnenje  v  razpravi,  ki je povsem
Sejemo, sejemo
po nepotebnem zaradi premajhne odločnosti delov-Jiega predsedstva trajala kar dobro uro. Sicer pa je delo skupščine vsaj v prvi polovid prevevala premajhna pripravljenost delegatov, zdelo se je, kot da so se njihova mnenja porajala šele med obrazložitvijo posameznih postavk — torej, kot da o zadevi prej sploh še niso razpravljali. Zato je morda prav dvom o delovanju delegatskega si-stema na tem nivoju najbolj upravičen.
Majhna vdeležba, precejšnja nepripravljenost in posledica: prvi dve točki sta vzeli več kot dve uri, preostalih šest, ki niso bile nič manj pomembne, pa so »opravili« v preostalih dveh urah. Bolj po-vršno, saj se je marsikomu že vmdilo domov, kar pa je pri odločno predolgi seji tudi razumljivo.
Rešitev je morda na dlani. Najprej bo treba preveriti, zakaj delegatov, predvsem iz delovnih organizadj, ni bilo na sejo, tiato pa ugotoviti, zakaj ni dovolj razprave v bazi o problemih, ki fih obrav-navajo na s&upščini. Za bolj produktivno delo pa bo potrebna še smotrnejša sestava dnevnega reda, W ne sme biti več tako obširen.