238
Politične  stvari.
Kaj bo s Trstom?
„Kaj bo s Trstom?" — poprašujejo se uže leta in leta vsi Slovenci, poprašujejo se vsi lojalni Avstrijci. — To vprašanje stavljali so si od leta 1848. naprej tudi vladni krogi, posebno pa od tistega časa, odkar je Ga-ribaldi iznašel „Italio irredentou, trdeč, da laški narod ne bo miroval, dokler si ne pridruži ,,svojih ne povrnjeni h delov", južne Tirolske, Dalmatinske, našega Primorja z Istro in Trstom, včasih cel6 tudi še druge slovenske zemlje do Save.
Ne d& se tajiti, da so laška tajna in javna politična društva znala si laško deželo tako spodkopati, veljavo vseh druzih političnih moči vničiti in ljudstvo za združenje navdušiti, da so res skoraj vsi mnogim in različnim državam pripadajoči deli skoraj sami in brez boja si roke podali, in prej, kakor bi se bilo odstranjenim vladarjem sanjalo, bilo je združenje gotovo. — Lom-bardijo so Laski priborili francoski risani topovi tudi v karbonarsko društvo vpreženega Napoleona III. Beneško pa je odstopila zmagujoča Avstrija po dobljeni vojski po sijajnih zmagah pri Kustoci in Visu.
Ako pa hočemo biti pravični in ne preceniti zaslug karbonarskih društev, priznati moramo, da je zedinjenje Laške prav izdatno polajšalo, da ne rečemo več, slabo, skoraj slepo vladanje prejšnjih laških vlad. Znano je, koliko zanesljivi so bili uradniki, vojaki, sploh vsi organi, kateri so imeli vladanje prejšnjih laških vladarjev izvrševati; le malo je bilo izjem, vse drugo je bilo spodkopano, dan za dnevom prikazovala so se znamenja, da je tako, toda odločilni krogi niso videli nič, ali če so videli, prenizko so cenili rovarsko moč in precenili svojo lastno, in ko je prišel dan poloma, zapustilo jih je vse, vse, kar jim je poprej zvestobo prisegalo; zvesti so ostali samo oni, ki so tolikokrat zastonj prosili in svarili; in konec je bil združena Laška.
Vse to so zgodovinski spomini,   ki se  nam ponavljajo ,   kedarkoli   boij   živo   premišljujemo   stan   Trsta s Primorskim  in Istro,   kedarkoli se  na vrhuncu politič nega   življenja   onih   naših   slovenskih   krajev prikažejo svarilna znamenja rovarskega dela laske stranke.
Trst izvolil si je ravnokar nov mestni in deželni zbor, ravno bilo je razglašeno najviše potrjenje tržaškega meBtnega župana in deželnega glavarja; pa kaj se zgodi! Novo potrjeni župan in deželni glavar izdd proklamacijo, v kateri pozna'samo Laha s popolnim preziranjem lojalnega Slovenca, on govori o vsakovrstnih poslih tržaškega mestnega in deželnega zastopa, p opol nem in demonstrativno pa prezira, da letos, da v malo dneh zvesti Tržačani obhajajo 5001etnico združenja pod habsburške vladarje; deželni glavar, izvoljeni zastopnik mesta in dežele , nalašč noče vedeti, da se v slavljenje onega združenja prične v Trstu velika razstava , ta izvoljeni zastopnik , pred malo dnevi po tamošnji deželni vladi priporočen cesarju v najviše potrjenje , ne ve in po volji in dogovoru a svojo stranko noče vedeti, da v nekoliko tednih presvitli cesar sam pride in obišče svoj Trst! Ves , laški" Tr3t tega noče vedeti, ker njih gospod ni naš cesar, njim,   ki  so  ob  smrti laškega kralja Viktora Ema-
nuela javno in demostrativno zaklepali prodajalnice, gledišča in prepovedali vse javne veselice v znamenje žaiosti „Laški nepovrnjenega Trsta", — oni, ki so pred malo tedni enako demonstrativno ponavljali deželno žalovanje po smrti Garibaldijevi, — oni ne poznajo naše Avstrije, oni ne poznajo našega cesarja, ne gospoda tržaškega in celo njemu zvestih Slovencev ne vidijo več; Priznati moramo, da 30 dejanja tržaških lahonov odločna in jasna, prav težko in nemogoče je to dejanje krivo razumeti in krivo tolmačiti.
Pa vendar in vendar zdi se nam, da tamošnja vlada ne vidi ali ne sliši prav, ker znano jej mora biti, da so Mazini, Cavur in (jraribaldi Laško družili na podlagi narodnosti, ,,kar laško govori, to spada k laški državi" — to je temelj k zedinjeni Laški. — In vendar sedanja vlada „trpi", da se primorskim, tržaškim in istrskim Slovencem uradno vse dopisuje laško, da se sploh ura-duje vse laško, da v šolah gospodari skoraj izključno laščina, tamošnja vlada „trpi", da se slovenščina povsod odriva, na kratko, tamošnja vlada trpi, da javno priznani pogoji za združenje z državo laško na našem Primorskem širijo in množijo, tedaj nevarnost za zgubo teh naših dežel povekšava! Tržaški vladi se do zdaj ni posrečilo zabraniti, da naše najimenitnejše trgovska mesto zastopa stranka, katera pač zmiraj in mnogo gmotne podpore iz naših državnih blagajnic zahteva, vendar pa nobene prilike ne zgreši, cesarju in vsi državi na vsa usta zaklicati: ,.,moj dom je drugje, laski Trst mora k zedinjeni Laški4'.
Ta glas čuje tržaška vlada tudi zdaj zopet, ali videti je, da ga ne razume, ker mi nikakor ne dvomimo, da se tamošnje razmere re bodo premenile , da bo la-honstvo zmiraj na vrhu, da se bo leto za letom v uradu in šoli laščina širila na škodo slovenščini, dokler Trst ne dobi cesarskega namestnika, kateri bi razumel svojo dolžnost vsi državi nasproti, kateri bi bil vsaj košček barona Rodiča.
Za danes naj bo dosti, ker prepričani smo, da nam bodo predstoječe svečanosti še dosti prilike dale, spregovoriti katero: kaj bo s Trstom!