|tnV V CECJU 1 Celje - skladišče D-Per 545/1986 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 14 Rogaška Slatina November 1986 Čestitka za dan republike ' • 29. november - naš praznik! Ob 29. novembru - dnevu republike čestitamo vsem sodelavcem vsem njihovim svojcem in krajanom Rogaške ter vsem delovnim ljudem in občanom širom po domovini! Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije Steklarne »Boris Kidrič« ter Steklarske šole in uredništvo Steklaija Nova osnovna šola s telovadnico je največja pridobitev krajanov Rogaške iz njihovega skupnega programa samoprispevka... - foto Z. Novak Preberite! Samoprispevek za lepši in urejen kraj 2 Ni osnov za črnoglednost 4 Bolje kot lani, pa tudi od načrtovanega 5 Nizka rast dohodka 6 Več pozornosti domačemu tržišču in lastnemu razvoju g Pridite na tradicioanlno 9 Teden Rogaškega stekla v Sevnici družabno srečanje! 10 Preberite to! 11 Študirajo ob delu 12 Mikrosporija 12 V oktobru 2.077 delavcev 13 Ilija Ivankovič 14 Kad je neko sitna riba 14 Obiske kolegov in ogled turističnih znamenitosti 15 Nagradna križanka št. 139 16 23. novembra referendum Samoprispevek za lepši in urejen kraj V nedeljo, 23. novembra, bo za razvoj naše krajevne skupnosti pomemben dan. Na referendumu se bomo izrekali o novem krajevnem samoprispevku, ki naj bi omogočal nadaljnji skladen razvoj kraja in urejanje vseh najbolj perečih krajevnih zagat. Pridobitve prejšnjega srednjeročnega obdobja oziroma programa samoprispevka so v našem kraju več kot očitne: nova osnovna šola iz skupnega programa, nova sodobna telovadnica, asfaltirane mnoge pomembne cestne povezave in ulice, zgrajeno avtobusno postajališče in dva železniška postajališča, ulična razsvetljava in pločniki, do četrte faze dograjen kulturni dom in še mnogo drugega. Vsega, kar smo načrtovali, res nismo naredili, a vendar smo z doseženim lahko zadovoljni. O vseh pomembnih podatkih v zvezi s programom samoprispevka, o uresničevanju programa del iz samoprispevka v prejšnjem obdobju, o srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti, o skupnem programu in še o čem boste podrobno obveščeni v glasilu krajevne skupnosti Rogaška Slatina »Krajan« in občinskem glasilu SZDL .»Bohor žari«. A vendar menimo, da je prav, da vas vseeno opozorimo na nekatere najpomembnejše sklepe v zvezi s samoprispevkom. Z novim ključem za delitev sredstev - 85% za program krajevnih skupno- sti in 15% za skupni program - bo torej dosti več sredstev ostajalo krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih programov, kot v iztekajočem obdobju samoprispevka, ko je bilo to razmeije 55% za krajevne skupnosti in 45% za skupni program. Zato bodo postala sredstva iz samoprispevka, če bomo glasovali za samoprispevek in to pisanje temelji na tej predpostavki - daleč najpomembnejši in najkvalitetnejši vir finančnih sredstev krajevne skupnosti. Kvalitetna zato, ker bo denar pritekel sproti na poseben račun krajevne skupnosti. To pa je pri sedanji inflaciji zelo pomembno. S programom so zajete vse ključne neurejene krajevne zadeve! S programom za uporabo denarja iz samoprispevka, ki naj bi ga bilo po izračunih ustreznih strokovnih služb občine za 360 milijonov dinarjev, naj bi uredili predvsem naslednje: Kulturni dom Na vseh razpravah je bila gradnja kulturnega doma potrjena kot prednostna naloga, zato mu je namenjeno največ sredstev, to je 150,000.000 dinarjev. S temi sredstvi bi nadaljevali notranjo ureditev prostorov za posamezne namembnosti. Za dokončanje in popolno uporabnost kulturnega doma bi po oceni na podlagi cen iz leta 1986 morali zbrati 400,000.000 dinarjev, zato bo treba manjkajočih 250,000.000 dinarjev zbrati iz drugih virov in sicer iz samoupravnih interesnih skupnosti in pri drugih dejavnikih v občini, ki financirajo programe krajevne skupnosti, ter iz republiške kulturne skupnosti. Avtobusna postaja Avtobusna postaja je že vrsto let kamen spotike za vse krajane in goste, zato je bila na javnih razpravah prav tako potrjena kot ena izmed prednostnih naložb. V programu je namenjenih za komunalno ureditev kot nujen delež krajevne skupnosti pri gradnji celotnega objekta 250,000.000 dinarjev. Ostala sredstva bodo iz sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Gradnjo objekta financira Izletnik Celje. Sporazum za gradnjo je že podpisan. Delež sklada krajevne skupnosti za zemeljska dela je 69,000.000 dinarjev, za objekt pa 90,000.000 dinarjev ali skupaj približno 160,000.000 dinarjev. Telovadnica Telovadnica TVD Partizan je v kritičnem starju in ne zagotavlja najnujnejših pogojev za telesno vzgojo otrok in mladine iz pripadajočega okoliša. Najkrajša pot za ureditev tega problema je, da se zanj zavzemajo samoupravne interesne skupnosti in drugi prizadeti. V programu krajevne skupnosti je za to namenjenih 20,000.000 dinarjev. Kolektor Po podpisanem sporazumu za izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja - kolektorja je krajevna skupnost kot podpisnica dolžna sofinancirati gradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov v dolžini 14 km. Komisija je za to predvidela 20,000.000 dinarjev. Ta znesek pa se bo povečal s sredstvi GOKOP, sklada samoupravne cestne komunalne skupnosti (SCKIS) in s prispevki krajanov. Športno-rekreacijski center Športno-rekreacijski center v Rogaški Slatini že vrsto let pogrešamo. Ker nimamo terena za športno rekreacijo, je oviran normalen razvoj otrok in mladine, pa tudi rekreacija odraslih se ne razmahne. Zato smo se odločili, da se to enkrat dokončno reši. Za začetek del je v programu predvidenih približno 20,000.000 dinarjev kot podlaga, da naloga pride na prednostni seznam virov samoupravnih interesnih skupnosti in drugih virov sredstev. Pošta V programu samoupravne interesne skupnosti za PTT je v tem srednjeročnem obdobju predvidena gradnja pošte v Rogaški Slatini. Za uresničitev tega projekta je treba planirati nujen delež krajevne skupnosti.. Za to predvidevamo iz samoprispevka 20,000.000 dinarjev. Prenova in asfaltiranje cest in ulic Za prenovo in asfaltiranje cest ter ulic je komisija predvidela 70,000.000 dinarjev. V uličnem sistemu se predvideva soudeležba sklada in krajanov, pri kategoriziranih cestah pa je planirana udeležba SCKIS ter krajanov in krajevne skupnosti. Ob upoštevanju teh osnov in do sedaj veljavnih ključev za financiranja bi bilo možno načrtovana dela v celoti opraviti. Pri rekonstrukciji Prvomajske ulice je predvidena tudi udeležba Cestnega podjetja Celje. Športni bazen Za rekreacijo vseh krajanov v poletnem času je ureditev športnega bazena ključnega pomena. V programu je namenjeno za to 10,000.000 dinarjev, da se kritično stanje na športnem bazenu prične urejati in da se pritegne k sodelovanju vse zainteresirane dejavnike v kraju, treba pa bo najti nosilca celotne naložbe. Most pri kmetijski zadrugi Gost promet in hkrati preozek most pri Kmetijski zadrugi, dotrajano cestišče, ki je brez pločnika, spremlja v življenjsko nevarnost ljudi, ki tod hodijo ali se vozijo. Zato je komisija predvidela 5,000.000 dinarjev kot delež krajevne skupnosti za odpravo prometnega zamaška, sodelovati pa bodo morale s svojimi sredstvi tudi samoupravne interesne skupnosti. Interna obvoznica Zaradi nevzdržnih prometnih razmer v središču Rogaške Slatine, ki resno ogrožajo krajane in goste, je komisija kljub gradnji zunanje obvoznice, ki bo odpravila le del prometne stiske, predvidela 10,000.000 dinarjev za pričetek pripravljalnih del za interno obvoznico. Seveda pa je urejanje tega problema povezano z novo avtobusno postajo. Projekti za interno obvoznico so že narejeni, saj je obvoznica predvidena z zazidalnim načrtom. Vključitev tega projekta v program predstavlja podlago, da se pridobi sredstva gospodarskih in drugih dejavnikov v kraju in občini. Cestne povezave V programu za razporeditev sredstev ne smemo pozabiti oddaljenih zaselkov v krajevni skupnosti; predvsem ne, ko gre za urejanje najnujnejših cestnih povezav. Za to je komisija predvidela 10,000.000 dinarjev namenjenih vzdrževanju makadamske ceste. Ostale naloge iz predvidenega srednjeročnega programa krajevne skup- nosti se bo financiralo iz drugih virov, pri čemer ima največjo težo v sredstvih krajevne skupnosti prispevek iz dohodka delovnih organizacij. Vendar je treba takoj opozoriti, daje program uporabe samoprispevka le del programa krajevne skupnosti za obdobje 1987-1990. Za urejanje krajevnih komunalnih zagat in drugih neurejenih zadev v vseh delih naše krajevne skupnosti bodo uporabljena tudi druga finančna sredstva, kot so sredstva samoupravne komunalne skupnosti, sredstva iz čistega dohodka delovnih organizacij našega kraja, sredstva drugih samoupravnih interesnih skupnosti (poštne, kulturne, te-lesnokulturne), del sredstev turistične takse, pa tudi nekateri drugi manj pomembni viri. Upoštevani interesi vseh delov krajevne skupnosti! Če ste dobro .proučili glasilo »Krajan« in vse dokumente, ki govorijo o programih krajevne skupnosti, ste lahko ugotovili, da so upoštevani interesi vseh delov naše krajevne skupnosti, kot tudi vsi najpomembnejši skupni interesi krajanov. Vršilec dolžnosti predsednika sveta krajevne skupnosti Rogaška Slatina Milan Zagoda je posebej opozoril na dejstvo, da bo pred njenimi organi težavna naloga, kako kar najbolje uporabiti sredstya iz samoprispevka v skladu z napotki in potrebami, ki so.bile izoblikovane v javni razpravi, in v največji možni meri prisluhniti vsem težavam naših krajanov, neglede na to, v katerem delu krajevne skupnosti živijo. Organi krajevne skupnosti so si namreč za eno izmed osnovnih nalog zadali njen skladen razvoj in ureditev ključnih zadev v vseh njenih delih. ZLATKO NOVAK Kljub izgubi ob tričetrtletju... Ni osnov za črnogledost! V letošnjem tričetrletju smo po periodičnih obračunih poslovali z izgubo. Skupaj je bilo za 195 milijonov dinarjev, če pa od tega zneska odštejemo pozitivne rezultate tozdov, znaša izguba okrog 140 milijonov dinarjev, seveda pa pri tem nekateri tozdi nimajo pokritih skladov skupne porabe in stanovanjskih skladov. Steklarna je zabeležila izgubo le še enkrat in sicer pred natančno desetimi leti - v letu 1976. Zato v tem prispevku poskušava na kratko ugotoviti vzroke za takšne rezultate, kakšen je sedanji položaj Steklarne in kaj si lahko obetamo do konca leta... Več vzrokov za slab rezultat ob tričetrtletju! Že večkrat smo letos ugotavljali, da nam ukrepi sedanje ekonomske politike na področju izvoza niso bili naklonjeni. Naš letni gospodarski načrt je temeljil na predpostavki, da bodo tuje valute naraščale vsaj tako hitro, kot narašča domača inflacija. Vendar - žal - ni bilo tako, saj se je v letošnjih devetih mesecih vrednost ameriškega dolarja povečala le za 39,0%, medtem ko je bila ta čas inflacija večja od 90%. Tako je in tega dejstva ne moremo spremeniti. Res so bili med letom večkrat sprejeti ukrepi za spodbujanje izvoza oziroma uvedene višje stopnje izvoznih stimulacij, vendar od tega letos še ne bo večjih učinkov, bo pa se to dosti bolj poznalo na poslovnih rezultatih v prihodnjem letu. Več denarja, kot smo sprva načrtovali, je šlo tudi za plačevanje obresti od investicijskih posojil in za vračilo anuitet. Najbolj je na to vplivala hitra rast vrednosti nemške marke, v kateri plačujemo obresti za mednarodni kredit. Ogromno denarja smo porabili tudi za plačila obresti od obratnih sredstev, za financiranje poizvodnje in zalog. Za vse to smo v letošnjih devetih mesecih porabili več kot 500 milijonov dinarjev oziroma kar za 182% več kot v letu 1985 (indeks 282). Skratka, sedaj potrebujemo za financiranje proizvodnje dosti več sredstev. Res je sicer, da smo večji del posojil za obratna sredstva dobili po ugodnejši obrestni meri, kot smo dobili posojila za 'pripravo blaga za izvoz oziroma na osnovi izvoznih carinskih deklaracij, narašča pa tudi del sredstev, ki jih najemamo na finančnem trgu po manj ugodni obrestni meri. Zaradi nerednega plačevanja naših uvoznih potreb - surovin - je bila deloma motena tudi proizvodnja, kar je pri našem tolikšnem pokrivanju izvoza z uvozom - absurd ali nesmisel. Drži pa tudi, da naša nova tehnologija, predvsem peč, še ni obratovala tako, kot smo načrtovali. Bilo je še preveč izpadov... In to drži ne samo za novi del proizvodnje, saj so bili izpadi tudi drugod! Omeniti morava, da smo v dveh mesecih - v aprilu in oktobru letos - zatajili predvsem zaradi lastnih notranjih organizacijskih in drugih slabosti ter zabeležili zelo majhne iz-plene. Tako smo, izraženo v dolarjih, v omenjenih dveh mesecih močno zaostajali za planom. Ta izpad ocenjujemo na 250 do 300 milijonov dinarjev!? Odslej rezultati odvisni izključno od nas samih! Zapisala sva že, da se je medtem v zadnjih mesecih stimuliranje ali.spod- bujanje izvoza, predvsem dolarskega, močno spremenilo - nam v prid. Vendar bodo ti učinki bolj opazni šele v prihodnjem letu. Vseeno pa sedaj - če upoštevamo izvoz kristala v ZDA -dobimo za en ZDA dolar s stimulacijami okrog 600 dinarjev, pa tudi pogoji za prodajo doma so sedaj boljši. Zato lahko trdiva, da so naši poslovni rezultati odslej najprej odvisni izključno od nas samih; odvisni so od tega, kako se bomo organizirali in kako disciplinirani bomo na vseh področjih našega dela - od sprejmanja naročil, priprave dela do same proizvodnje in odpreme izdelkov kupcem. Meniva, da bi pri srednjeuspešni proizvodnji mesečno že morali prodajati za milijardo dinarjev, kar bi nam omogočalo poravnavanje vseh obveznosti iz poslovanja, nekoliko tudi izboljšati osebne dohodke ter ustvarjati tudi nekaj akumulacije. Če poskušava oceniti naš položaj do konca leta, lahko ugotovimo, da imamo izvoznih naročil dosti več, kot jih zmoremo. Toda, če bodo ostali predpi: si o obračunavanju celotnega prihodka nespremenjeni - kar pomeni, da izvozna stimulacija ne gre v celotni prihodek, ampak gre direktno v poslovni sklad - potem bomo konec leta končali z izgubo, ki jo bomo pokrivali s temi stimulacijskimi sredstvi. V izvozu za prihodnje leto razprodani! Pred nekaj dnevi smo se predstavniki Steklarne vrnili iz ZDA, kjer smo se pogovarjali z vsemi našimi ngj pomembnejšimi poslovnimi partnerji. Vemo že za projekcijo ali napoved tujih partnerjev za leto 1987 v znesku za več kot 16 milijonov ZDA dolarjev, kolikor pa prihodnje leto fizično še ne bomo sposobni narediti...! Skratka, ugodne prodajne napovedi - kar se tiče nakazanih naročenih količin - so gotovo v veliki meri tudi posledica našega velikega vloženega truda v razvoj novih kolekcij in serij, saj smo razvili izredno obsežen in pester proizvodni program. Razvojno delo za pripravo novih serij in kolekcij, s katerimi smo tudi tržno v veliki meri osvojili novo proizvodnjo, je bilo velika investicija v nadaljnjo prodajo. In zato smo sedaj zagotovo ena med redkimi tovarnami,-'ki ima tako širok in raznolik proizvodni program, pa nam v bodoče teh ne bo treba več širiti, ampak jih le dopolnjevati! Pomembno je tudi to, da nam je uspelo kljub veliki konkurenci -predvsem na tržišču ZDA, kjer smo srečali predstavnike vseh pomemb- nejših proizvajalcev - za prihodnje leto 'doseči večje cene za 5 do 7%. Če upoštevamo nižji odstotek povečanja cen, bi samo iz tega naslova morali prihodnje leto iztržiti kakšnih 600 tisoč ZDA dolarjev. Boljše se organizirati... Zaradi prestrukturiranja ali preureditve naša proizvodnje, zaradi drugačnih značilnosti tehnološkega procesa in zaradi večjega števila zaposlenih je prišlo do precejšnjih sprememb v Steklarni. Čuti se potrebo po celoviti analizi organizacije. Na njerii osnovi bodo verjetno potrebne določene organizacijsko - vsebinske spremembe; take, da bo vsakdo zares zainteresiran za boljše delo in v prizadevanja za to tudi pritegnjen. To pa pomeni, da bomo morali več pozornosti nameniti tudi nagrajevanju. Kjer že imajo normativni obračun, tam ga bomo izpopolnili in poskušali doseči njegovo večjo točnost; za vse ostale, ki nimajo normativov, bomo morali poiskati drugačen sistem nagrajevanja in vezave osebnih dohodkov na njihovo uspešnost. Skratka, uveljaviti moramo več reda, discipline in prisile na vseh področjih delovanja. Izredno važen namreč postaja za naš vsak uskladiščen kos; čim več dobrih kosov, saj imamo naročil več kot dosti... Ocenjujemo, da je nekaj krepkih odstotkov rezerve tudi v nezadostno izkoriščenem delovnem času .č.. Skratka, obeti niso slabi. Kako pa bomo zares živeli v naslednjih letih, to je v ngjvečji meri odvisno od nas samih! JOŽE PELKO ZLATKO NOVAK Devetmesečno poslovanje Steklarske šole Bolje kot lani, pa tudi od načrtovanega Po razpravi o devetmesečnem poslovanju v organih samouprav- povečale družbene obveznosti; kar za Ijanja je splošna ocena, da smo v Steklarski šoli v tem obdobju 135% v primerjavi z lanskim ob-uspešno gospodarili, čeprav ni vse tako teklo, kot smo si začrtali, dobjem! Dosežene rezultate gospodarjenja prikazujemo v tabeli št. 1. Iz primerjave kazalcev o gospodarjenju v letošnjih devetih mesecih z enakim obdobjem v lanskem letu se vidi, da smo letos dosegli znatno boljše rezultate. Tako je letos celotnega prihodka enkrat več kot lani. Pri porabljenih sredstvih - stroških pa ugotavljamo, da letos rastejo nekoliko počasneje, kot so naraščali v lanskem obdobju -in to v porabi energije, to je plina namesto mazuta. Tega pa ni mogoče trditi za ostale poslovne stroške, ki so se močno povečali v primerjavi z lanskim letom. Kljub naraščanju poslovnih stroškov pa smo letos v devetih mesecih dosegli za 131% več dohodka kot v lanskem letu. Žal so se tudi močno o Tabela št. 1.: Gospodarski dosežki Steklarske šole v letošnjih in lanskih devetih mesecih (v dinarjih!) Elementi gospodarjenja Dosežki devetih 1985 i mesecev 1986 1986/85 Celotni prihodek 364,129.280 745,540.761 205 Porabljena sredstva 148,079.035 246,113.655 166 Dohodek 216,050.245 499,427.106 231 Obveznosti iz dohodka 37,393.034 87,857.958 235 Čisti dohodek 178,657.211 411,569.148 230 Razporeditev čistega dohodka: Del za osebne dohodke 136,090.390 296,302.555 • 218 Del za stanovanj, sredstva 6,345.948 14,466.419 228 Del za skupno porabo 11,250.000 30,000.000 267 Del za poslovni sklad 20,649.873 60,811.632 294 Del za rezervni sklad 4,321.000 9,988.542 231 In kako smo izpolnili letošnje planske obveznosti? To kaže tabela št. 2 Celotni letos planirani prihodek smo dosegli s 75,3%; ugoden je tudi podatek o porabljenih sredstvih - stroških, medtem ko smo dohodka ustvarili že 81,8%, kar je zelo ugodno. Škoda, da so tudi obveznosti iz dohodka toliko večje od načrtovanih - seveda zaradi povečanih osnov dohodka in osebnih dohodkov. Čistega dohodka smo ustvarili že 82,3% glede na letni plan in s tem sorazmerno tudi razporeditev či-stega dohodka. Več smo tudi ustvarili čistega dohodka - za 130% v primerjavi z lanskim obdobjem. Zato smo v razporeditvi sredstev čistega dohodka tudi lahko več sredstev namenili za osebne dohodke, saj je naš cilj, da bi do konca leta dosegli republiško povprečje. Toda, če hočemo ta cilj doseči, bomo morali do konca leta naše rezultate "še bistveno popraviti. Za primerjavo navajamo podatek o našem povprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku na delavca: Do 30. 9. 85 Do 30. 9. 86 Indeks 43.628 din . 93.405 din 214 Pomeni, da seje letos povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca v Steklarski šoli povečal za 114%. Večje povečanje smo letos zabeležili pri izostankih z dela zaradi bolniških ur, sej smo zaradi bolniške do 30 dni in nad 30 dni letos izgubili 38.648 delovnih ur, kar je za 29% več kot v enakem lanskem obdobju. Preračunan podatek nam pove, da je letos bilo vsak delovni dan odsotnih z dela 24 delavcev!? Čeprav smo zadovoljni z doseženim rezultatom, pa vemo, da so v delovni organizaciji še neizkoriščene rezerve, kijih moramo izkoristiti do konca leta, kajti le tako bomo dosegli še boljše rezultate! FRUMENCIJ WEILGUNI Tabela št. 2: Izpolnitev letošnjega finančnega načrta do konca septembra (v dinarjih!) Elementi gospodarjenja Plan 1986Doseženo do 30. sept. 1986 Izpol. v % Celotni prihodek 990,000.000 . 745,540.761 75,3 Porabljena sredstva 380,000.000 246,113.655 64,7 Dohodek 610,000.000 499,427.106 81,8 Obveznosti iz dohodka 110,000.000 87,857.958 79,8 Čisti dohodek 500,000.000 411,569.148 82,3 Razporeditev čistega dohodka: Del za osebne dohodke 366,600.000 296,302.555 80,8 Del za stanovanj, sredstva 18,000.000 14,466.419 80,3 Del za skupno porabo 36,000.000 30,000.000 83,3 Del za poslovni sklad 67,200.000 60,811.632 90,5 Del za rezervni sklad 12,200.000 9,988.542 81,8 Primerjava poslovnih dosežkov jugoslovanskih steklarjev za obdobje januar-junij 1986 Nizka rast dohodka V pričujoči preglednici, ki je prenekateremu bralcu poznana, prikazujemo poslovne dosežke jugoslovanskih steklarjev iz grupacije 011-219 — proizvodnja ostalega stekla. Tokrat predstavljamo podatke, ki so glede na enak obračun celotnega prihodka lani in letos primerljivi, seveda pa z razliko, da gre pri naših tozdih za primerjavo dosežkov, ko lani še nismo uporabljali novih proizvodnih kapacitet, medtem ko so letos nove linije že obratovale. Temeljne organizacije Povprečno število Dohodek na delavca Akumulacija v Akumulacija proti zaposlenih po stanju dohodku povprečno konec meseca porabljenim sredstvom Povprečje grupacije SFRJ 16.391 (104)2 810.279 (192) 9,8 (78) 1,5 (71) Povprečje grupacije SRS 3.667 (103) 1,215.196 (221) 5,4 (43) 1,0 (48) Steklarna »BK« I-IV. 1.456 (111) 1,255.992 (182) 5,7 (27) 1,9 (21) Osnovna izdelava 544(111) 1,353.505 (163) 3,9 (16) 1,1 dl) Dodelava 190 (100) 1,278.179 (216) 8,6 (44) 3,5 (32) Kristal 520 (118) 1,199.862 (196) 7,3 (37) 2,8 (30) Dekor 202 (103) 1,105.336 (193) 3,9 (28) 1,6 (35) Dalmacijakristal 97 (100) 656.565 (304) 3,9 (300) 2,7 (700) Tehnokristal 76 (97) 767.671 (249) 6,1 (1525) 4,3 (21,50) Steklarna Hrastnik 1.032 (94) 1,248.992 (276) 4,0 (-) 1,5 (-) ISK Zaječar OOURI. 1.603 (111) 631.840 (118) 7,3 (37) 0,5 (19) Samobor OOUR oblikovanje 252 (98) 383.843 (93) Ručno duvano staklo Skopje 308 (100) 626.149 (307) 3,9 (355) 0,5 (250) Ručno trgovsko staklo Paračin 2.104 (100) 625.130 (213) 4,5 (643) 0,6 (-) Steklo Slov. Bistrico 394 (102) 1,067.859 (207) 10,3 (66) 4,6 (82) »Ukras« Alibunar 195 (99) 520.621 (225) Fabrika stakla Prokuplje 527 (109 621.385 (186) 7,2 (40) 2,6 (51) Oplemenitivanje Samobor1 393 (98) 519.212 (132) 1,9 (31) 0,5 (26) ISK Zaječar OOUR II. 403 (99) 404.325 (176) 8,5 (131) 1,4 (127) ISK Zaječar OOUR Kutina 432 (113) 357.267 (164) 0,4 (-) ISK Zaječar OOUR Sokobanja 211 (83) 495.728 (205) 7,9 (105) 1,2 (92) ISK Zaječar OOUR Kladovo 380 (117) 377.095 (198) 0,1 (7) - ISK Zaječar OOUR Preševo 375 (i01) 457.703 (211) 4,3 (717) 0,5 (-) ISK Zaječar OOUR Pehčevo 220 (107) 219.907 (102) 2,9 (450) 0,5 (-) OZTISSV Kristalgravura OZTISSV Skopje 143 (97) 626.149 (307) 3,9 (355) 0,5 (250) OZT ISSV Kraševo 129 (96) 378.967 (329) OZT ISSV Kratovo 152 (100) 324.833 (214) OZTISSV Debar 130 (86) OZT ISSV S-Izvoz-Kiševo 210 (105) Opombe 1 Ta tozd in vsi pod njim navedeni so brusilnice svinčenega stekla 2 Indeksi v oklepajih pomenijo primerjavo med obdobjem I.-VI. 1986 inI.-VI.85 3 Posamezne črke pomenijo tele kazalce: A = Dohodek na delavca B = Amortizacija glede na povprečna porabljena sredstva C = Čisto OD na delavca D = Poslovna sredstva na delavca 6 Pregled kazalcev v preglednici kaže na nezadovoljivo stanje celotne jugoslovanske steklarske industrije, zlasti zaradi: • nizke rasti dohodka na delavca v absolutnem znesku • nizke stopnje akumulacije s težnjo po njenem nadaljnjem upadanju • nizke ravni povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov • hitrejšega naraščanja sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka. V naših temeljnih organizacijah združenega dela pa je dodatno še zaskrbljujoče upadanje ekonomičnosti poslovanja! Dohodek na delavca se je v letošnjem prvem polletju v grupaciji na ravni Jugoslavije povečal za 92% pri štiriodstotnem povečanju števila zaposlenih. In ker gre tokrat za primerjavo poslovanja v dveh obdobjih, v katerih je veljal enak obračunski sistem, to je enak obračun dohodka, so indeksni kazalci primerljivi. A vseeno je povprečni absolutni znesek dohodka na delavca 810.279 dinarjev na delavca za grupacijo na ravni SFRJ tako nizek, da si velja ob večji rasti osebnih dohodkov in ob manjšem deležu dohod- ka zaakumulacijo zastaviti vprašanje, kakšne so sploh nadaljnje možnosti njihovega razvoja, če jim morebiti sploh ne grozi ukinitev? V večini bru-silnic zunaj Slovenije dohodek na delavca ni v letošnjem prvem polletju dosegel niti 600.000 dinarjev, pa zato ni čudno, če so v njih osebni dohodki zaposlenih izredno nizki in če v njih, razen redkih izjem, ustvarjajo nizko akumulacijo. V naših štirih proizvodnih tozdih smo v letošnjem prvem polletju pri povečanju števila zaposlenih za 11% povečali dohodek na zaposlenega za 82%, kar pa je nižja rast od povprečja v grupaciji, čeprav je ustvarjeni dohodek na delavca v absolutnih zneskih dosti večji od povprečja grupacije. Ob slabi rasti dohodka pa se tako v povprečju grupacije in še posebej pri nas močno zmanjšuje stopnja akumulacije in delež akumulacije proti povprečno porabljenim sredstvom... Primerjava celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi z indeksom, večjim od 100 na ravni SFRJ in SR Slovenije kaže, da so v grupaciji navsezadnje poslovali gospodarnejše. Tega pa ne moremo reči za naše temeljne orga- nizacije, saj so njihovi indeksi gospodarnosti manjši od 100, kar pomeni, da smo porabili več sredstev, kot smo ustvarili celotnega prihodka... To je delno mogoče opravičiti za nas neugodno nizko rastjo dinarske vrednosti ZDA dolarja, saj smo pri povečanju količinskega obsega prodaje iztržili dinarsko manj sredstev. Vsekakor pa je uvajanje novih proizvodnih zmogljivosti rped temeljnimi razlogi za nadpovprečno rast vseh vrst stroškov! Glede na nezadovoljive poslovne dosežke grupacije 011-219 ob negotovostih in nepoznavanju ukrepov gospodarske politike za leto 1987 ter ob neskladnostih iz osnutkov zvezne in republiške resolucije za prihodnje leto bomo morali takoj, jutri odpraviti nekatere slabosti, če hočemo prihodnje leto dosegati boljše rezultate. Negotovost v sistemu, politiki in tečaju dinarja do drugih Valut nikakor ne bo zagotovila večjih osebnih dohodkov in s tem našega boljšega življenjskega standarda. In hkrati bomo morali skrbeti za obnovo, vzdrževanje ter razvoj proizvodnih zmogljivosti z ustvarjanjem večje akumulacije. DANI BRČKO Primerjalni podatki o poslovnih dosežkih tozdov grupacije 011-219 - proizvodnja ostalega stekla za obdobje januar-junij 1986 po podatkih SDK in v dinarjih. V obdelavi je iz te grupacije zajetih 46 tozdov, primerjava pa je zajela 26 tozdov, ki s c/ najbolj sorodni tozdom Steklarne Boris Kidrič. Zato vseh 46 tozdov pri grupiranju po kazalcih ni zajetih! Povprečno uporabljena sredstva na delavca Celotni prihodek proti porabljenim sredstvom Izguba na delavca Povprečni neto Mesto V grupaciji3 osebni dohodek A B C D 5,087.592 (202) 142,6 (103) 46.479 (178) 59.179 (208) 5,456.085 (181) 152,2 (103) - 85.150 225,5) 3,554.447 (219) 173,6 (73) 81.584 (212,6) 4,886.830 (234) 150,2 (82) 90.695 (211) 5 22 3 13 3,169.651 (306) 164,7 (84) 71.269 (218) 8 10 10 22 3,029.303 (234) 232,1 (86) 77.189 (210) 13 13 7 25 2,625.347 (155) 250,8 (77) 76.784 (217) 17 16 9 29 948.760 (187) 276,4 (74) 56.884 (260) 23 14 19 43 961.298 (173) 299,3 (81) 64.902 3,250.396 (186) 132,8 (110) 86.328 (233) 9 17 5 21 8,689.660 (232) 125,4 (97) 52.099 (181) 24 27 23 10 2,949.143 (198) 125,6 (82) 151.100 57.569 (179) 33 18 26 4,285.225 (414) 146,0 (115) 48.244 (243) 25 28 31 16 4,536.626 (196) 157,7 (104) 48.661 (211) 26 23 30 14 2,362.548 (165) 196,2 (110) 81.338 (220) 18 7 6 32 1,359.105 (150) 168,4 (96) 47.026T (207) 28 32 36 1,681.822 (167) 167,2 (104) 49.731 (197) 27 15 27 35 1,808.064 (144) 202,9 (63) 54.463 (177) 29 24 20 34 2,364.874 (180) 111,7 (103) 43.130 (176) 32 19 34 31 2,479.370 (169) 149,9 (120) 41.490 (206) 36 36- 30 3,104.947 (222) 123,4 ( 99) 43.101 (189) 30 20 35 23 1,245.690 (118) 157,9 (123) 37.562 (112) 35 42 38 3,617.757 (203) 130,2 (111) 35.534 (176) 31 25 43 18 1,208.421 (146) 141,2 (102) 32.288 (158) 39 26 45 39 4,285.225 (414) 146,0 (115) 48.244 (243) 25 28 31 16 1,010.254 (198) 174,9 (126) 59.166 (205) 34 40 42 300.530 (292) 191,4 (120) 32.546 (2037 37 44 45 1,353.415 (187) 99,9 (90) 416.495 (340) 40.221 (319) 38 37 772.507 (136) 92,7 (62) 427.128 40.267 (232) 37 44 Začnimo razmišljanje Več pozornosti domačemu tržišču in lastnemu razvoju! Prav gotovo ni težko ugotoviti, da so naši napori za prodor s prodajo na tuja tržišča preveliki spričo dohodkovnih rezultatov, ki jih dosegamo. S svojim razmišljanjem ne bi bil rad preozek ali prestrog, saj ni mogoče prezreti rezultatov, ki se kažejo v hitrem dolarskem večanju izvoza od 7,5 na 12,5 milijonov v pičlih dveh letih, in ki se kažejo v velikih obveznostih zaradi poravnavanja posojih za investicije v letih 1964 in 1985. Razmišljam pač o pogojih za investiranje in poslovanje, v katerih moramo ustvarjati takšen dohodek, ki bo delavcem za delo, opravljeno v Stekalmi, zagotavljal temu ustrezen osebni dohodek in standard Ne bi zanikal tako imenovane proste teke, ki jih imamo pri nas v celotni organizaciji in notranjih razervah, vendarle si upam trditi, da se pri nas dela nadpovprečno; še zlasti v obratih Osnovne izdelave, Dodelave in Brusilnic, to pa zajema več kot 75% vseh zaposlenih, kjer se delo tudi neposredno meri... Toda tudi v naši delovni organizaciji smo dolžni ustvariti take načine merjenja rezultatov, ki bodo motivirali ali spodbujali naše delo...! Čeprav je izvoz že kar vcepljen v vsakdan Steklarne, je vendarle treba oceniti, do katere mere je to zares možno. Družbena usmeritev je politično jasna: izvoz Jugoslavija potrebuje. Vendar je s svojo ekonomsko politiko tudi povedala, da se moramo sami od- ločiti, koliko izvoza prenesemo spričo tega, da se je v letošiyih devetih mesecih vrednost dolarja, izražena v dinarjih, povečala le za 37%, medtem ko se je domača inflacija povečala že za menda 100%! Nobena velika skrivnost ni, da smo v Steklarni z vsemi- strokovnimi potenciali preokupirani ah zmogljivostmi zavzeti z delom za izvoz. Lahko bi rekli, da pomeni danes več kot 70% proizvodnih kapacitet z izvozno usmeritvijo pravzaprav stoodstotno angažiranje in daje preostalih 30% proizvodnje za trg zgolj ostanek možnega opti-muma v izvozu. Če upoštevamo, da je Jugoslavija s svojimi komparativnimi ah primerjalnimi prednostmi turistična dežela, po- meni, da je narava našega poslovnega predmeta pravzaprav tudi na domačem tržišču v dopolnitvi turistične ponudbe. Pa naj bo to oprema hotelov s steklom, ponudba kristala v turističnih mestih ah možnost za vključevanje v maloobmejni promet. S tega stahšča je torej potreba po večji obdelavi domačega trga naša nujnost, ki ni skregana z globalno pohtično opredelitvijo, da potrebujemo več deviz. Seveda pa moram poudariti, kar se mi zdi razvojno ujemno pomembno...! Kljub velikim posodobitvam naše proizvodnje, ki je sedaj pripravljena tudi za veliko-serijsko proizvodnjo, nam tujci v le prevehki meri narekujejo izdelke po ryihovih okusih in eksperimentalnih nagibih. Preveč prevajamo in uresničujemo ideje tujih dizgjnerjev ah oblikovalcev, ko se marsikdaj niti ne zavedamo proizvodno-tehničnih težav in neskladnosti za večjo produktivnost, ki je posledica takega dela. Pomemben je tudi lasten razvoj Rogaška Steklarna ima svoje ime. Ustvarjeno je s šestdesetletno tradici- Skladišče embalaže postaja že pretesno. . - foto Z. Novak jo. Ima veliko znarya in kvalificiranega kadra v naposredni proizvodnji; torej zna narediti najzahtevnejšo kakovost. Mislim pa, da še ni razvila funkcije, da bi lahko to kvaliteto uspešnejše plasirala. Bolje plasirati pa pomeni, da moramo bolj izražati karakter stekla Rogaške na trgu in se ne zadovoljevati z vlogo izvajalcev tako imenovanega Ion posla, ko tuji partner računa na kakovost in cenejšo delovno silo pri nas. Pretežna večina tujih partnerjev dela normalno za svoj profit, zbira računalniške podatke o prodaji znanih tipov proizvodov in take ali modificirane nalaga v naše proizvodne plane. Vse povedano nam, namreč, omejuje možnosti za lasten razvoj, za lastno ponudbo, ki bi z marketinško obdelavo morala imeti realne podlage, da bo uspešna. Stari, tako imenovani železni programi, niso obnovljeni, zaradi česar vlada dokaj velika negotovost v samem planiranju proizvodnje. Maloserijska proizvodnja je zanimiva, je tudi dračja, toda vprašanje je, kakšna je možna optimalna serija in ali jo cena na trgu potrdi. Na domačem tržišču so neslutene možnosti, ki jih žal sedaj ne izkoriščamo. »Domačega« kupca obravnavamo mimogrede. Tako podobo vidimo tudi v tako imenovanih lager listah. Smo desortirani. Zatomenim, da bi bilo dobro namensko določiti kakšnih 30 ali 40% proizvodnih kapacitet samo za domači trg, v proizvodnji za prodajo na tuje pa narediti temeljito selekcijo. Seveda to ni preprosto, saj je selekcija možna samo po zares temeljitih pripravah. V funkcijo priprav na selekcijo pa smatram, da sodi razvoj, zla- 9 Popravek V prispevku »Kako izračunati nadomestilo osebnega dohodka,« objavljenem v zadnji izdaji Steklarja, nam jo je tiskarski škrat temeljito zagodel. V četrtem odstavku pred koncem prispevka je napisano: «... po navedeni metodologiji, s tem da se 1. in 2. januar, 1. in 2. maj ter 29. in 30. november prenaša praznik, če je le-ta v nedeljo, na naslednji delovni dan, medtem ko se 4. julij in republiške praznike prenaša na delovne dneve ...« Moral pa bi se ta del pravilno glasiti: «... medtem ko se 4. julij in republiške praznike ne prenaša na delovne dneve ...«. Vsem bralcem se za napako opravičujemo! UREDNIŠTVO sti v dizajnu in v tehniki, ki mora biti osvobojena vsakdanjega pritiska za izpolnjevanje sprotnih nalog, ki so vedno obrnjene nazaj in. ne v funkcijo pravega razvoja - napredka. Vendar so potrebne spremembe Seveda mora slediti takšnim usmeritvam reorganizacija komerciale in načinov dela do končnega potrošnika in povezav z razvojem. Krepitve komerciale pa ne bi smeli istovetiti samo z večanjem števila zaposlenih, temveč je to predvsem močnejši izraz njene or ganizirane funkcije, ki sega do vpliva na detajlistično prodajo ali prodajo na drobno - maloprodajo ter nadzora nad njo. Postopoma moramo uveljaviti selekcijo v prodajni mreži in uvaja-■nje specializiranih prodajaln v najbolj izpostavljenih turističnih in drugih urbanih oziroma oskrbovalnih centrih In to vsekakor narekuje organizacijo lastne potniške mreže,* potrebne propagande ter ostalih oblik, k:i jih pozna sodobno trženje. Žal pri vsem tem še ni dovolj deklarirana podpora novim usmeritvam, saj potrebujemo veliko znanja in resnične volje. To voljo si bomo morali vcepiti prav vsi zaposleni. Zavedati se bomo morali vse bolj, da je naša prihodnost v pametnem delu, ne samo v težaškem. Ob tem pa ne mislim reči. da ne potrebujemo več gospodarsnega odnosa do vsakdanjega opravljanja delovnih dolžnosti v našem skupnem delu. Razvojne usmeritve, ki bodo strokovno utemeljene, morajo prinesti tudi nosilce nalog, ki bodo samostojni in usposobljeni za tako delo. Morajo prinesti tudi planska in načrtovana po- dročja dela za ljudi - ! dre, ki jo sedaj prevečkrat ne vemo ali ne znamo dati dela. Toda razreza teh M V ! SAV/NJ- ; oaa/VJi ALPAH j pcur/č- -a/4 P060DM HA SL o V AKAP. P06LA- VAAJEV j' DELEŽ O&AOk ’ STEKLA VEUKA c VODNA POVRŠ/-NA epsk/ PESN/K CEPAVA ZA VE-SOIJSKE PAU/SKA MAŠ . oroK nenr/ TOLAN ?r/čj /z NAS/N kkaje^ P E DO V - E/K CELOTE PosNE-rEK f o-KKAJ/Ne SNEŽN/ EA/ier 1WŽN/ SADEŽ spckt N/K PA' PVA/SJO /gpalec K'Mpe Oče (LJUDSKO) PT/CEK PEVEC. števne ' "?#£&/6}L £4 NOTRANJSKE - £st>Kio ■ ■ŠUEN/K PUŠKA AETC/D- L/KA SUSEAP_; 4/L ' Zono- neko -J>EAb£CH. -SfA/ ČLOVEK AL&EKT E/NSTE/H AVSTRN. ?our/K C EK AN z Afff-rfrf saeoeias N/K /N SOCIAS- 06UL/A1 Avstrua SAŠ/'1 ČAKA AM6L- n 2 (K . (w/m Ati) verefra JOPlc Sl/KAK HORVAT MAJ MA TATA EEASfri ENOTA VEZANO (v SLAS- IADO nedelj- Kov/K PZWC- APH/TEK^ 0ewc*jj 4 « ! J (SpzpfJA z/v/u. tasovsk/ POEOCN/K UŽ/TN/, | EN/K 400 nJ mesto v (K?SN/ /N SLAVCN/J/ T/rs/ž !. DALEA- T/NSKO 2. /EE oeel t/ne 'SLAVNA >}OLN/S- V/cA . pADKO POL/C Za razvedrilo Nagradna križanka št. 139 Med reševtiioi s dne križanke št. 139 bomo z žrebom razdelili za 1.500 dinarjev denarnih nagrad in sicer prvo nagrado 600 <: n. v, drugo nagrado 500 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Pravilno rešitev nagradne križanke pošljite na dništvo glasila -Steklar«. Steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v co za časopis -Steklar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z n . ; v. a ko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 139. Rok za oddajo rešitev je 10. december! Žreb je ra;-, k a .gradi za reševalce nagradne križanke št. 138 takole: prvo nagrado 600 dinarjev prejme Manca Čoh, drugo r , : . 500 dinarjev prejme Jožica Špiljak in tretjo nagrado 400 dinarjev prejme Terezija Škorjanc. Vsem nagrajenk; .a čestitamo! Pravilna re te. «ogradne križanke št. 138 - vodoravno: september, kosa, stik, rana, Oman, tuš, talij, Tila, ED, teza, sekol, ratar. Slov. .!. otopitev, srp, Radeče, mak, Lola; veka, Kati, skov, Lal, kurat, lama, jlo, aroma, oderuh, klinar, Marica, okarina. Glasilo »Steklar; uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdaj; ;a sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Juhart. l ikovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, ’ . telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Rokopisov in fotografij urednistvo'nc >r .da 2.500 izvodov. Tiska ČGP Delo, Ljubljana.