IJ, petek, 12.11. 1982 CENA 9 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO domačim znanjem na tuji trg ' zelo razvito gumarsko industrijo, je jugoslovanski trg premaj-n zato je izvoz nuja — V Kranju so se jugoslovanski proizva-- Rekord, Ruma in Sava — dogovorili za izvozno zanimive jrame, za katere bodo združili domače znanje in tehnologijo, ima v svetu vse drugačno ceno kot pa izdelki po licencah traktorske gume, ki imajo seveda pri vse težjih traktorjih nedvomno prihodnost. Podobno kot se v svetu in tudi pri nas opušča izdelovanje diagonalnih avtomobilskih gum in prehaja na radialne, bodo takšno spremembo doživele tudi gume za poljedelske stroje že zaradi manjše porabe goriva, večje trajnosti in boljšega izkoristka vlečne sile. Kranjska Sava ima v proizvodnji radialnih gum že dolgoletne izkušnje, prav tako tudi v Rekordu in Rumi. To zagotavlja zadostno vlogo domačega znanja za začetek proizvodnega programa, za katerega se bodo še dogovorili. Osnovni cilj tega dogovora pa je prodor na zahodni trg, na katerem skoraj ni več povpraševanja po diagonalni gumi. FVednost imajo torej radialne gume za traktorje vse večje moči. Drugi program, za katerega bodo tako kot za traktorske gume jugoslovanski proizvajalci združili domače znanje in tehnične možno- Kranj - Medtem ko so si p redovniki delovnih organizacij iz Rekorda v Rakovici, Industrije gume iz Hume ter drugi predstavniki SOZD 5ave še ogledovali proizvodnjo v de-' ni organizaciji Sava na La borah, * strokovne skupine, ki so jih dolo-! ^ ob koncu dopoldanskega razgovora, že začele pripravljati izhodišča & samoupravni sporazum za delitev a radialne traktorske gume za terenska vozila. Takšna - ni nič nenavadnega, če da bodo po podpisu samo-ega sporazuma, katerega te-principe so določili na raz-- to naj bi se zgodilo naj-u do konca tega leta - prve prišle na trg nekako v dveh Za takšen dogovor med j ugostim i proizvajalci gumijevih a je bil tudi že skrajni čas, saj vojne možnosti v drugih deže--e zdavnaj nakazale, kakšne J bodo v bodoče najbolj iskane, ftav zunanji trg pa so imeli pred predstavniki jugoslovanske gu-ke industrije, ko so se v Kranju -varjali o tem, kakšne gume bo v bodoče proizvajal. V Jugosla-> sicer izdelamo letno okoli 225 ti- * traktorskih gum, potrebovali pa lih najmanj trikrat več. V svetu hitreje prehajajo na radialne iprti telefon 21-860 il-835 ^oblemi Nravstvenega Varstva J^v vsakega od nas zadevajo ^anja in problemi zdravstvene- K*amva. 2e doslej je bilo ob veh-J pravicah uporabnikov in omeje-^»sdstvih za zdravstveno varstvo problemov, ki so se delno reševati tudi z drugačno, organizacijo zdravstvene V?*. ^ ^ to dovolj tudi v bodo-V u' bodo težje gospodarske razmejevale tudi na skromnejši zdravoj dinai? imate vprašanja, predloge, k-flro i rv AiilrnlnA Hnhn. d arti- sti, pa je program terenskih gum, uporabnih predvsem v gradbeništvu. Tudi pri tem ima veliko izkušenj Rekord iz Rakovice, ki že okoli dvanjast let izdeluje diagonalne terenske gume, sčasoma pa bi ob sodelovanju podpisnic samoupravnega sporazuma, predvsem z njihovim tehnološkim znanjem, lahko prešli na radialno terensko gumo. Ta dva programa sta za jugoslovansko gumarsko industrijo, ta je na četrtem mestu med evropskimi izvozniki gum, še kako pomembna, saj že sedanja proizvodnja teh dveh programov obsega polovico jugoslovanske proizvodnje gum. Takšna prizadevanja za prodor na tujem trgu ob združevanju lastne pameti in tehnoloških zmogljivosti so prav gotovo najboljša pot za gumarsko industrijo in obenem opomin za gospodarstvo, ki se še vse preveč naslanja na tuje znanje. Tak primer je med drugim desetmilijardna investicija v proizvodnjo terenskih gum v Suvi Reki. Tam naj bi tovarna Balkan poslala na trg trenske gume po tuji licenci, a ob velikem pomanjkanj u domačega tehnološkega znanja. Ta primer je ravno nasproten od načina, za katerega so se proizvajalci dogovorili v Kranju. L M Ob seji CK ZKS Pomanjkanje odgovornosti w -m ><3 ^ - imate vprašanja, preuivgc, \*devaj9 čakalno dobo, parti-[ \j*ijo, će se vam zdi, da je pre-Kv ®Ji Pomalo pravic iz zdrav-'foega varstva, če menite, da dohodki zdravstvenih de-niso ustrezni, nam to fite na telefon 21-860 ali -■i in sicer v ponedeljek, ^vembra, od 8. do 12. ure. Na bodo odgovorili udele-okrogle mize, ki jo te dni "vljamo v uredništvu. Brez dvoma drži ocena, da znamo sijajno pripraviti akcije, v katerih preverjamo svojo usposobljenost za ravnanje v■ izrednih razmerah. Ko pa ne gre za vajo, pač pa za vsakodnevno resničnost, čakamo na pobude, vzglede, skratka, počnemo vse kaj drugega, kot bi pričakovali glede na dolžnosti, ki jih imamo zapisane. Prav zato je večina kritik, kijih poslušamo v zvezi s poslabšanim ekonomskim položajem in pojavi, ki slede iz takih razmer, upravičena in resna. Še posebej zato, ker prihaja tudi od delavcev, ki so jih bremena stabilizacije najbolj obtežila. Slišati je seveda tudi kritike drugačnega kova, take, ki zaradi objektivnih težav skušajo diskreditirati samoupravni socialistični sistem. Pojavijo se vedno, kadar g če za vsakodnevne težave z življenjsko pomembnimi artikli ali za zadolženost v tujini. Pustimo takšno zlonamerno, večkrat tudi na lažeh, zasnovano kritiko, hrano notranjih in zunanjih nasprotnikov našega sistema. Pomembnejše je zaskrbljeno reagiranje na naše ekonomske težave, na oskrbo z energijo, za katero smo alarm pred leti kar preslišali, in na vrsto drugih pojavov. Takšna zaskrbljenost je značilna predvsem za sredine, kjer si prizadevajo ob največjih naporih ohraniti proizvodnjo, kjer spoštujejo dogovore, sporazume, kjer ob vseh težavah še vedno dobro gospodarijo. Gospodarski ukrepi so znani. Od nas vseh pa je odvisno, kako jih bomo izvajali, kako bomo ustalili gospodarstvo. Z nobeno metlo od zgoraj ne bo mogoče urejati zadev za katere smo zadolženi kot samo-"PraoJjfilci v delovnih organizacijah, kot delegati v potrošniških svetih, kot odgovorni na vodilnih funkcijah. Slaba oskrba, neizpolnjevanje samoupravnih sporazumov, egoistično zapiranje organizacij združenega dela, porast gospodarskega kriminala se prav nič ne skladajo s funkcioniranjem sistema družbene samozaščite, ki ga znamo tako dobro preverjati v vaji, premalo pa ga upoštevamo v vsakodnevnem ravnanju, premalo se z njim varujemo pred takšnimi pojavi, ki so se v poslabšanih ekonomskih razmerah preveč razbohotili. Če vzamemo za primer le oskrbo, za katero je blaga v Sloveniji 130 odstotkov (z izjemo plina), se ni mogoče znebiti vtisa, da gre pri vsem tem za premalo odgovornosti, sposobnosti organiziranja, tudi za nerazvito družbeno zavest. Takšno ravnanje je nedopustno, so poudarili tudi na zadnji seji CK ZK Slovenije v sredo. Samo ugotavljanje še ne pomeni izhoda iz težav, pač pa mobilizacijska zavzetost delavskega nadzora v sleherni delovni organizaciji in tudi skupnosti, v dosledni odgovornosti za ravnanja, zapisani za vsakogar z veliko začetnico. L. M. * «cmte - V sredo so v kranjski plinarni začeli razdeljevati e zagau? ;Qbnn olin Bilo je tako, kot smo se nadejali: dolge di jeklenke, in žalost onih. ki bodo ponovno ponj Pogosta in umestna pa so bila tudi vprašanja: * mogli pravočasno dogovoriti za drugačen način razdelje- na Tajfe bilo pričakovanjema vrst nebo iluzorno .. Kako priti do Opišemo več na zadnji strani, (jk) - Foto: F. Perdan V Beogradu 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije BEOGRAD - V našem glavnem mestu se je včeraj dopoldne začel 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na uvodnem plenarnem zasedanju je o delu sindikata v minulih štirih letih spregovoril predsednik zveznega sveta sindikatov Jugoslavije Bogoljub Nedeljkovie. Nato je kongres nadaljeval delo v sedmih komisijah. Razprave trajajo še danes, jutri pa bo 1.065 delegatov in skoraj 600 gostov s sklepno plenarno sejo potegnilo črto pod dvodnevnimi razpravami. V ospredju razprav sta boj za stabilizacijo in zahteva po samoupravnem reševanju gospodarskih težav, ki jih je najlaže premagati z administiativnim vmešavanjem države. Brdo pri Kranju - Od ponedeljka do srede je potekala na Brdu tradicionalna konferenca mednarodnega trženja Iskre. Predstavniki Iskre v tujini so se pogovorili z domačimi sodelavci in predstavniki republiških organov o uresničevanju izvoznih ciljev in ukrepih za hitrejše vključevanje Iskre v mednarodno delitev dela. - Foto• F Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Brez materiala ni večje proizvodnje V prvem polletju se je gorenjsko gospodarstvo lahko pohvalilo z nadpovprečno industrijsko rastjo, zato je sedanji komaj 1-odstotni porast v primerjavi z lanskimi devetimi meseci toliko bolj zaskrbljujoč. V kranjski občini je proizvodnja sicer porasla za 3,5, v Radovljici za 5,8 in v Tržiču za 3,6 odstotka, je pa na Jesenicah upadla za 2,8 odstotka in v Škof ji Loki za 3,7 odstotka. Glavni vzrok, ki je povzročil upadanje in zmanjševanje industrijske rasti, je slaba preskrba s surovinami. Avgusta je bilo slabo oskrbljeno z domačimi materiali 55 odstotkov industrije, 13 odstotkov pa celo zelo kritično. Tudi preskrba z uvoženimi materiali ni bila dosti boljša. Kar 53 odstotkov delovnih organizacij je imelo težave zaradi oskrbe, v 12 odstotkih pa je bila oskrba tako slaba, da so se srečevali z zastoji. Enake razmere so bile tudi septembra in zato je razumljivo proizvodnja manjša. Zato še toliko velja pohvala delovnim kolektivom, ki so z izrednimi napori dosegle nadpovprečne rasti proizvodnje. Strojna industrija je naredila kar za petino več kot lani v enakem času, proizvodnja električnih strojev in aparatov za 10,9 odstotka, čevljarska industrija za 4 odstotke, prav toliko proizvodnja žaganega lesa in plošč, tekstilna industrija za odstotek. Pod lansko ravnijo je sedem pomembnejših panog: črna metalurgija za slaba 2 odstotka, predelava rudninskih nekovin za 5, kovinsko predelovalna dejavnost za 2, končni lesni izdelki za 2,5, tekstilna preja za 1,6, predelava kavčuka za 7 in živilska industrija kar za 9 odstotkov. Z manjšo proizvodnjo so narasle tudi izgube, ki so letos kar osemkrat večje kot lani v enakem času. Rdeče številke ima 23 organizacij združenega dela v vrednosti 575 milijonov dinarjev. Največji zgubaš je jeseniška Železarna s 359 milijoni dirtarjev izgube, sledi Sava Kranj z 99 milijoni dinarjev, Elektro Kranj s 43 milijoni dinarjev, LTH Škofja Loka z 22 milijoni dinarjev, KZK Gorenjske — Mlekarna s 16 milijoni in Savske elektrarne s 16 milijoni dinarjev izgube. Izgube v Železarni so že kritične in ni izgledov, da bi jih do konca leta pokrili. Enako je v Elektru, kjer vsak proizvedeni kilovat prinaša izgubo, v Savi pa računajo na popravek cen avtomobilskih gum. Razveseljiv podatek je tudi rast investicij, ki so večje za 39 odstotkov in znašajo 3,3 milijarde dinarjev, kar dokazuje, da se delovne organizacije prizadevajo za sodobnejšo tehnologijo in s tem večjo konkurenčnost. Poudariti tudi velja, da je v investicijskem dinarju vse ma nj kreditov. L. Bogataj Čeprav naj bi bila cesta od Visokega do Poljan, tretji del tako imenovane uranske ceste skozi Poljansko dolino, zgrajena že lani oziroma najkasneje letos spomladi, so stroji dolge mesece počivali. Interesna skupnost za energetiko, ki je glavni investitor, ni imela dovolj sredstev da bi lahko dela potekala po načrtu. Sedaj je denar zagotovljen in če ne bo vreme preveč nagajalo, računajo, da bo do novega leta asfaltni trak potegnjen skozi Poljane. - Foto: F. Perdan Avtobusni potniki —-nad čem se jezite? Danes objavljamo na 10. in 11. strani odgovore na številna vprašanja, ki ste nam jih posredovali v nedavni telefonski akciji o avtobusnih prevozih po Gorenjski. Pri Alpetouru so ljubeznivo in potrpežljivo odgovarjali na vsa vprašanja, ob vsem tem pa poudarili, da bodo glede na spremenjen delovni čas in skupaj s posamezhimi delovnimi organizacijami iskali rešitve za ustreznejše avtobusne zveze. S 1. decembrom bo objavljen m bo veljal nov vozni red na nekaterih linijah G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVUANJE PETEK. 12. NOVEMBRA Preusmeritev na kranjske ambulante Razlogi za nelikvidnost kamniškega zdravstva v dražjih storitvah Kliničnega centra, višjem bolniškem staležu in neurejeni prevozi rešilnih avtomobilov — Preusmeritev v kranjske specialistične ambulante? Kamnik — Kamniška zdravstvena skupnost ima letos prek 18 milijonov dinarjev izgube. Čeprav se primanjkljaj proti koncu leta nekoliko popravlja (trenutno beležijo le še 11 milijonov), se vendarle vprašujejo, kako racionalizirati zdravstveno varstvo Kamničanov, da ob letu ne bo znova minus. Največji »krivec« izgube so prekoračene storitve Kliničnega centra v Ljubljani. lx;-te so se povečale kar za 15-odstotkov, kar za Kamnik pomeni staro milijardo in pol. V prvem polletju je specialistična služba opravila 13.808 pregledov. Statistično gledano je torej kar polovico kamniških zavarovancev (vseh je 26.326) poslala na specialistični pregled v Ljubljano. Ker je letos Klinični center razmejil bolnišnično in univerzitetno dejavnost, je to njego- PO JUGOSLAVIJI GOSPODARSKA POLITIKA LETA 1983 Če se država odloči, da bo za leto dni ustavila gospodarsko rast, pomeni, da je v izrednih okoliščinah. Jugoslavija vsekakor je, saj je izvršni svet delegatom zvezne skupščine predlagal osnutek resolucije, ki ima v glavnem negativne predznake. Zvone Dragan, ki je osnutek obrazložil, je povedal, da breme odplačevanja tujih dolgov v prihodnjem letu ne bo večje od letošnjega, bo pa odplačevanje precej težko. Zato bomo prisiljeni bistveno zmanjšati uvoz, razen surovin in reprodukcijskih materialov, s tem pa seveda zaustaviti tudi rast industrijske proizvodnje. Ker bo vendarle treba povečati prodajo na tuje za 15 do 20 odstotkov, bo treba za okoli desetino zmanjšati celotno notranjo porabo, zlasti naložbe ter splošno in skupno porabo. Seveda te številke še niso dokončne, ker bo treba dokument gospodarske in družbene politike Jugoslavije v prihodnjem letu še izpiliti v široki delegatski razpravi. Zbor republik in pokrajin je potrdil, da naslednje leto ne smemo računati s primanjkljajem v plačilni bilanci. Nujno bo treba ustvariti možnosti za večjo proizvodnjo in izvoz. Prednost mora imeti uvoz najnujnejšega repromateriala. Ni objektivnih razlogov, da bi dinamika gospodarske rasti prihodnje leto zaostajala za letošnjo. Za določen čas je še vedno neizogibno admini-striranje in še trdnejše ohranjanje sedanje ravni cen. V vsej državi moramo dati prednost proizvodnji blaga, ki je življenjskega pomena za široko porabo. S prestruktuiranjem znotraj možnosti zagotoviti večje možnosti za zaposlovanje v proizvodnih gospodarskih dejavnostih. Dinar mora postati edino plačilno sredstvo v državi. Postopno bomo zmanjševali posredne davke in druge dajatve in krepili delež neposrednih davkov. Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov Industrija nosilka razvoja Tržič — Gospodarski in družbeni razvoj tržiške občine je vseskozi tesno povezan z industrijo. Tudi v prihodnje, kot je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ivan Kapel, ostaja industrija nosilka napredka. »Kakor je za tržiško gospodarstvo značilno, da se je razvoj gradil predvsem na lastnih sredstvih, kar pomeni, da v sedanjih zaostrenih razmerah ni obremenjeno še z odplačevanjem kreditnih obveznosti, tako se politika naslanjanja na domače sile v prihodnje morda lahko odrazi negativno. V preteklem srednjeročnem obdobju so sredstva za naložbe v družbenem proizvodu dosegla komaj šest odstotkov.« / »Prav skromni delež na eni strani in potrebe po preusmeritvi, obnovitvi in posodobitvi proizvodnje na drugi strani naše gospodarstvo v težavnih razmerah silijo v smelejše proizvodne programe. Investicijski projekti nekaterih organizacij združenega dela so pripravljeni do te stopnje, da bodo lahko uresničeni še v tem srednjeročnem obdobju. Gre za Zlitov program masivnega pohištva, za delno preusmeritev Bombažne predilnice in tkalnice v predelavo steklenih tkanin, naložba Lepenke se že uresničuje, medtem ko Peko svoj program preselitve tozda Obutev prenaša na konec tega petletnega obdobja.« . Naložbeni programi trži&ega gospodarstva so tesno povezani z industrijsko cono na Mlaki. Kako napreduje njena komunalna opremljenost? »Večina manjših organizacij združenega dela se trenutno stiska na ozkem mestnem prostoru, kjer nimajo možnosti za nadaljnji razvoj. Do 1985. leta bo potrebno na industrijski coni zgraditi infrastrukturo, tako da bodo T»ko, Tokos in Peko in morda še kdo lahko začeli načrtovati preselitev.« Zoženi okviri razvoja zahtevajo, da tudi v trži&i občini prilagodite družbeni plan dejanskim možnostim. Katere so poglavitne spremembe? , ., »Gospodarska gibanja v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja nam dopuščajo, da v aneksu družbenega plana zastavimo razvoj nekoliko bolj optimistično kot v republiki. Načrtujemo da bo družbeni proizvod naraščal do tri odstotke, industrijska proiavodnj« s štirimi odstotki, izvoz z 10 7 odstotka in uvoz do tri odstotke, stotka m nimiy tudi podatek, da v družbe- Morda je zai bo investicjska poraba Ivan KAPEL, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič — Foto: F. Perdan nem proizvodu zavzemala več kot 15-odstotni delež. Teh številk nismo zapisali na pamet, saj izhajajo iz načrtov organizacij združenega dela, zlasti Peka, ki je glavni nosilec razvoja v naši občini.« Tržiško gospodarstvo je že zdaj poznano kot izvozno naravnano. »V devetih mesecih letos, na primer, smo v naši občini dosegli skoraj 187-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Neto devizni učinek na zaposlenega je pri nas najvišji na Gorenjskem, zlasti razveseljivo pa je to, da smo napravili ogromen skok v menjavi s konvertibilnim trgom. Ce želimo v naslednjih letih uresničiti več kot desetodstotno rast izvoza, bo potrebno vsekakor izredno veliko naporov. V Peku, ki je že zdaj največji izvoznik, take stopnje najbrž ne bodo mogli dohajati, zato pa se bodo morali bolj potruditi v drugih organizacijah, tudi manjših, kjer izvozu doslej še niso posvečali dovolj pozornosti.« V preteklih letih so v Tržiču precej govorili o povezovanju industrije v isti panogi, očitnega napre-ka pa ni bilo. S tem mislim zlasti na kovinskopredelovalno industrijo. Ste ideje opustili? »Ne, vendar je stvar precej zapletena in zahteva čas. V tržiški občini so štiri manjše organizacije s področja kovinske industrije. Vsaka ima dovolj zanimiv proizvodni program. Mislim, da bi jih bilo najbolj smiselno povezati ob prehodu na industrijsko cono.« Ce izvzamemo industrijo, ki je glavna nosilka razvoja, ima tržiška občina tudi neizmerne razvojne možnosti na področju gostinstva in turizma. »V turizmu zadnja leta vlada pri nas veliko mrtvilo. Nimamo pravih nosilcev razvoja te dejavnosti. Vsekakor bo potrebno vrniti nekdanjo živost, obuditi zamisli o kme&em ve storitve nekoliko podražilo, kar je tudi videti na finančnem stanju kamniškega zdravstva. Tako je najboljša rešitev iz finančnih zagat v razumnejšem ravnanju. V Kamniku so se odločili, da bodo poslej manj hodili na specialistične preglede v Klinični center. Omejiti bodo morali tudi laboratorijske preglede v Ljubljani, saj jih zavarovanci opravijo večinoma že v domačem laboratoriju in njihovo ponavljanje v Ljubljani pomeni dodatni obremenilni strošek. Najbolje bi seveda bilo. ko bi lahko specialistične ambulante približali zavarovancem. V Kamniku sicer načrtujejo nov zdravstveni dom, a njegova dejavnost še ne bo tako kmalu zaživela, v starem pa ni prostora za specaalistično dejavnost. Na tihem razmišljajo, da bi se posluževali bližnjih in cenejših kranjskih storitev, a odločitev je odvisna še od zdravnikov. Izgube je kriv tudi večji izdatek zaradi letošnjega dviga bolniških staležev, ki so od 5 odstotkov porasli skoraj na šest. Največ bolovanj je zaradi nege družinskih članov ter nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Precejšen izdatek pomenijo tudi prevozi rešilnih avtomobilov in taksijev v Ljubljano. Zdravstveni dom Kamnik je v prekoračitvi udeležen le s tremi milijoni, torej je težišče izgub resnično zaradi ne-racionalnosti pri specialističnih storitvah. Pri kamniški zdravstveni skupnosti so ob ukrepih proti izgubi razmišljali tudi o siceršnjem finančnem stanju občinskega zdravstva. Ko bi zdravstvene storitve plačevali po domicilnem načelu, tudi ne bi bilo tolikega odliva iz Kamnika, ki zaposluje precej delavcev iz drugih republik. Tudi prispevna stopnja ni preveč vredna zavidanja, saj je na samem repu v Sloveniji. D. Z. > turizmu in izkoristiti prednosti kraja, ki mu jih dajeta bližina meje ter naravno okolje. Upam, da se bo s ponovno oživitvijo turističnega društva, ki jo načrtujemo z novim letom, na tem področju marsikaj premaknilo.« Kako pa je začrtan razvoj komunalnih dejavnosti? »Pred nami sta dva glavna problema, ki jih bomo morali rešiti v tem srednjeročnem obdobju. Ureditev sanitarne deponije odpadkov v Hudem smo že začeli uresničevati, narejene pa so tudi analize možnih virov pitne vode. Z vodo nekateri deli občine niso niti količinsko niti kvalitetno preskrbljeni, razen tega pa ostajajo zaprte posamezne gradbeno zanimive lokacije. Na osnovi analiz bo potrebno izdelati idejne projekte za dolgoročno oskrbo s pitno vodo. Naložba bo, podobno kot odlagališče odpadkov, zahtevala pomoč celotnega tržiškega združenega dela. Problem, ki najbrž presega naše trenutne možnosti, pa je gradnja osrednje čistilne naprave, ki jo bomo pomaknili v naslednje obdobje.« V zadnjem času vedno bolj poudarjamo potrebo po lastnih energetskih virih. Kakšne poti iščete pri vas? »Tržiška industrija glede na drugo gorenjsko ne rabi veliko energije. Njena vira sta predvsem elektrika in mazut. Trenutno v občini pripravljamo energetsko bilanco potreb in možnosti. Družbeni plan podpira razvoj manjših vodnih elektrarn, ki jih je v tržiški občini že kar nekaj. Med drugimi jih imata Lepenka in Bombažna predilnica in tkalnica. Razen tega so nekatere delovne organizacije, omenil bi predvsem, »tkalnico« in Peko, podpisale dogovor o financiranju izgradnje plinovoda. Zgrajen bi moral biti že do leta 1982, vendar je naložba zaradi pomanjkanja denarja prestavljena do leta 1985. Zaradi velikih potreb po energiji sta BPT in Peko pripravljena delno kreditirati gradnjo tako da bojazni za ponovni premik ni. Sicer pa morajo vsi porabniki kurilnega olja ali mazuta v občini v šestih mesecih pripraviti programe mogočega prenoaa na drugo vrsto energije« Kako je z razvojem kmetijstva in s preskibo? »Moram reči, da je tržiška občina, tudi v hribovitih predelih, dokaj dobro obdelana, da sta živinoreja in zlasti pašništvo v zadnjem času napravila velik korak naprej. Dodatna sredstva skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane prav gotovo >omenijo močno injekcijo, s katero lahko še pospešil pridelavo mesa. V preskrbi igrajo pomembno vlogo tudi blagovne rezerve. Z naložbo v skladišče občinskih rezerv, ki bo zgrajeno sredi prihodnjega leta, bomo vsekakor dobili nove možnosti za boljše pokrivanje i intervencije.« H. Jelovčan Eo' in Kje so presežki? Kje so presežki samoupravnih interesnih skupnosti, ki naj bt * namenili za spodbujanje izvoza? Samoupravna skupiK ekonomske odnose s tujino je namreč dobila zelo malo pred\ ga denarja. Vzrokov je najbrž več; tistih ki so se »znašli« in p me valorizirali z vsaj dvajsetodstotno stopnjo, presežkov »ni Tam, kjer so ravnali skladno z zakonodajo, pa so se znašli v i težavah: presežke so vrnili gospodarstvu, hkrati pa jim ie blokirala sredstva v višini presežkov. Tako so brez denarja "" in samoupravne interesne skupnosti. občinsk«* »Vzrok je neusklajej___ daja,« je dejal vodja skupni samoupravnih interesnih v Škofji Loki Štefan cembra lani je bil sprejet kon o razpolaganju s računskih prihodkov tičnih skupnosti in interesnih skupnosti v letu V zakonu je določeno, da je no na podlagi polletnih n do 1. avgusta poračunati prihodkov in s 1. septembi__ nižje prispevne stopnje. Ce nopolitične skupnosti moupravne interesne skupnosc i ne naredijo, ima SDK pravico x > mrznitve teh sredstev, dokler rej en poračun. Zagrožene se sankcije. Odgovorne osebe s« kaznovane s 5.000do 20.000 dinarjev, organizacije pa s 50.000 do narji.« Poleti je bil z intervencijskimi zakoni sprejet ie dodatni ki ureja poračunavanje presežkov. »Presežki se niso povsod poračunavali, zato je zvezni izvrfc' sprejel še zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982. Ta SDK lahko od 1. avgusta dalje izloča 15 odstotkov priliva na račun, dokler določena samoupravna skupnost ne poračuna oziroma dokler jih ne vrne gospodarstvu.« Kako ste ravnali v Škofji Loki? »Skladno z zakonodajo smo konec julija predlagali___ vršnemu svetu, da potrdi znižanje prispevnih stopenj, da bi tako" vrnili gospodarstvu. Izvršni svet je ta sklep 3. avgusta sprejel. V, vzporedno s tem slovenski izvršni svet dal pobudo, da presežke i nih interesnih skupnosti letošnjega prvega polletja namenimo vanje izvoza. Združeno delo je v ta namen podpisalo poseben sporazum. V naši občini bi za izvozne stimulacije morale «__ interesne skupnosti (brez zdravstvene in skupnosti za zaposloval1 spevati 14 milijonov dinarjev. Ob tem moram povedati, da je bila na priporočilo republiške«* za družbeno planiranje uporabljena strokovno oporečna metodau vanja prihodkov. Po tej metodi naj bi dotok sredstev v prvem predstavljal 46 odstotkov celoletnega priliva. To pomeni, da so s stva, ki so se natekla nad 46 odstotki letnega plana, presežki. V na§ < trdimo, da to ni res, ker bo priliv v drugem polletju najbrž m priliva v prvem. Združeno delo je namreč moralo uskladiti osebne z družbenim dogovorom in za primer naj povem, da je masa dohodkov s septembra na oktober že upadla za 20 odstotkov manj imajo samoupravne interesne skupnosti tudi prihodka.« Kakšne so posledice? Služba družbenega knjigovodstva je na tej podlagi izi prihodkov izločila na poseben račun in.jih ne moremo uporat smo se znašli v nezavidljivem položaju, ker smo viške skladno x dajo vrnili gospodarstvu, hkrati pa imamo še enkrat zamrznjene nem računu SDK. Zaradi znižanih osebnih dohodkov v go® znižanih prispevnih stopenj priteka manj denarja, razen tega p® od vsakomesečnega priliva odteguje še 15 odstotkov dotoka. Ta c kasneje dobimo, ko dokažemo, da imajo samoupravne interesne izgubo.« Kaj to potneni za financiranje dejavnosti? »Imamo velike težave pri zagotavljanju sredstev za redno _ šol, vrtcev, kulturnih in drugih družbenih ustanov. Sporazumne jim nakazujemo le najnujnejši denar, kar pa je v nasprotju s i o menjavi dela. Iščemo tudi najrazličnejše druge izhode. Tako štirinajstimi dnevi uporabili združena sredstva amortizacije ' izplačilo otroStih dodatkov in nadomestil za porodniške dopuste « Ste kaj ukrepali? »30. septembra smo opozorili SDK na to, v kakšnem nemogo».._ žaju smo se znašli, vendar do sedaj nismo dobili odgovora. Poloti izredno težak, saj so imele samoupravne interesne skupnost oktobra 24.700.000 dinarjev izgub. Sklicali bomo vse skupščuK upravnih interesnih skupnosti, vendar do konca leta ne moremo ka; narediti. Stopenj ne moremo zviševati. Lahko naredimo samo te j naprej skušamo premoščati izgube s prerazporejanjem sredstev manjkljaje poračunamo s prispevnimi stopnjami prihodnje leto.« Kje so torej viški samoupravnih interesnih skupnosti? »Naše smo vrnili gospodarstvu. Hkrati pa nam enaka vsota let: » njena na posebnem računu SDK.« Pravna pomoč Prva pomoč je nujna in potrebna, predvsem pri varstvu delavcev v združenem delu — Soglasja skupaj z radovljiške no? Jesenice - Služba pravne pomoči jeseniške občine deluje dve leti in čeprav so kadrovsko precej šibki, saj je redno zaposlen le en pravnik, so lani in letos redno nudili pravno pomoč pri vseh tistih vprašanjih, ki jih določa zakon o pravni pomoči. Tako so nudili pravno pomoč pri zahtevah za varstvo pravic, pri civilnih zadevah, zemljiškoknjižnih zadevah, pogodbah, kazenskih zadevah in drugih vprašanjih. ~ Služba pravne pomoči je nudila pravno pomoč 277 občanom in delovnim ljudem, med katerimi pa mso Hl V 111111 I jUUVIli| ----------| v 1 • vključeni tudi tisti, ki so pri službi iskali le informacijo. Teh pa je bilo več kot 350 in vsi so v skladu s sklepom o ustanovitvi službe pravne pomoči dobili informacijo brezplačno. Le 4,6 odstotka vseh obravnavanih zadev je odpadlo na zahteve za varstvo pravic delavcev v združenem delu. Več kot 55 odstotkov informacij, ki so se nanašale na varstvo pravic delavcev pa so rešili na osnovi medsebojnega dogovora med delavci in organizacijami združenega dela. Osnovni vzroki za spore med delavci in organizacijami ga dela so premalo natanil*' mezne dolođ>e v sai aktih ali nespoštovan* aktov ali slaba informiranost Poleg službe pravne j dveh odvetnikov dela pri sindikalnem svetu pravna r daje nasvete delavcem pri vanju in varstvu njihovih Obstaja težnia po zdruievaaV resov obeh oblik pravne sebej pri zadevah varstvi delavcev v združenem delu. Ko so o službi pravne pravljali člani izvršnega s* Sčine občine Jesenice, so i bi poskušali skupaj z = občino doseči soglasje o skup* £ ni pomoči. Ce soglasja ^ v dosegli, naj bi o organizam ^ „o razpravljali, obenem pa * f* lagali občinskemu sindikalni; tu da pravna pomoč poknv* pravno posvetovalnico - da za to namenjena sredsus ^ ski sindikalni svet Jesen** ^ službi pravne pomoči. PETEK, 12. NOVEMBRA 1982 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Skladišče je že preobremenjeno Direktor Lesnine Ljubljana — delovna enota pohištvo Kranj Milan Likozar: »Smo edina specializirana trgovina s pohištvom na Gorenjskem, zato moramo biti zares kvalitetni in boljši od drugih« Lesnina Ljubljana je s 46 delovnimi enotami v notranji prodajni mreži Pohištvo med največjimi v.tej zvrsti v driiavi in ima poslovne stike oziroma sklenjene pogodbe z okrog 30 odstotki vseh proizvajalcev pohištva v Jugoslaviji. Med večjimi delovnimi enotami pa je tudi kranj-Aa, ki je edina specializirana trgovina s pohištvom na Gorenjskem. O letošnjem poslovanju, trenutnem položaju in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem kranjske delovne enote Milanom Likozarjem »Poslovni rezultati za letošnjih mesecev so zadovoljivi. Lahko da s 30-odstotnim poveča-v primerjavi z lanskim obdobni lovimo fizični obseg dela. Res pa tudi, da smo v zadnjih nekaj ob-tako napredovali, da danes skoraj že ne moremo več fizično povefevati prodaje. Skladišča v Les-nini nasplon namreč postajajo preobremenjena. Ce spregovorim o sedanjih varčevalnih ukrepih, moram reči, da je bil že prvi takšen ukrep povečan polog za posojila. Vendar pa je v glavnem povzročil le to, da se je povečala prodaja pohištva za gotovino. Izredno majnen promet smo potem beležili v prvih dneh oktobra. Po sprejetju prvih ukrepov, predvsem po devalvaciji, pa se je promet zelo povečal.« Kakšen je v tem trenutku pri vas izbor? Ali podobno kot pri nekaterih osnovnih življenjskih artiklih tudi pri vas opažate pomanjkanje? »Pohištva je na jugoslovanskem trgu sorazmerno dovolj in ker imamo pogodbe z 80 odstotki vseh proizvajalcev, na tem področju ni C osebnih težav. Čakalni roki za do-avo pohištva so se celo nekoliko skrajšali. Nekaj daljši so razumljivo le pri tako imenovanem masovnem pohištvu. Seveda pa imajo proizva- Z novimi stroji več na tuje 160-članski kolektiv kranjske Zvezde bo letos ustvaril 7000 do- ... izvoza na zaposlenega Kranj — Kljub temu da se v »ranjski tovarni Zvezda letos srečujejo tako kot prenekatere delovne organizacije pri nas s težavami glede pfcskrbljenosti z repromaterialom, s Enkrat nič manj ne prizadevajo u br največji izvoz. Pomanjkanje domačega repromateriala je bilo to-Htino, da so morali letos celo ukiniti «o delovno izmeno v tkalnici, delavci pa so bili porazdeljeni na dmgo delo predvsem v oplemenitil: aicL Težav bi bilo hitro konec, če bi ahko zagotovili domačemu dobavitelju repromateriala devizno participacijo. Delan izhod so sicer poiskali Odi v opuščanju nekaterih proizvodnih programov, predvsem tistih, » katere potrebujejo surovino iz iw>za. Pomanjkanje domačega re-^ materiala ima seveda zanje ob-oejfe posledice, saj to pomeni okoli milijon kvadratnih metrov tianin manj. _ Ker pa kupce medvlog - za kon-r«kcionarje in obutveno industrijo je "fctzda največji specializirani lzde-Wc le-teh v Jugoslaviji - niso pustiti na cedilu, so za&h - j prodali ».v,* -— •"eda ob občutno povečanih mate-»fch stroških. To se jim je poznalo * Padcu dohodka, medtem ko so proizvodnje obdržali na pla-^^nem nivoju. . ... , Uvozni plan, ki so si ga zastavili to je okoli 1,1 milijona dolar- jev predvsem na konvertibilno področje, bodo letos dosegli. To pomeni, da prodajo na tuje 25 odstotkov izdelanega blaga. Se v tem srednjeročnem obdobju predvidevajo vrednost izvoza v višini 3,5 milijona dolarjev. Vendar pa bi takšno povečanje lahko dosegli le z vlaganjem v nove stroje. Predvideno investicijo v višini 50 milijonov novih din so morali preložiti na prihodnje leto, saj letošnji devizni ostanek ni zadoščal za predplačilo naročila pri tujem proizvajalcu. Z novimi stroji, predvsem finalnimi, bi lahko izdelovali blago z večjo širino. Stroški se kasneje obrestujejo, še posebej pri konfekciji. S takšno investicijo v Zvezdi pogojujejo tudi 18-odstotno povečanje izvoza v prihodnjem letu z možnimi odstopanji predvsem navzgor. Pri takšnem prodoru na tuje trge na je še kako pomembna kvaliteta. Ze doslej so pri prodaji svojih izdelkov prevzemali vso odgovornost za kvaliteto med vloge v oblačilih in obutvi, zato imajo reklamacij izjemno malo. Uvedli so tudi sistem spodbujanja kvalitetnega dela, saj lahko delavec na račun kvalitetnega dela pridobi pri osebnem dohodku 12 do 15 odstotkov. Spoznali so tudi, da je za proizvodnjo nadvse pomeb-no, če so delavci vešči dela v celotnem procesu proizvodnje, saj tako hitreje in lažje odkrijejo morebitne napake že na začetku. L M. jalci vedno večje težave zaradi uvoženega repromateriala. Brestu na primer primanjkuje z Japonske uvoženih folij, ki jih potrebujejo za proizvodnjo kuhinj. Sicer pa so proizi-vajalci vezani na uvoz eksotičnih furnirjev, različnih folij, lakov, lepil, okovja, dimljenih stekel, skaja in usnja; človek se nehote vpraša, kaj je v nekem izdelku sploh še domačega. Pomanjkanje repromate-rialov se bo seveda odrazilo tudi v trgovini. Bele tehnike, ki je dopolnilo v našem prodajnem programu, praktično ni moč dobiti. Podobno je s talnimi oblogami in izdelki iz usnja. Vsemu temu pa se je zdaj gridružilo še pomanjkanje goriva, kupcem ne moremo redno dobavljati blaga, ker primanjkuje nafte. Prav zato imamo težave tudi z brezplačno montažo. Strankam svetujemo, da malo počakajo, se jim opravičujemo ali jih prosimo, da sami pridejo po monterja. Neradi pa vidimo, da se tega dela lotevajo kupci sami (če niso res vešči), ker1 imamo potem veliko reklamacij in posredno izgubljamo tudi ugled.« In načrti v prihodnje? »Potrebno bo varčevanje na vseh področjih. Imamo veliko stroškov z ogrevanjem. Rekel sem že, da je naše skladišče preobremenjeno. Najprej smo nameravali sedanje skladišče v Kranju razširiti, zdaj pa razmišljamo, da bi raje zgradili nov prodajno-razstavni salon, sedanje prostore, v katerih so velike toplotne izgube, pa preuredili v skladišče. Še naprej pa bo naša glavna skrb, da čimbolj ustrežemo kupcu. Smo edina specializirana trgovina na Gorenjskem, zato moramo biti na tem področju zares kvalitetni in boljši od drugih. Pri tem pa imamo seveda tudi določene prednosti zaradi res širokega poslovnega sodelovanja s proizvajalci Le-ti si že zaradi konkurence ne morejo privoščiti, da pri poslovanju z nami ne bi bili kvalitetni in vsestransko solidni. Skratka, v naši branži se moramo zavedati, da je kupec laže brez lepe omare kot pa brez kosa kruha.« ^ ^ \ A DELOVNEM MESTU, Vojka Milošević, kontrolor Poslov s prebivalstvom Dobri človeški odnosi in dobro poslovanje Spominjam se, da je lani kar nabirat završalo po Kranju in po Gorenjski: »Ali veš, da ti v banki Vdajo več čekov;če si po trikrat v minusu?« Samo enega še dobiš, ^s dvigneš vse, potem pa delaj z W£ kakor hočeš. Le toliko da ti plačujejo trajne ^oge. Sest mesecev si lahko ■v Veliko nas je bilo »minusarjev«. veliko, da so se v Ljubljanski ^Tiki - Temeljni banki Gorenjske vprašali, kam to pelje. Veliko ^ je bilo, ki smo v minus zašlii iz Vlomarnosti, ker nismo vodili S* kontrole izdanih & kov, Niko pa je bilo tudi takih, ki so Wnoma izkoriščali potipežlji-V. banke in dobesedno živeli na > račun. Kot da bi teko6 račun "•froijeval vse! Raz vedelo se je, da se je v banki našla neka energična delavka,ki se je odločila, da stvar uredi, in zdaj neusmiljeno pometa z »minusarji«. Kdo je ta tovarišica, je zanimalo tudi nas. Ne brez vzroka. Kajti uspehi so tu. Danes ima Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske menda v vsej državi najmanjši odstotek takšnih prestopnikov. Vojka Milošević ni nikakršen strah, za kakršno so jo imeli vsi tisti, ki jim je stopila na prste, temveč prijeten, prijazen, a hkrati odločen deklič. Pred osmimi leti je prišla iz Niša in se zaposlila v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske. Najprej je bila 7 let usklajevalka stanj na hranilnih knjižicah, pred dobrim letom pa je prevzela kontrolo tekočih računov: negativna stanja, odobravanje limitov — dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu in vse reklamacije glede vknjižb na tekočih računih. Ni je pri okencu, pokličejo jo le, kadar jo potrebujejo ali pošljejo stranko k njej. Tudi iz drugih enot po Gorenjskem prihajajo stranke. Kakšne so te reklamacije? Ce morda osebni dohodek ni knjižen na tekoči račun, če je knjiže no nekaj, kar ni njegovega, če je vpisan nepravilni znesek, če kaj sploh ni knjiženo ali pa je knjiženo prepozno in ni vknjižene valute za nazaj, pa lastnik računa potem nima obračunanih obresti za tisti čas. Vrsta stvari, s katerimi se vsakodnevno spopada Vojka. Rada ima svoje delo, ker je dinamično, raznovrstno, zanimivo. Nikoli pri njej ni dolgčas. Največ dela pa ima, vsaj do sedaj, s »prestopniki« tekočih računov. Res se je takrat, pred dobrim letom, ko je prevzela to delo, zavzela, da bo tekoče račune spravila v red in spametovala njihove lastnike. Takoj ko se je na kakšnem tekočem računu pokazal minus, ga je izločila.' In če je lastnik še kar »odšteval«, mu ie pošiljala opomin za opominom. Ce niso pomagali trije opomini, bi morala stvar predati sodišču. Vendar so se kot kaže, vsi opozorjeni le zbali sodišča in uredili tako, da so imeli na tekočem računu spet dobroimetje. Le sedem lastnikov tekočih računov je takoj, ko je prevzela to delovno mesto, predala sodišču, potem pa vse leto le še dva. Torej le ni bilo tako hudo, kot se je govorilo. »Delam le po navodilih. Ta so v Ljubljanski banki veljala že prej, le izvajali jih nismo. Tretji opomin naj bi pomenil že predajo sodišču. Vendar nismo postopali tako strogo. Navadno so ljudje hitro pokrili svoje dolgove na tekočih računih, če pa le niso mogli, so prišli sem in smo se pogovorili ter jim včasih omogočili tudi obročno odplačevanje dolga. Z ljudmi smo hoteli obdržati dobre, človeške odnose.« Usti, ki je bil doslej trikrat v minusu po 2.000 dinarjev ali manj ali enkrat za 5.000 dinarjev, je dobival šest mesecev le po en ček, potem pa je lahko spet normalno dobival čeke. Ce pa je potem staro prakso nadaljeval, je bil predan sodišču. Zdaj so v Ljubljanski banki mejni znesek dvignili s pet na deset tisoč dinarjev. Vojki se ta popustljivost ne zdi pravilna. Saj je vendar za vsakega bolje, da živi po pameti in troši, kolikor je pač »špaga dolga«. Prihranil bi sitnosti sebi irif njim. Res ni vsak zrel za tekoči račun. Ce ti banka zaupa, se obnašaj, kot si podpisal v pristopni izjavi in se ravnaj po predpisih. Na Gorenjskem je že 13.000 imetnikov tekočih računov, 5.500 samo v Kranju. Veliko dela imajo v banki z njimi. In koliko lažje bi bilo, če bi vsak imetnik tekočega računa vodil svojo evidenco o porabi. Brezplačno dobi knjižne liste pri okencu za tekoče račune. Le vpisovati je treba sproti in sproti odračunavati. To vendar ni taka reč, ki bi je ne zmogel vsak od nas. . D. Dolenc . Večja izguba v tričetrtletju Ob devetmesečnih rezultatih v Kamniku še večje izgube — Nov izgubar živilska industrija Eta Kamnik — V polletju so v kamniški občini štiri delovne organizacije poslovale z izgubo: Titanova livarna, Gostinstvo in žičnice Kamnik, Komunalno podjetje in Kemijska industrija Kamnik v tozdu Kamnik tit. Slednjima dvema je v treh mesecih uspelo obvladati rdeče številke, medtem ko se je starima izgubarjema (Titanu in gostinstvu) pridružila doslej poslovno uspes-na živilska industrija Eta. Pri obeh že dlje časa poslovno nestabilnih delovnih organizacijah kamniški komite za družbenoekonomski razvoj ugotavlja, da je izguba še lanska dediščina in rezultat letošnjh prvih mesecev. Upoštevaje zgolj rezultate minulih šestih mesecev so v Titanovi livarni zabeležili celo malenkosten ostanek. Gostinstvo in žičnice pa so trši oreh. Nedavno je bil za to temeljno organizacijo sprejet začasni ukrep družbenega varstva in ob devetmesečju še ni videti, da bi si gospodarsko opomogla. Skupna izguba v tričetletju znaša 16.336 tisoč dinarjev. Delež živilske industrije Eta je sicer majhen (1.541.250 dinarjev), vendar zaskrbljuje že dejstvo, da se je nekdaj poslovno uspešna delovna organizacija pojavila na spisku izgubarjev. Izkazano izgubo kanijo pokriti s prevrednotenjem nekaterih zalog po letošnjih cenah in deloma iz rezervnega sklada. Razlogi za izgubo v Eti so v slabi prodaji na domačem trgu. Prodaja je nekaj manjša kot v istem obdobju lani, plan je dosežen le polovično. Razloge za izgubo je iskati tudi v velikem razkoraku med nabavnimi cenami surovin in repromateriala ter končnimi cenami izdelkov. Cene izdelkov so namreč narasle le za 15, cene surovinam pa so se dvignile za 42 odstotkov. Načrtovali so tudi precejšen izvoz gotovih jedil v Sovjetsko zvezo, vendar jim je to uspelo tja izvoziti le tretjino načrtovanega. Velik je tudi porast stroškov za električno energijo, transportne storitve, prehrano delavcev in podobno. Titan ter Gostinstvo in žičnice imata že izdelane sanacijske programe, vendar se bo tu do konca leta težko izkopati iz izgub. Titanov delež izgube znaša 10.845 tisoč dinarjev in temeljne organizacije Gostinstvo in žičnice 3.950 tisoč dinarjev. Eta pa do konca leta mora pokriti izgubo. Sredstva, porabljena v zadnjem četrtletju, bo morala znižati, odpraviti pa tudi nakopičene zaloge. Leto bo lahko zaključila brez rdečih številk le z visoko realizacijo zadnjih treh mesecev, d. Z. iiiiii i Na Gorenjskem sejmu so iskraši pripravili prodajno razstavo svojih izdelkov. Foto: F. Perdan Iskrina konferenca o mednarodnem trženju Dogovor za večji izvoz Na 11. konferenci o mednarodnem trženju so se iskraši pogovorili o ukrepih za večji izvoz — Letošnje izvozne rezultate ocenjujejo kot ugodne . V ponedeljek se je na Brdu pri Kranju začela tradicionalna tridnevna, že 11. konferenca mednarodnega trženja Iskre. Udeležili so se je Iskrini »ambasadorji« iz 24 držav, kjer ima ta največja elektroindu-strijska organizacija v državi 9 predstavništev, 9 trgovskih in 5 proizvodnih podjetij. Skupaj s predstavniki domačih tržnih in drugih Iskrinih organizacij so ocenili dosedanje izvozne učinke in se pogovorili o še učinkovitejšem vključevanju Iskre v mednarodno delitev dela. Predvsem gre za čim ve£jo notranjo mobilizacijo za izvoz in v zvezi s tem so se pogovarjali o povsem konkretnih ukrepih in zadolžitvah. Dogovorili so se tudi o osnovah politike Iskre pri iskanju novih tržišč. Pri tem so poudarili, da bo izvozne cilje v naslednjem obdobju moč dosegati le z dosledno tržno usmeritvijo, ki bo v skladu s potrebami in zahtevami odjemalcev. Sicer pa je v Iskri izvoz že vrsto let eden od temeljev njihove gospodarske rasti. Prodajo na tuje so povečevali za najmanj 20 odstotkov letno in enaka rast je zapisana v temeljih plana 1981 — 85. Leta 1972 so na primer izvozili za 19 milijonov dolarjev izdelkov, lani že za 192 milijonov dolarjev. Dobršen del zaslug za take rezultate ima nedvomno pred 20 leti ustanovljena Iskrina tržna organizacija Iskra Commerce, saj gre danes prek predstavniške mreže 85 odstotkov Iskrinega izvoza. Iskra se uvršča med največje jugoslovanske izvoznike. Njen delež v izvozu Jugoslavije znaša 1,8 odstotka, v blagovnem izvozu Slovenije pa 9,7 odstotka. Svoje izdelke, sisteme in znanje izvaža v 60 držav, od katerih so največji kupci Sovjetska zveza, Irak, Zvezna republika Nemčija, Nemška demokratična republika, Češkoslovaška, Francija, Italija itd. Pri izvozu v razvite dežele bo uresničila 97 odstotkov plana, pri izvozu v socialistične države 94 odstotkov in v dežele v razvoju 98 odstotkov plana. Za izvoz na konvertibilno področje so značilni elektro- ci, elektronske komponente, avto-električni izdelki, električna ročna orodja in telekomunikacije. V devetih mesecih so letos v Iskri izvozili za 133 milijonov dolarjev, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 61 odstotkov letnega načrta. Od tega je izvoz na konvertibilno področje porastel za 13 odstotkov in tako je bilo uresničeno 57 odstotkov letnega načrta v vrednosti 81,5 milijona dolarjev. Uvozili pa so za 75,5 milijona dolarjev, to je za 2,9 odstotka več kot lani, od česar je konvertibilni uvoz znašal 63 milijonov dolarjev, kar je za 0,8 odstotka več kot v devetih mesecih lani. Vzrok za sorazmerno zaostajanje za načrtovanim obsegom izvoza so težke gospodarske razmere in manjše uvozne možnosti. Po izkušnjah iz dolgoletne prakse pa pričakujejo največje učinke v zadnjem trome-sečju. L. B. Učinki devalvacije Jesenice — Devalvacija je najbolj prizadela tiste organizacije združenega dela, ki znatno več uvažajo kot izvažajo. Med njimi je tudi vsa naša črna metalurgija. Jeseniška železarna je v zadnjih letih precej povečala izvoz, vendar je obenem precej odvisna od uvoza. Ugotovili so, da jih je nedavna devalvacija prizadela za 63 milijonov dinarjev do konca letošnjega leta. Poleg uvozno in izvozno negativnega učinka mora Železarna 'evati še anuitete v tujini, ki do Tonca letošnjega leta znašajo 31 r. ilijonov dinarjev. Skupni negativni učinek tako pomeni 94 milijon' . dinarjev. Tako kot po vseh delovnih o;0ani-zacijab tudi v železarni pričal ..jejo večje cene električne energij' zq-meljskega plina, ki ga v železarni izdatno uporabljajo. Vse to ho še bolj vplivalo na poslovne rez- i tate . .L optični J zdel kielek t romojorji, Jstev- _ _ jeseniške železarne. D. 6. O L, AS 4. STRAN_ Problemska konferenca na Planini KOMENTIRAMO PETEK, 12. NOVEMBRA 1! Varčno za toplejšo zimo r Toliko zanimanja, kot je bilo za problemsko konferenco o preskrbi z energijo, ki je bila pretekli teden na Planini v Kranju, pripravile so jo krajevne konference SZDL Planina, Huje in Bratov Smuk, že dolgo ni bilo. Skoraj 300 krajanov, predsednikov hišnih svetov in stanovalcev, se je zbralo v novi šoli, da bi se s predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, Domplana, Elektra, Petrola, Živil in drugih organizacij pogovorili o ogrevanju stanovanj, preskrbi z električno energijo, plinom, založenosti trgovin in drugih vprašanjih preskrbe. Povod za konferenco je bila pravzaprav previsoka temperatura v stanovanjih, ki jih ogreva skupna toplarna, ki je dvignila tudi temperaturo stanovalcev ob grozeče majhnih možnostih, da bi se lahko greli vso zimo. J Hkrati so na konferenci predstavili dolgoročne in srednjeročne načrte ogrevanja Kranja. Kot je povedal podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Ferdo Rauter, je predvidenih več možnosti. Ena je izgradnja skupne toplarne, druga je preskrba s plinom in tretja povezava obstoječih toplarn, kar bi omogočilo boljši izkoristek in s tem sigurnejše ogrevanje. Najbližja je plinifikacija, kjer so že pripravljene idejne študije, Tek-stilindus pa že celo pripravlja izgradnjo toplarne na plin. Druga veja, ki naj bi se Čimprej projektno obdelala, pa bi zagotavljala plin Planini in drugim toplarnam v Kranju ter industrijski coni na levem bregu Kokre. Tako bi imeli porabniki v večjem delu Kranja oziroma vsi, ki se ogrevajo iz skupnih toplarn, na voljo dva vira energije: plin in mazut. Do leta 1990 pa bo potrebno zgraditi skupno toplarno na premog. Gre za zelo veliko investicijo, ki razen toplarne zajema tudi izgradnjo toplovoda po vsem mestu. Ekonomična pa bo lahko le, če bo grajena kot termoelektrarna, zato naj bi jo zgradili skupaj z elektrogospodarstvom. Kdaj in kje se bo gradila, se bodo odločali delegati naslednjega sklica. V tem trenutku pa je najvažnejša naloga izdelave energetske bilance tako občine kot Gorenjske, ki mora povedati, katere vrste energije so nam dosegljive in kako moramo z njimi gospodariti. pretopla stanovanja Je toplarna na Planini narejena tako, da razen mazuta lahko uporablja tudi drugo gorivo? Zakaj so potrebne stalne predelave fn rekonstrukcije? To ie zbir vprašanj, ki so bila največkrat postavljena. t J^uvoril je direktor Domplana Mu r». r Jerkič: Občinska skupščina se i ! leta 1971 odločila za gradnjo it&>. vanj na Planini. Ob tem je bila na i;' -na študija ogrevanja in v ted uljih razmerah so se odloČili za n; j. nejši mazut. Toplarna je bila piv tirana za ogrevanje 8000 sta-aj. Kotli pa so bili v začetku •ni za manjše potrebe in se iorajo menjavati. Trenutno je ia na Planini v I. fazi rekon-. ije. Sedanjo zmogljivost 15 lov k kal bodo povečali za 6 uov kkal. v letih 1986-87 pa 9 milijonov kkal. Celotna ituikcija bo veljala 30 milijo- nov dinarjev, dela, ki jih bodo opravili letos in prihodnje leto pa 17 milijonov dinarjev. Sredstva za rekonstrukcijo so delno vračunana v ceni novih stanovanj, delno pa se krijejo iz sredstev amortizacije, ki jo plačujejo stanovalci pri stanarini, etažni lastniki pa po obračunih ob zaključku del. Toplarna je narejena tako, da bo z manjšimi spremembami kotlov moč kuriti tudi s plinom. To bo prišlo v poštev po letu 1985, ko bo nasproti Mlekarne na Planini zgrajena razdelilna plinska postaja za del Kranja. Za koliko časa zadostuje gorivo, ki je sedaj na zalogi? »Trenutno je v cisternah na Planini 800 ton mazuta, kar bi ob varčnem kurjenju zadostovalo za dva meseca. Zagotovil o nadaljnjih dobavah še ni.« Zakaj se ne varčuje? V večini stanovanj so temperature previsoke in to tudi za pet stopinj nad dovoljeno toploto. Vodja toplarne Knific: »Rekonstrukcija še ni končana in delavci IMP še niso opravili vseh del na toplotnih postajah. Zato so tempe- * rature previsoke. Toplotne postaje imajo nameščena posebna tipala, ki na podlagi zunanjih temperatur, urejajo pravilno temperaturo vode v radiatorjih. Ce so temperature visoke, mora hišni svet opozoriti toplarno, da pridejo popravit. Zal se to ne dogaja redno. Po stanovanjih raje odpirajo okna.« Povedal je tudi, da so velike težave z rezervnimi deli tipal, ki so iz uvoza in, da za vse področje Planine dela le en delavec. Zato so na konferenci zahtevali, da se kurilniška in vzdrževalna služba primerno organizira in poskrbi, da bodo temperature v stanovanjih primerne, oziroma, da se poskrbi za kar najbolj varčno ogrevanje.. NE NA DRVA NE NA ELEKTRIKO Ker so izgledi za toplo zimo slabi, je krajane zanimalo, če lahko na dimnike, ki so v novejših blokih, priključijo štedilnike na drva ali trajnožareče peči. Maver Jerkič: »Dimniki so primerni le za manjše peči. Ce bi hoteli vsi stanovalci priključiti štedilnike, ne fti vlekli. So torej izhod v i siji. i i » • ■ \ Torej ostane elektrika. Te pa tudi manjka? So napeljave dovolj močne? Predsta vn i k elek t rogosp oda rst va Gorenjske je povedal, da ob izgradnji elektroenergetskih naprav niso upoštevali ogrevanja. Vse je narejeno le za osvetljevanje in priključke gospodinjskih strojev. Ce bi prikljuli čili peči po stanovanjih, bi izpadle transformatorske postaje in bi lahko prišlo do razpada električnega omrežja. Razen tega se tudi pri elektriki obetajo redukcije. Novi bloki nimajo drvarnic. Kje naj bi stanovalci le shranili nekaj drv za najnujnejše potrebe? To se bodo morali dogovoriti stanovalci sami. V večini stanovanjskih blokov sO prazni skupni prostori, ki bi jih lahko preuredili v drvarnice. K varčevanju bi največ prispevali števci toplote v stanovanjih. So možnosti, da bi jih namestili? Toplovodne instalacije niso zgrajene tako, da bi omogočale merjenje v posameznih stanovanjih, je povedal Maver Jerkič. Problem je tudi v tem, da toplotnih števcev pri nas ne izdelujemo. Vendar pa se za Planino III predvideva vsaj odčitavanje na toplotnih postajah.« Očitno se stanovalcem ne obeta topla zima. Zato so na konferenci upravičeno zahtevali, da Domplan poskrbi za boljšo vzdrževalno službo toplovodnih in ogrevalnih naprav, da bo izkoristek čimveč) i in bo poraba čim-manjša. Zahtevali so tudi, da se takoj pripravi program ogrevanja stanovanj, če bi zmanjkalo mazuta. Skrajno neodgovorno je namreč, vse zvračati na stanovalce in jih pozivati na varčevanje, če je platno in škarje v rokah pooblaščene organizacije. L. Bogataj Poudarjen vpliv je lahko nevaren Preveč poudarjen vpliv družbenopolitičnih organizacij \ družbenopolitičnem zboru skupščine občine je lahko nevaren, saj si s tem zbor v primerjavi z drugima dvema utegne ustvariti »višjo« vlogo — Najprimernejša oblika dela so stališča — Na dnevni red le vprašanja, ob katerih delegati lahko sodelujejo z vsebinsko poglobljeno razpravo Tržič — Kako izboljšati učinkovitost dela družbenopolitičnem zbora skupščine občine Tržič, je bila osrednja tema torkovega pogovora, ki se ga je med drugimi udeležil tudi Ciril Ribičič, predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine. Razprava je jasno potrdila, da tudi v tretjem mandatnem obdob-u še marsikaj šepa, da nejasnosti in odprta vprašanja, ki sta jih zbor* krajevnih skupnosti in združenega dela že uspela odpraviti, ostajaj* Res je, da se je struktura delegatov glede na funkcije v družbenopolitičnem sistemu bistveno spremenila na bolje, vendar pa je njihov* aktivnost na sejah zbora še vedno preskromna. Običajno razpravljaj, predvsem predsedniki družbenopolitičnih organizacij. S tem se odpira vprašanje umestnosti stalnih delegatov in gotovo bi bil primernejši fleksibilni mandat. Vsekakor pa v sedanjem družbenem in gospodarskem trenutku ne kaže izgubljati moči z ustavnimi spremembami, ampak pomanjkljivosti premoščati zlasti z večjo politično akcijo. Oglašanje zlasti predsednikov družbenopolitičnih organizacij, ki na zboru prenašajo stališča organov svojih organizacij ali pa tudi ne. opozarja tudi na bistven problem odnosa družbenopolitičnih organizacij do družbenopolitičnega zbora, iz česar je potrebno, kot je dejal Ciril Ribičič, iskati vsebino dela zbora. Preveč poudarjen vpliv družbenopolitičnih organizacij je namreč lahko nevaren, ker si tako zbor v primerjavi z drugima dvema utegne ustvariti višjo vlogo. Zato bi se moral vpliv družbenopolitičnih organizacij bolj čutiti tudi prek gacij iz združenega dela in krajevnih skupnosti. To nevarnost bi [ upoštevati tudi pri opredelitvah zbora do posameznih predl< dnevnega reda. Najprimernejša oblika dela so prav gotovo stališč* a bi kakršnikoli drugj zaključki ali sklepi lahko»posiljevalno« vplivai i razpravo in odločitve delegatov krajevnih skupnosti. v zboru združenega dela ter Med pogovorom, kako izboljšati učinkovitost dela družbenoooS-tičnega zbora, je bilo izrečenih precej besed tudi o dnevnih redihT^^ zbora. Čeprav se tržiški delegati zdai pogosteje sestajajo in s tetn prej preobsežne dnevne rede, kar dobro vpliva tudi na poglob1 razprav, pa na seje še vedno prihajajo gradiva, ki tja morda ne Potegniti ločnico, kaj naj družbenopolitični zbor obravnava in je seveda težko. Vsekakor pa bi se moral zbor omejiti na bistvena vuta-šanja, h katerim lahko vsebinsko prispeva. Nepotrebna obremenitev i praktičnimi »malenkostmi« uspava ustvarjalnega duha delegatov vprašanjih, kjer je zbor resnično nujen. H. Jelovčan Ozadje nezadovoljstva v KOP Kranj Če delavca udari po žepu Ne le nizki osebni dohodki, še vrsta drugih razlogov je botrovala izsiljenemu sestanku v Kovinskem podjetju v Kranju — Povod za razmislek o temeljiti preobrazbi podjetja Ko so na izsiljenem sestanku ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov terjali povečan zaslužek, so se zavzemali za izenačene urne postavke. Ker težnje po uravnilovki niso vsem po meri (saj vendar gradimo sistem nagrajevanja po delu) se nezadovoljstvo še poglablja. Kako iz slepe ulice? Bo novo normiranje dela potešilo vse zahteve? Ali pa sedanje stanje terja temeljitejših organizacijskih sprememb? V Iskanju rešitev je KOP-u priskočil na pomoč sindikat. Ta vidi Kranj — Ze mesec je minil od tedaj, ko je 60 od 137 zaposlenih kranjskega Kovinskega podjetja iz proizvodnje izsililo sestanek z vodilnimi delavci. Povod so bili nizki osebni dohodki. Vzroki pa so mnogo globlji. Ze lani so pri KOP, ki ima univerzalni proizvodni program, vezan na naroČila, občutili padec investicijskih gradenj. Prejšnja leta so dobivali petkrat več naročil kot lani, zdaj pa že lep čas čutijo omejitve investicij in ostrejše gospodarske razmere. Ravno zaradi enkratne, neserijske proizvodnje po naročilu, se težko izvlečejo s spremenjenim proizvodnim programom, kakor si običajno v stiski pomaga združeno delo. Tudi delavce imajo takšne, da jih težko razpon lijo na tekoči trak, saj so to k> .fi irani delavci širokega profila. Velike težave pri vpeljevanju serijske proizvodnje (če bi se vendarle odloČili zanjo) bi pomenile tudi norme. Zdaj nagrajevanje dela temelji na nekakšnih izkustvenih normah, ki jih določajo sproti. Pripravljen je nov sistem »Work factor«, ki bo realneje postavil norme. Poskusno ga že uvajajo. V težkem položaju so tudi zaradi močne konkurence, kar ie tudi posledica sedanje investicijske politike. Gradbena podjetja, njihovi najpogostejši naročniki, imajo svoje kovinske obrate, zaradi katerih se uslug KOP-a ne poslužujejo več, če jih lahko ceneje izpeljejo pod domačo streho. To so razlogi, radi katerih KOP slabše posluje. Pozna se tudi pri osebnih dohodkih. V času razcveta so bili dohodki nad občinskim povprečjem. Zdaj so upadli, kar delavci težko dojemajo. Dela bo za KOP v teh gospodarskih razmerah vse manj. Rešitev se jim ponuja v združitvi oziroma priključitvi kaki večji delovni organizaciji. Trije dosedanji poskusi združitve (z Iskro Gradbincem in predlani z Merkurjem) so spodleteli. Čeprav jim počasi postaja jasno, da je ta dol goročna rešitev slej ko prej neobhodna, se vendarle oklepajo privajenega obrtniškega in individualnega dela ter manj strogih normativov prihodnost te male delovne zacije v povezovanju z en~> saj se bo v tem okrilju KOP težavam zaradi naročil kanju materiala in nejasn nagrajevanju. V združi te v^T^I neuspelih poskusih še dvomijo ■*[ združitve si bodo pomagali z'd«H nilnim proizvodnim prozami pn čemer kaže upoštevati ^edrfl proizvodnjo, opremo in p^na* vanje na trgu. Tudi kooper sodelovanje z večjo de ganizacijo (trenutno z Alpetoun*! jim bo za nekaj časa pomagalo iz krize. D. Z. Žlebi: 41 F SPORT BLED murka Moške, ženske in otroške bunde - Moške in ženske smučarske hlače - Otroški pajaci - Pan~ cerji - Čevlji po smučanju - Okovje Tiro/ia KULTURA 5. STRAN O LAS Koncert zborov radovljiške občine V radovljiški občini je ljubiteljsko zborovsko petje v zadnjem desetletju doživelo številne spremembe. Povzročile so jih menjave dirigentov ji pevskih generacij. V nekaterih krajih je petje zamrlo, saj ni bilo strokovnjakov, ki bi poprijeli za delo potem, ko so stari odnehali. To velja uko rekoč za celo bohinjsko dolino. V glavnem pa je možno zatrditi, da so mladi prinesli novih moči. Res je zdaj zborov po številu manj, a je poraslo njihovo znanje, koncertni Kulturni koledar JESENICE - V soboto, 13. novembra ob 19.15 bodo v gledališču Tone Cufar uprizorili dramo v treh dejanjih Gregorja Strniše »Samorog«, za abonma in za izven. Ponovili jo bodo v nedeljo, 14. novembra ob 19.15 za izven in v torek, 16. novembra ob 15.30 za dijake Centra srednjih šol Jesenice. RADOVLJICA - V Sivče vi hiši si lahko ogledate razstavo likovnih del slikarske Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. Odprta je vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. RIBNO - V počastitev deveta kongresa zveze sindikatov Jugoslavije in v okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive bo kulturna skupnost Radovljica s sodelovanjem DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega v soboto, 13. novembra ob 19. uri v zadružnem domu v Rinem pri Bledu pripravila koncert slovenskega pevskega zbora Franc Venturini iz Trsta in pevskega zbora Loiki glas iz Zagorja ob 9tvL Spored bo povezoval »list Ladko Korošec. KRANJ - V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo Vizualna poezija avtorja Radomira Mašiča Kule z naslovom Ego sum ego. V galeriji Mestne hiše so na ogled dela akademskega slikarja Igorja Pleška. V Mali galeriji m v Stebriščni dvorani se predstavlja likovna skupina BOSCH IN BOSCH iz Suboti-ce in Novega Sada. Razstave » tako kot stalne zbirke Goriškega muzeja odprte vsak ^ckI 10. do 12. in od 16 od / " ure, ob sobotah in nedeljah d 10. do 12. ure, ob ponedeljkih LJUBLJANA - V Cankarjem domu bo drevi ob 20. go-*oval balet Narodnega gledalca iz Beograda s predsta-v° *0thelo je ubil Jenisa«. V »boto, 13. novembra ob 10. uri K gostovalo otroško gledali-Narrnkast z Dunaja s predstavo »Otroci iz črepinj«. ' % 19.30 bo Lutkovno gledali-iz Ljubljane premierno uprizorilo »Božansko kmedijo« ^ora Stoka. V nedeljo, 14. novembra ob 10. uri si boste lahko pedali Galetov film Srečno &kec, ob 20. uri pa film P u-»tota, ki bo tako doživel sveča-oo premiero. Ob 19.30 pa se bo m iz Londona, Brian Barnes predstavil z monodramo »Trije avrfje v čolnu, da o psu niti ne gorimo«. V torek, 16. novembra ob. 20. uri bo gostovala ena najboljših kubanskih baletnih a ob 18. uri odprli razstavo *>vih knjig ki so jo pripravili mesecu knjige. V torek, •'j novembra ob 17. uri bo na "Trti pravljica »Mucin zvonik«. ki jo bo otrokom poveda-* Ana Florjančič. V sredo, "novembra ob 18. uri bo večer ; diapozitiva »Kulinarika m Ž astronomija«, ki ga bo vodil avle Hafner. TRŠČ - V paviljonu NOt5 O xiprta razstava Fotošport J rtii 82. Ogledate si jo lahko 23. novembra, vsak dan ponedeljkov med 16. in * uro. . , ŽELEZNIKI - Drevi "'50 bo gostovalo Amatersko tališče Tone Cufar z Jesenic % (bedijo Iva Brešana »Smrt ^frfedgednika hišnega sveta«. sporedi so prenovljeni, nastopov je veliko. Med dirigenti prevladujejo taki, ki se tako ali drugače z glasbo ukvarjajo poklicno; živijo in delajo v bližnjih krajih, ali pa vsaj izhajajo iz njih, zato so še bolj navezani na domače okolje. Zadnje sezone so z načrtnim delom in premišljenim sporedom napovedale, da lahko še naprej pričakujemo zanimive in privlačne glasbene prireditve, ki bodo poslušalcem ponudile tudi kaj še neznanega. Glasbene skupine kulturnih društev (zbori, godbe, harmonikarski orkestri) imajo pri ZKO Radovljica svoj odbor, ki poskuša usklajevati celotno dejavnost, še posebej skupne akcije. Med temi naj bi bil vsako leto tudi skupni koncert. Letošnji bo v soboto, 13. novembra, ob 19. uri, v kulturnem domu DPD Svoboda v Podnartu. Ob bolj ali manj poznanih zborih iz Radovljice, Zasipa, Podnarta in Krope, bosta nastopila tudi lani ustanovljena moška zbora iz Gorij in Begunj. Žal tokrat ne bo sodeloval mešani zbor Veriga iz Lesc. Ženski, mešani in sedem moških zborov bo zapelo 24 pesmi, z eno samo izjemo samih slovenskih. Med njimi bo dovolj zanimivih za vsakega poslušalca, zbori pa so jih izbrali glede na svoje trenutne zmogljivosti. Moški zbor LIPA - R. Gobec: Pesem o svobodi, O. Dev: Je vpihni-la luč, dirigira Elizabeta Pemšar; Ženski zbor LIPA — M. Pirnik: Vrnitev, J. Jež: Igraj kolce, dirigira Edo Ošabnik; Mešani zbor LIPA — F. Marolt: Vsi .so venci beili, S. Mihelčič: Ljub-Ijanca,dirigira Elizabeta Demšar; Moški zbor GORJE - J. Verbič: Vasovalec, H.Volarič: Razstanek, dirigira Marjan Eržen; Moški zbor BEGUNJE - M. Bor: Hej brigade, D.Bučar: Pleničke je prala, V. Špendov: Prelepa Gorenjska, dirigira Štefan Polda; Moški zbor KUD A.T.LINHART: - A. Forster: Planinska, V. Mihelčič: Pa da bi znal, Slavjan-ski: Tari bari, dirigira Anton Iskra; Moški zbor KUD S.ŽAGAR -PLAMEN — J. Ipavec: Imel sem ljubi dve, A. Forster: Večerni a ve , E.Adamič: Serenada, dirigira Egi CJ flŠDBrŠlč* Moški zbor DPD Svoboda POD-NART - B. Arnič: Za ljubi kruhek, V. Mirk: Pomlad, E.Gašperšič: Pov-žek se je žent pršu, dirigira Egi Gašperšič; Moški zbor KPD ZASIP -A.Hajdrih: Jadransko morje, D.Jenko: Vabilo, A. Srebotnjak: Rezijanska, dirigira Janez Bole. E.G. Novo na knjižnih policah Enciklopedija druge svetovne vojne 1935—1945 Pri založbi Borec v Ljubljani je pred nedavnim izšla naša prva enciklopedija druge svetovne vojne, ki sta jo pripravila urednika dr. Tone Ferenc in dr. Milan Zevart, iz francoščine pa jo je prevedel France Šušteršič. Naši strokovnjaki so v slovenščino prevedli belgijsko enciklopedijo druge svetovne vojne, ker se jim je zdela po pregledu številnih drugih najbolj primerna. Ameriške in angleške izdaje so bolj tehnične, francoske pa so ali presuhoparne ali pa zahtevnejše, ker imajo tudi veliko slikovnega materiala. Glavna odlika knjige je ta, da ne obravnava poteka vojne na kronološki način, ampak po skrbno izbranih geslih. Tako so v Pesem mladih Škofja Loka - Festival Revolucija in glasba doživlja letos desetletnico delovanja, ki je iz leto v leto plodnejše in bolj razvito. Prvič bo letos ena od prireditev tega po: membnega festivala tudfi v Skofji Loki. Na koncertu Pesem mladih, ki bo v nedeljo, 14. novembra ob 16. uri v veliki predavalnici Šolskega centra Boris Ziherl na Podnu v Škofji Loki, bosta nastopila dekliški zbor Pedagoške akademije iz Szegeda na Madžarskem in mladinski zbor iz Maribora. Dekliški pevski zbor iz Szegeda, ki ga vodi znana dirigentka dr. Gyor-ka Mihalka, sodi med najkvalitetnejše mladinske zbore v Evropi in se ponaša z vrsto priznanj mednarodne veljave. Na koncertu bo pel skladbe P. L. Palestrine, B. Bartoka, Z. Kodalya in drugih. Tudi mladinski pevski zbor iz Maribora je pod vodstvom Branka Rajštra po najvišjih uvrstitvah na domačih srečanjih pevskih zborov, dosegel pomembna priznanja v mednarodni glasbeni areni. Na koncertu bo predstavil skladbe uglednih domačih in tujih avtorjev. Nedeljski koncert bo seveda posebej privlačen za pevce mladinskih m odraslih zborov ter njihove zborovodje, saj gre za glasbeni dogodek izjemne kakovosti. Prireditelj sreča: nja Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. je v želji, da omogoči obisk Čim večjemu številu ljubiteljev zborovskega petja, naredila prost vstop na koncert. njej zajeta tudi nekatera pomembnejša, obsežnejša gesla, kot na primer »Cerkve in tretji rajh«, »Bitka za Anglijo«, »Črna borza« ali »Kolaboracija« in podobno. Teh obsežnejših gesel je okrog 150, poleg njih pa še okrog 1100krajših gesel. V prvotni, belgijski izdaji, govori o Jugoslaviji in njeni udeležbi v drugi svetovni vojni le 7 kratkih gesel. Urednika sta se držala meril, ki jih je zastavil original, in nista pretiravala z dodajanjem preštevil-nih jugoslovanskih gesel. Vendar sta enciklopedijo dopolnila tako, da je v naši izdaji o jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi zapisanih 39 gesel. O Sloveniji jih je sicer le malo, le Osvobodilna fronta, Rog in podobno, zajema pa največje bitke na našem ozemlju, kot so Sutjeska, Neretva, Drvar, U žiška republika in podobno. Dopolnjen je tudi register osebnih imen. V glavnem naša enciklopedija druge svetovne vojne sestoji iz obsežnega praktičnega kronolo&ega f>regleda dogodkov, iz izčrpne ana-ize dejavnikov, ki so povzročili drugo svetovno vojno, osrednjega dela gesel po abecedi in obravnave posledic vojne. Dodano je tudi stvarno kazalo osebnih imen (v originalu ni osebnih imen, le priimki) in pregled stvarnih gesel ter nad 70 zemljevidov in razpredelnic. Torej, če hočeš o drugi svetovni vojni vedeti nekaj več, spoznati vzroke druge svetovne vojne, vse dogodke, ki so se zvrstili, glavne operacije in pa seveda vse najvidnejše osebe, ki so vplivale na potek druge svetovne vojne, in njih usode, vzemi v roke to knjigo. Nepogrešljiva nam bo postala, saj bomo segali po njej ob vsakem imenu, ki ga bomo srečali v katerikoli literatura o vojni, ob vsakem dogodku iz vojne, ki ga bomo hoteli pobliže ali podrobneje spoznati. Obrazložene so seveda tudi vse tajne formacije, ki nam še danes burijo duha. Tako knjigo v slovenščini smo zelo potrebovali in prav je, da so odgovorni pri založbi Borec pokazali razumevanje za njeno izdajo. Nobena hiša ne bo ostala brez nj#; čeprav nimajo ravno profesorja ali študenta zgodovine. Neobhodno potrebna bo vsakomur, ki mu je sodobna zgodovina Človeštva vsaj malo blizu. D. Dolenc S knjižne police Atlantik divja Takoimenovani »akcijski« romani so že od nekdaj privlačevali veliko število bralcev in priznati je treba, da je roman angleškega pisatelja Hammonda Innesa »Atlantik divja« delo prav takega žanra. Innes v slovenskih prevodih že nekoliko poznamo, saj je pred leti že izšel v Sloveniji njegov roman »Skrivnost zapuščene ladje«, v kratkem pa se nam obeta še en prevod, pravzaprav svetovna uspešnica z naslovom »Navaron-ska topova«. Danes devetinšestdesetletni pisatelj je med drugo svetovno vojno opravljal poklic topniškega majorja, po vojni pa se je s pisanjem začel ukvarjati tudi poklicno. Roman »Atlantik divja« opisuje boj človeka proti morju, po drugi strani pa boj morja proti človeku, kar bi nekako lahko označili tudi kot boj (za obstanek) človeka z naravo. Tako v biološkem, kakor tudi v sociološkem pomenu te besede. Avtorjevo pisanje sicer ne sodi v najvišji rang literaturnega izražanja, treba pa je reči, da je Innes dober pripovednik, pa tudi psiholog. S pravo mojstrsko dovzetnostjo opisuje ljudi, kraje in dogodke, o katerih pač govori to ali ono njegovo delo, sam medvojni poklic pa je v mnogočem prispeval tudi k njegovemu strokovne- Hairuit03ixi Iim.es ¥.. mu poznavanju morja in njegovih »oceanskih muhavosti« ter nepredvidljivosti. Pričujoči roman je pisan v treh zajetnih poglavjih, sicer pa pomeni nekakšno kronološko zapisano zaporedje dogodkov, kakor so se pripetili, razdeljenih na manjše literarne note, skorajda v obliki dnevnika. Roman sicer sodi v avtorjev ciklus o bojih človeka z morjem, s podivjanimi elemnti narave, motivi in značaji med osebami romana pa so izpeljani tenkočutno in predvsem psihološko utemeljeno. Roman je izšel v nakladi pet tisoč izvodov v zbirki Zenit pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Boris Bogataj Fotografije divjadi V foto galeriji v pasaži radovljiške graščine si lahko ogledate zanimivo razstavo fotografij divjih živali, ki so jo pripravili gorenjski fotolovci, člani foto sekcije Triglavskega narodnega parka z Bleda Radovljica — Na razstavi fotografij v foto galeriji pasaže radovljiške graščine se tokrat predstavljajo člani foto sekcije zavoda Triglavski narodni park z Bleda. Fotografije predvsem planinskih živali razstavljajo Franc Črv, Oskar Dolenc, Rado Jemc, Jože Lavtižar, Marko Pogačnik, Branko Urh in Ivan Veber. Fotografija divjadi v naravnem okolju je neponovljiv zapis trenutka življenja. Je simbolično sporočilo neizumetničene lepote in dinamične skladnosti. Vzgaja in opominja civiliziranega človeka na zablodo, v kateri živi nenaravno, nezdravo in razčlovečeno. Fotoamaterji, ki so si divjad izbrali za svoj motiv, so borci za boljši življenjski prostor, za spoštovanje ekoloških zakonov, za humane medčlovaške odnose. Taki so zato, ker najvišje vrednotijo naravo. Gorenjski fotolovci, ki živajo v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka, so se odločili za tesno sodelovanje z zavodom, ki orje ledino novemu parku. Zaljubljeni so v alpski svet, v njegove naravne lepote, njegovo ohranjenost in življenjsko pestrost. Privlačijo jih izjemne tehnične težave naravoslovne fotografije in neomejene tematske možnosti Še pred nekaj leti so morale naše založbe kupovati slike tujih fotografov, ko so želele predstaviti našo domačo divjad, ki je naš ponos. Danes slovenski fotolovci lahko nudijo kvaliteten slikovni material na temo divjad. Področje njihovega dela je dejansko mnogo širše. Fotografirajo tudi naravno okolje, rastline, živali. Zdajšnja razstava v radovljiški graščini je izbor treh sekcijskih razstav, ki so bile v letih 1979, 1980 in 1981. Prvi dve sta bili v Bohinjski Bistrici v osnovni šoli ob lovskih razstavah trofej, tretja pa v hotelu Larix v Kranjski gori. Članstvo foto sekcije je maloštevilno, zato pa zavzeto. Prejeli so že več odličij na tematskih razstavah doma in v tujini. (PETROj ODPIRALNI ČASI BENCINSKIH SERVISOV V ZIMSKI SEZONI Velja od 15. 11.1982 servis DELAVNIK NEDELJ A-PRAZNIK * OPOMBA NAKLO odprto 7—19 zaprto sobota pop. zap. TRŽIČ odprto 7—19 odprto RADOVLJICA I odprto 7—19 zaprto sobota pop. zap. RADOVUICA II odprto 7—19 zaprto BLED I odprto 7 — 19 odprto od 7 —13 BLED II začasno zaprto zaprto BOH. BISTRICA odprto 7 — 19 zaprto KOROŠKA BELA začasno zaprto zaprto JESENICE I neprekinjeno neprekinjeno st. nočna služba JESENICE II odprto 7-19 zaprto sobota pop. zap. KR. GORA I odp. od 1. 12.—31. i. od 8-18 odprto od 8-18 K R. GORA II odprto 7—19 odprto PODKOREN začasno zaprto zaprto ŠK. LOKA I odprto 7 — 19 odprto 7 — 19 ŠK. LOKA II odprto 7—19 zaprto ŽELEZNIKI odprto 7 — 19 zaprto GORENJA VAS odprto 7 — 19 zaprto ŽIRI odprto 7 — 13 zaprto KRANJ—LABOREI neprekinjeno neprekinjeno stalna nočna si. KRANJ—LABORE II začasno zapi to zaprto KRANJ —/L. POIJF. I odprto 7—19 zaprto sobota pop. zap. KRANJ- /.L. POLJE 11 odprto 7 —19 zaprto KRANJ— odprto izmenično PRIMSKOVO II odprto 7—19 z ISTRA BENZOM KRANJ — PRIMSKOVOI odprto 7 — 13 zaprto CERKLJE odprto 7—19 zaprto JEZERSKO odprto 13—17 zapito G LAS 6. STRAN ROMAN. POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 12. NOVEMBRA 1M2 2 Franc Langerholz-Cac Ločani v Andih Toda groza, ledena gmota je za več kot meter odtrgana od stene. Bojimo se, da skupaj z ledom ne odfrČimo navzdol, zato kmalu nadaljujemo z vzponom. Ko vsaj ne bi stalno trepetali zaradi serakov! Ti so tudi glavni vzrok, da je tako vabljiva stena ostala še nepreplezana. Edini smo si, da je to eno naših najnevarnejših početij v gorah. Zamenjamo se v vodstvu naveze, začnem najtežje metre plezanja v Andih. Prvo moram Čez navpičen skok puhlega snega in tistih nekaj metrov me zares izčrpa. Nato plezamo strmo navzgor. Meter je enak metru, plezanje, dihanje in počitek se menjavajo v divjem ritmu. Ko Vidic Erepleza do mene, mi čisto potiho reče, da upa, da omo kmalu na vrhu. Sonce žge z vso močjo, brez pijače smo, glave tiščimo v sneg. Sneg se nam melje pod nogami, visoko smo že. Plezamo počasi, bolj vlečemo se že. Kot vsaka stvar se tudi naše garanje konča. Zagledamo tako težko pričakovani cilj. Svoje sanje, upanje. Na vrsti je zadnjih štirideset metrov stene, najtežjih. Napetost popušča, noge postanejo neubogljive, vsi živimo le še za vrh. Tako daleč smo prišli zaradi tega koščka »nekoristnega« sveta. Sedimo na vrhu, ki je ena sama opast. Počivamo, dihamo in si želimo samo doL Nobenega posebnega veselja ali sreče ne čutimo. Edino, kar naredimo, je to, da se dotaknem spominčka, ki mi ga je dala Danica. Potem začnemo s sestopom. V isti smeri kot navzgor. Res smo popoldne že spet pri vznožju stene, toda prava utrujenost šele zdaj pade na nas. Pri bivaku kuhamo čaj, ne moremo in ne moremo se odžejati. Kolikokrat se spomnimo na naše dobro pivo Union. Jemo zelo malo, kakšno konzervo rib. Pri bivaku malo počivamo in se odločimo, da prespimo noč zunaj, na moreni. Najdemo lep, raven prostorček, kjer naj bi lepo prenočili. Vidic gre malo pogledat okolico in najde povsem obnemoglega španskega ,alp in ista. Zelo hudo je že z njim, sam je hotel splezati Artresonrahu, pa ga je tako zdelalo že tukaj, na začetku ledenika. Takoj odhiti v dolino, k jezeru po pomoč. Midva s Stanetom se pripravljava na noč. Okoli 22. ure se zbudim. Oči skoraj ne morem odpreti, pečejo me, okoliških gora sploh ne vidim ali pa zelo motno. Prestrašen zbudim Staneta, ki ne more drugega, kot da mi skuha kamilice in si z njimi dolgo izpiram krvavo rdeče oči. Strah me je, da ne bi oslepel. Povrhu vsega sem preveč močil ustnice s snegom, vse otekle imam in pečejo me. Noč se mi zdi izredno dolga, komaj čakam jutra, da bo spet dan, da bomo spet skupaj, da bom šel v dolino. Zjutraj je pogled name klavrn: bolne oči, opečene in zatekle ustnice Ko pridejo naši skupaj s Kanadčani po izmučenega Spanca, sprva ne vedo, koga bi prej reševali. No, toliko še vidim, da lahko sam sestopam v tabor. Nekajkrat zaidem, pa me prijatelj takoj usmeri na pravo pot. Ostali se po svoje mučijo s prenašanjem skoraj nezavestnega Španca. Spodaj je že pripravljen čoln za prevoz na drugo stran jezera, do ceste. Jaz ostanem v šotoru, čez oči imam zavezano ruto, kamilice so moje edino zdravilo' za oči in ustnice. Po nekaj dneh se mi oči popravijo, da spet kar v redu vidim, z ustnicami pa je še slabše. Parkrat večje so kot normalno, bil bi huda konkurenca vsakemu črncu. Nič drugega mi ne preostane, kakor da grem za Nemci v bolnico. Pri cesti čakam na kakšnega Šoferja, ki bi me zapeljal v oddaljeni Caras. Sonce pripeka, ustnice sem. na debelo namazal s kremo, čez nos in usta sem zavezal rutko, na očeh imam ledeniška očala, na glavi klobuk. Niti mama bi me ne prepoznala. Res kmalu pripelje kombi s turisti; ko si ogledujejo jezero, stopim proti njim in jih v polomljeni španščini prosim za prevoz. Jaz korak proti njim, oni korak nazaj. Skoraj uro se tako lovimo, k sreči pridejo naši in jim razložijo, da bi rad k zdravniku. Vzamejo me v avto in se mi smejijo. Razumem le besedo »Gringo«, kar pomeni tujec. Ko me odložijo pred bolnico, jih radovednost kar sama vleče za mano. Ćutim, da bi me radi videli, saj ne vedo niti tega, kakšnega spola sem. V oskrbo me vzameta dve medicinski sestri in nato pokličeta zdravnika, mladega študenta medicine. Ta napiše vsa zdravila, ki jih moram dobiti. Potem me odpelje na svoj dom, kjer ima privatno ordinacijo. Toda kakšno! Po sobi se je mirno sprehajal petelin. Roberto, tako je bilo fantu ime, je odprl dvoriščna vrata in spodil petelina ven. Nato mi da tablete, Jezero Puron s čudovitimi vrhovi mazilo za ustnice in prične pripravljati injekcijo. Pri tem mu dve igli padeta na tla. Slečem se in takrat se dvoriščna vrata s treskom odprejo, noter priletijo trije umazani otroci, starejša ženska pa jih z divjimi kriki podi ven. Ko je zdravniške nege konec, me Roberto pospremi še na avtobus. Za nekaj dni imam predpisano terapijo v Huarazu. Obiščem Edvvarda, se srečam z ameriškimi alpinisti. pogovarjamo se o Andih, Yosemitih, skratka o plezanju. Potem obiščem tipično peruansko gostilno z obilico muh in straniščem zraven kuhinje. Popijem pivo ter poslušam dobre stare Beatlese po radiu. Naenkrat po radiu zaslišim napovedovalca: »Radio Huascaran, Jugoslavia, radio Belgrade.« Skočim pokonci, da se gostilničar kar prestraši. Razložim mu, da sem Jugoslovan. Nato spet dobra glasba. Zelo dolgčas mi je po prijateljih, zato si že želim nazaj v gore. Res že naslednjega dne pridem v Yungay, v majhno mesto pod Huascaronom, enim najvišjih vrhov v Andih. Še pred 15 leti je bil Yungay veliko mesto, 20000 prebivalcev je živelo mirno, preprosto življenje. Strašen potres je maja 1970. leta uničil mesto z vsemi prebivalci. S Huascarona se je odtrgal ogromen kos stene, skupaj z ledom, gruščem in velikimi bolvani je zasulo Yungay z vsemi ljudmi vred. Ko se peljem po ravnem polju, vidim sem ter tja kakšen križ na vzpetinici pa ogromnega belega Kristusa, ki z razširjenimi rokami gleda proti Huascaranu, odkoder je prišla smrt. Res pretresljiv prizor! Ko pridem v dolino Llanganuco, tam srečam tudi člane odprave AO Impol, s katerimi smo prebili marsikatero lepo urico. Imajo zelo lepo urejen tabor, pravo nasprotje našemu. Njih je osem in imajo kar pet šotorov, nas šest pa se gnetemo v enem samem. Vsi že nestrpno pričakujemo Damča in Kekca z vrha Huandoja, njiju pa ni in ni. Ko nas že pošteno skrbi, le prideta. Zašla sta, ker sploh nista imela opisa za sestop. Dolgo časa sta iskala pravo smer, potem sta udarila kar čez težak ledenik in prišla v dolino. Vsi smo veseli da smo pet skupaj. Potem nam pripovedujeta, da sta zelo hitro preplezala ameriško smer v severnem Huandoju, na vrhu pa preživela težko noč. Damču se je dozdevalo, da hodi mimo neki človek, ki menja suho obleko za mokro. Njega zelo zebe v roke, saj ima povsem premočene rokavice. Darnč hitro sname rokavice ter jih vrže iz spalne vreče. Zjutraj vidita s Kekcem, da ležijo rokavice v snegu, Damča pa še bolj zebe v roke. Zvečer se spet drenjamo v šotoru, okoli njega se pase polno krav. Požrejo vse, kar dobijo, od nogavic do plastičnih vrečk. Neko noč požrejo ves pralni prašek in tablete*proti bolečinam v želodcu. Vsi se smejimo pametnim kravam, da skrbijo za svoje počutje. Potem se odločim, da grem še enkrat v gore. Odločim se za visoko Pisco, ki ni pretežak, tako da grem lahko mirne duše sam. Res zjutraj zapustim bazo, čez usta rutko, obvezno snežna očala in klobuk. Ljudje me debelo gledajo, meni je vseeno. Z velikim veseljem grem spet proti vrhovom. Na moreni pošteno zgrešim pot, po dolgem iskanju pa le najdem zadnji raven prostor ob jezeru, kjer sta postavljena dva šotorčka. Tu zraven najlonskih zavetišč tudi sam razgrnem spalno vrečo. Toplo mi je še od hoje. Z vrha se vračajo trije japonski alpinisti. Veselje berem na njihovih obrazih, le četrti žalosten sedi v šotoiu. Ne more nikamor, glava ga boli, nesrečen je. Za mano prideta še dva Američana. Isti cilj imamo in prepričam jih, da bomo ta del poti do vrha opravili skupaj/ Opazujemo Čudovit sončni zahod, orjaške gore ena za drugo zažarijo v objemu zadnjih žarkov, nato pa ugasnejo v mraku. Ledeniki delujejo mrzlo, tudi nam je hladno. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (65. zapis) Ker bom o brodarstvu po Savi pripovedoval šele potem, ko bom s temi zapisi pripotoval do Save, starega rečnega pristanišča pri Litiji, bom ta in prihodnji zapis posvetil le čolnarjenju po Ljubljanici, nekaki »gorenjski mejni reki« - pač zato, ker je ves njen levi breg z vsemi vasmi in zaselki pripadal svoječasni zgodovinski Gorenjski. VALVASORJEVA PRIPOVED Kar spodobi se, da najprej pogledam, kaj je o »plovbi« po Ljubljanici napisal zgovorni vseznalec Janez Vajkard Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske«. »Čeprav reka sama na sebi ni velika, ker nima padca, je vendar do Vrhnike tako globoka, da se da voziti po njej gor in dol z velikimi ladjami, ki nosijo po tristo centov blaga; zakaj tu v Ljubljani ni reka niti za minuto stopnje nižja kot na Vrhniki, čeprav sta ta dva kraja štiri milje narazen; to lahko potrdim z lastno izkušnjo in merjenjem. Reka torej leži tako rekoč vodoravno!« Danes bi rekli, da »skoraj« vodoravno. Kajti nadmorska višina vodne gladine pri Vrhniki je 296 m, pri Fužinah pa 285 in - torej bi utegnilo biti le 11 m padca, saj sicer bi niti toka ne bilo. Milje, s katerimi meri Valvasor oddaljenost krajev, so stare nemške geografske milje, ki merijo 7,42 km. Utežna mera cent (100 liber ali funtov) ustreza teži približno 50 kg. Valvasor tudi ne pozabi omeniti, da Ljubljanica ni plovna do izliva v Savo, ker ji to preprečujejo mlini, jezovi, otoki in vodne plitvine pri Fužinah. VELIKE LADJE IN MALI ČOLNI Poslušajmo, kaj ve povedati stari Valvasor o nekdanjih plovilih po Ljubljanici »Dapa se spet vrnemo k reki sami in plovbi po njej, je treba omeniti, da vozijo po njej dvoji čolnarji, razdeljeni v dva ceha, veliki in mali čolnarji. Veliki so nastavljeni na velikih ladjah za prevoz trgovskega blaga, mali pa prevažajo samo osebe in drobnO blago, a njih čoln je iz izvotljenega drevesa. Velike tovorne ladje spadajo pod cesarski višji dacarski in vodni urad glavnega mesta Ljubljane. - Omenjeni urad ima sedem velikih tovornih ladij za večje železno blago, od katerih nosi vsaka devetdeset tovorov ali tristo centov. Cesarska blagajna, ki je te ladje zgradila, vzdržuje na vsaki ladji mojstra in pet hlapcev. Malih ladij t.j. čolnov je v Ljubljani 30, na Vrhniki 60, na Igu 30, v Loki 30 in v Podpeči 30. Ljubljančanom reka nudi tudi veliko zabave. V poletnem času se po večerji vozijo po njej z vsakovrstno godbo. Reka se plazi milo in tiho ter ne moti s šumenjem ubranih zvokov. Vendar je to sladko veselje bilo leta 1631 nekaterim močno zasoljeno: tri sluge grofa Altheima, komornik, tajnik in kuhar so namreč utonili, ko so se hoteli udeležiti uit zabave. Pokopani so pri frančiii- nih.« POVODNI MOŽ e preden se docela po^L ^^ od Ljubljanice, moramo p* ročati, da biva v njej stra^ imenovan povodni mož, in da se ve: krat ponoči prikaže. Tako je inar. da ve vsak Čolnar in vsak ribič ka'. njem povedati. Po splošnem vedovanju je nekoč tudi pri dnevu stopil iz vode in se prikazi 1 človeški postavi. Tako se je ieu 1547, prvo nedeljo v juliju. pojav-kot lepo opravljen, zaJ in postave: mladenič na Starem trgu pri vodnt* ku, kjer je bila zbrana vsa sosesi-ter se s poštenim plesom raj vala. Prijel je deklico Uršulo šefer jevo se z njo precej seznanil, sled mimo stiškega dvorca prol zaplesal ter z njo vanjo skoČiL« V tej Valvasorjevi vraževerni pr povedi je seveda povsem očiten ič ki je navedel Prešerna k usr* pesnitve o Podvodnemu možu. pri Valvasorju, kot pri Prešernu. * deklici ime Urška. Janez Vajkard Valvasor Valvasor pa kar naprej kramisi »Odkar so reko večkrat bla li, pa ta strah bolj miruje. V se o njem dala napisati debela ga, če bi hotel popisati vse. ljudje pripovedujejo o povoda* možu. Kaj je tieba soditi o tem se da lahko uganiti. Čeprav zanikati, da so v morjih in vodah človeku podobna bitia. ver dar ni mogoče mednje uvrstiti ljanskega povodnega mevža ta vodna bitja niso Človeku na, temveč se z njim le norči tem pa še razlikujejo od naš,^ vodnega moža; bolj po pravici! le-ta dal šteti med hudičeve ve kakor med vodnarje.« Tako učeni zgodovinar in sec, po, izobrazbi svetovljan, tre** in hraber mož — a vendar a*' lahkoveren, saj je verjel cele obstoj in delovanje čarovnic in ji vsega srca sovražil. — Res~ njegovem času pisalo šele______ še daleč od prosvetljenstva, ki pomet lo z v raže verstvom : veka. Janez.Lušina-Maii — j Deveti september J I pred 40. leti na Jelovici J Janez Lušina-Mali 9. septembra 1942. leta, usodni in zadnji dan Selške čete Selška četa je okoli 4. ure zjutraj zapustila taborišče na Pašnem vrhu. Razporedila se je v kolono, ki jo je vodil Mirko Ambrožič. Geina patrulja je hodila nekoliko spredaj. Med prvimi je bil komandir čete Polde Ravnihar politični komisar Franc Šuštaršič pa je hodil z zadnjimi borci. Na koncu kolone je stopala še zaščitnica. V sredini kolone sta bi a Jože Gregorčič in Lojze Kebe. V koloni je bilo okoli 50 borcev. Četa je imela 3 strojnice »zbrojev-ke« Mitraljezci so bili: Janko Ravnihar s Križne gore, Tonček Benedičič iz Brezovice pri Kropi in Janko Prežel, iz Češnjice. V koloni so bili še: politdelegata Lojze in Savo OsrecTkar-Ciro, radio-tehnika Aleš m lerdo, partizanka Ria, Mato Jukič Karel Perd h 7ar ki je dober mesec pred tem pobegni z morišča v Mostah pri Žirovnici, Gošar ki bi moral biti ustreljen na Hrušici, a je srečno rw.hp?nil ter drugi borci in borke. ji. Po trd! tem i Sno hodili do potoka čjšhjica •pod DraŽgoSto goro, kjer nas je zajel lep septembrski dan. Po strmem kolovozu smo krenili v goro in prvi smo že bili na vrhu visokih sten. Tedaj spodaj v grapi zaropoče strojnica. Vse nas je prešinila ista misel: Nemci so tudi v tem predelu Jelovice. Ob prvih strelih je bil ranjen mitraljezec v zaščitnici Janko Prezelj. Četa je pot nadaljevala strmo -v breg in se usmerila proti Kotliču (1410 m), najvišjem vrhu Jelovice. Spotoma smo se večkrat izognili prodirajočim Nemcem. V nekem jarku smo našli ubitega partizana, ki je tod ležal od avgustovske hajke. Z njegovo puško »mavzerico« se je oborožil partizan Zar. Okoli 9. ure smo bili na vrhu Erženovega roba pri Kotliču. Vse je zelo skrbelo za ranjenega mitraliezca in njegove spremljevalce Franceta, Cirota in Porobka. V ta namen me je Jože Gregorčič poslal in naročil, da moram nazaj po zvezo ž ranjencem. Četa je medtem čakala na Erženovem robu. Previdno sem hodil skozi gozd, zavedajoč se, da sem sam in da so Nemci v bližini. Zaustavil sem se ob potočku1 za Kr'ženoyinl h)b6m, k jer jer bilo križišče -Več steza. Vznemirjen sem prisluhnil vsem šumom v gozdu in čakal,-da se pojavi ranjenec in njegovo spremstvo. Ob nekem trenutku sem nad seboj slišal korake in pritajen razgovor, ki ga nisem razumel. Kmalu zatem so navzgor, iz kraja, imenovan Trogovci, prišli ranjenec in spremstvo. Ob potočku so ranjenca umili in bolj prevezah z rokavom od srajce. Bil je ranjen v nogo in je v dveh urah ob hoii izgubil več krvi. Bil je bled in obnemogel. Skupaj smo se vrnili do čete. Tu smo zaužili po žlico hladne krompirjeve juhe, ostanek hrane prejšnjega dne. Sonce je borce, ki so polegli vrh Erženovega roba, prijetno grelo. Bilo je okoli 10. ure. Gregorčiču in Poldetu sem sporočil, kje sem našel ranjenca. Povedal sem, da sem nad seboj v hribu slišal korake neke kolone. Zatem se je četa uredila v kolono in se čez vrh Kotliča usmerila v gozdove med Mošenjsko in Upniško planino. Spotoma smo slišali strel, ki je odjeknil nekje pod nami v gozdu. Pozneje smo zvedeli, da je streljal Vinko Hafner z namenom, da nas opozori na nevarnost, Urejeni v koloni po eden, s precejšnim razmakom, smo prišli do velikih mravljišč nad Lipniško planino. Hodil sem pred Gregorčičem, spredaj in zadaj so bili ostali borci. Pi vi vod je vodil Janušek, drugega pa Adi. Ob veli kih inravljščih se nam je v hrbet vsula množica strelov iz brzostrelk. Nemci so povsem iz bližine streljali iz gozda na zadnje borce v ko Ioni. Nastal je preplah. Posamezniki iz čela kolone so neurejeno začeli teči navzdol proti Mošenjski planini. Zmeda je postajala vse večja in vodila j? v katastrofo. Od vsepovsod: z višinskih točk, Hzfcn debelih srtiiek in večjih C ki kamnov se je na četo sprožil ogenj _ Lušk, brzostrelk in strojnic. Nihče los zaustaviti neurejenega umika Kravjemu potoku, med Mošenjsko ško planino. Po strmini navzdol so borci. Tudi danes je mogoče začetek in ves potek uničenja Selške -- Nekateri so se od čete ločili že pri vel* mravljiščih ter bili ubiti ali ranjeni na F* proti Jelenjemu vrhu. Večina je tekla jrv Kravjemu potoku in se zaradi hudega opi* globeli potoka obrnila in se prebijala ^ Upniški planini. V redkem smrekovem ic^ so'bili partizani dobra tarča Nemcem, fcj skriti ležali za kamni m drevesi Ob v** mravljiščih sem se nekaj časa obota<» « gledal' za ranjenim Jakom. Potem sem h*» stekel za četo in opazil, da je ranjenec ^ menoj, da prav dobro teče in prem^ 7flnreke v gozdu. Videl sem nekaj »poko*r borcevf ki so brez znakov življenji travi n po gozdu. Poleg Lipnje plan m, * opazil koPmagndirja četej Ptoldrt« m Tončka kako pomagata teZKo ranjen ^ Grecorčiču. Pridružil sem se jima. Ranu - - mandant se je opiral na ramena sobota manaant se j r■ . tl nefcemu ,a:S_ vsi skupa, m P ^ ^ ^ ^ x ranjen je bil skoz' siegu { reševati v ^^'^fda ga skrijem,. N, v jarek ob s ezi rnisleC, ^^ ^ ^ smo nametali d račja m F f sk _ se ob hudem strojničnemj ^ ^ bijale. kakor je po^aj '^ ^ ^ večja1 skupina ^ je prebijala P PETEK. 12. NOVEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS žba zemlje v šestih vaseh kranjske občine devetih kosov na enega ali dva Razdrobljenost obdelovalnih površin na Visokem Miljah, L^žah v Olševku, Hotemažah in Tupal.cah: vsak kos zevn-tfšS^ povprečju ni večji od 35 arov - Po zlozb. bo večina Darcel merila vsaj tri hektare - Z agromelioracijskimi deli todo pridobili 20 hektarov novih plodnih površin - Zložba izboljševanje plodnosti zemlje bosta končana do prihodnje jeseni Kranj - V Tupaličah, Olševku in Hotemažah, na Visokem Miljah in Lužah bo zložba zajela 439 hektarov obdelovalne zemlje. V povprečju ima zdaj vsak kmet s tega področja po devet parcel s površino 35 arov. Tako razdrob jeno zemljišče otežuje strojno obdelovanje in smotrno izkoriščanje kmetijske mehanizacije. Poraba energije in delovnega časa je znatno večja kot pri obdelovanju obsežnih polj. Vse to draži hrano, za katero že itak ugotavljamo, da je med najdražjimi v Evropi. Družbena prizadevanja ob tem so povsem jasna: strniti njivice in .zelnike« v en kos ali dva, preorati ozare in nepotrebne stezice in/poti med njivami. Torej, doseči pametno gospodarjenje, izboljšati plodnost zemlje ter na njej pridelati več m bolje. To je pomimbno tudi za izid naše ustali- tver V kranjski kmetijskozemljiški skupnosti so izračunali tudi prednosti, ki jih prinaša zložba zemlje. Vsako kmečko gospodarstvo bo lahko na račun manjšega števila parcel za 20 odstotkov zmanjšalo porabo goriva, vsa skupaj pa bodo v enem letu privarčevala prek 9 tisoč litrov nafte. Kmetijski stroji bodo brneli po poljih 2516 ur manj kot sedaj. Povečal se bo hektarski pridelek, saj bodo odpravljene ozare, ob katerih je posevek slabše obrodil kot na ostalih delih njive. Zložba vsakega hektarja površine bo družbo stala 14 tisočakov. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih bo 38 odstotkov prispevala republika, dober milijon občina in kmetijska zemljiška skupnost Kranj 2,4 milijona dinarjev. Obenem bodo na tem področju opravili tudi agromelioracijska de- NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI la, s katerimi bodo pridobili 20 hektarov novih obdelovalnih površin. Deset hektarov predstavljajo ozare in šest hektarov otoki gozda in grmičevja. Dva hektara bodo pridobili z ukinitvijo več kot sedmih kilometrov poljskih poti (zdaj je na 439 hektarih 11 kilometrov "poti, po zložbi jih bo le dobre štiri), prav toliko z očiščenjem globlje oziroma z odvozom kupov nametanega kamenja. Dela za izboljšanje plodnosti zemlje v vrednosti 10 milijonov dinarjev bo plačala zadružna organizacija Sloga Kranj. Na pridobljenih površinah bo moč, upoštevajoč kolobarjenje, pridelati vsako leto 20 ton pšenice, 150 ton krompirja in 405 ton silažne koruze. Pobudo za zložbo zemlje so dale krajevne konference Socialistične zveze. Te so že oblikovale komisije, ki se bodo do prihodnje jeseni ukvarjale samo s temi vprašanji. Ko bo načrt zložbe izdelan, ga bodo razgrnili po krajevnih skupnostih; še prej se bodo z vsakim kmetom posebej pogovorili o nameravani zložbi. Kmetje se bodo lahko odločali za en kos zemljišča ali za dva. Bolj gospodarno je imeti eno parcelo. Tako so vsaj povedali kmetje s Suhe in iz Pred osel j, kjer so lani na novo razdelili 350 hektarov obdelovalne zemlje. Prihodnje leto se bosta izsuševanje in zložba zemlje pričela tudi na področju med Golnikom in Kokrico. Družbeni interes, ki prinaša napredek, se le prebija med ozkimi in osebnimi hotenji... C.Zaplotnik Ali bo revež moral od lakote umreti? Kaj če njen želodček ne prenese naše primitivne hrane? In ni Čokolade in ne banan — od česa naj živi? Vse, kar sva dala najinemu otroku, sva si z možem resnično pritrgala od ust, čeprav se sicer hraniva vsak pri svojih starših, stanujeva vsak na svoje, v službo hodi le mož in ves zaslužek daje za hčerko, ki ne sme biti v ničemer prikrajšana! Ko pa bom tudi sama šla v službo, ne bo težav z depoziti in s ponovno nabavo hrane za punčko — upam, da bo do tedaj še živa. Prepričana, da taka čutijo mnoge mlade mamice. Vas lepo pozdravlja in se obenem zahvaljuje svojim staršem, da so jo vzgojili v skrbi za zdravo, pametno in pošteno življenje. PPP (povsod pričujoča prismoda) Ljubljani. Spočetka je bila hiša polna nemških oficirjev, ko pa so se morali umakniti za italijansko mejo, niso več toliko prihajali. Gospodar Italijanov ni trpel. Štirje so delali pri njem: vajenca Rudi in Franc Klemene iz Kamnika, pomočnica in pomočnik. Njihov vrt je segal prav pod okno šempetrskih zaporov. V enem izmed zamreženih oken je nekega poletnega dne 1941 ugledal postavnega mladeniča, ponosne drže, lepega obraza, živih oči, ki je vabil k sebi. Bil je Milan Majcen. Otipaval ju je sprva s Klemencem, koliko jima lahko zaupa. Dala sta si opraviti v tistem delu vrta in Majcen jima je govoril. Kako neverjetno je bil že tedaj prepričan, da bodo partizani zmagali, da Sovjetska zveza ne bo premagana. Prav nekakšna magična moč je bila v njem, se spominja Rudi. Skozi okno je opazoval vse, kar se je dogajalo na njihovem vrtu in ko je bil primeren trenutek, jima je dal znak, naj se približata oknu. Spraševal je po novicah, naročal kaj naj poizvesta. Ni jima bilo težko, kajti na tržnici, kamor sta vozila naprodaj lončnice, sta prihajala v stik z raznimi ljudmi, predvsem tudi drugimi vrtnarji. Prinašala sta mu novice, poslušala ga za vso mladostno zanesenostjo. Dostikrat ju je moral sam odpoditi od okna, da bi ne postalo sumljivo. . . . . ... Skozi malo luknjico pn oknu kjer je bil odkrušen omet, sta mu dajala cigarete, sporočila. Ravno toliko je bila velika reža da bi skoznjo lahko spravil nož ah pilo. Nekega dne jima je naročil, naj preskibita žago. Povedal jima je tudi, da pripravljajo pobeg in da morata sodelovati. Preskrbeti morata tudi ključ od vrtnih vrat, kajti čez ograjo ne S°Teda!6ta bila še nikamor naprej povezana pa jima je zaupal. Organizacija je ostala vsa pri njima. So morda po kakšni drugi strani preverjali njuno ponašanje? Se danes ne vesta. Ali je Majcen sklepal da sta njihova P« tem, ker sta se, kadar so Italijani z v£m hrupom korakali iz Ifelgijske kasarne, vedno umaknila in jih nikdar po fašistično ozdravila? Kakorkoli že, pridobi ju je m storila sto vse, kar je bilo v njuni mo&. Nekega dpe je Majcen Klemencu dejal, da je zdaj organizacija za pobeg znotraj že tako daleč, da lahko prineseta žago. Klemencu jo je uspelo neopazno potisniti skozi režo pri oknu. Zdaj je bilo treba čakati le še na dan in uro. To veliko skrivnost sta nosila v sebi. In ne bi povedala, pa če bi ju imeli ubiti »Od vaju je odvisno, ali bomo ušli ali pa bomo ustreljeni ...« jima je govoril. Nista vedela, s kom imata opraviti. Zavedala sta se le, da morata storiti vse, da bodo tovariši rešeni. Za tisti večer, ko naj bi ušli čez njihov vrt, bo treba dobiti tudi ključ. To je bilo najtežje, kajti vrata so zvečer zaklepali in ključ spravljali. Do potankosti so imeli izdelan načrt. »Samo mi trije vemo, in nihče drug,« jima je govoril Majcen. In tudi nihče ni izvedel. Tudi kasneje ne. 9. julija 1941 pa je padla odločitev. Ta večer bodo pobegnili. Skozi okno, čez njihov vrt in skozi vrtna vrata ter ob Ljubljanici do Zmajskega mostu. Do tu morata tudi ona dva z njimi. Ponofi je bilo, ko je bila že policijska ura. Klemencu se je posrečilo, da je zadržal ključ in četrt ure pred pobegom odprl vrata. Sest ubežnikov je bilo, med njimi Milan Majcen, Fra rte Leskošek Luka in Franc Pokovec-Poki. Trije narodni heroji. Ob Ljubljanici je Rudi, ki je hodil naprej, namignil, da se oborože vsaj z granitnimi kockami, ki so ležale na tleh. Leskošku jo je porinil v roko. Srečo so imeli. Nikogar niso srečali, Od Zmajskega mostu so se ubežniki napotili proti gradu, od tu pa naprej. Vsi so srečno prišli iz LJubljane. Naslednje jutro je bila seveda huda reč v šempetrskih zaporih. Najprej so prišli do Vatovca. Vse štiri delavce so odpeljali. Najbolj sumljivo jim je bilo dekle. Njo so najbolj mučili. Rudija in Klemenca so držali v policijskih zaporih vse do novembra. Ničesar nista vedela, ničesar se nista spominjala. Za ključ pa se je Klemene izgovarjal, da ga je pozabil v vratih. 15. novembra sta Rudi in Klemene prišla iz zapora. Le še pomočniški izpit je Rudi naredil pri Vatovcu, potem pa je šel k drugemu vrt- narskemu moistru. Tokrat h Kunaverju k Sv. Križu. Tu je bil za pomočnika Vinko Kolenc iz Zirov, ki je že organizirano delal za OF. Ilegalec »Rudolf« je hodil k njemu in ta je Rudija povezal s Trčkom, Trček pa naprej z bratom Vide Tomšičeve, partizanom Aljažem. Zelo kratek čas pa je bil povezan tudi z Metko Avbelj. Po sto poročevalcev sta raznosila vsakič s Kolencem. V toplih gredah sta jih spravljala. Najbolj pripravno je bilo pri palmah, ker so imele globoke grede. Vse bolj pa sta bila izpostavljena in 8. septembra 1943, ob kapitulaciji Italije, sta Šla iz Ljubljane. Kot da gresta na Dolenjsko po moko, je bilo videti. Vinko je znal italijanski, pa je kar šlo. Oba sta bila pri ustanovitvi 10. Ljubljanske brigade na Golem pod Mokrcem. Le en dan je bil Vinko partizan. 2e naslednji dan, koje šel v patrolo proti Igu, je padel. Ranjen je bil v trebuh. Rudi je bil 20. septembra 1943 sprejet v SKOJ, 29. septembra pa v partijo. 20. oktobra 1944 je bil kot bataljonski sekretar SKOJA premeščen v Levstikovo brigado. 3. februarja 1945 pa je bil, ko so napadali Žužemberk, tudi Rudi hudo ranjen v trebuh. Rešila ga je lakota. Tako pa je bil eden tistih funkcionarjev — tedaj je bil pomočnik komisarja bataljona — ki so zadnji stopili z menažko h kotlu. S pložaja ga je zvlekel nek ruski prostovoljec. V Podturnu pri Pelkovih ga je brez anestezije operiral dr. Benedik, Joštarjev iz Stražišča. Štirje so ga držali... 17. aprila 1945 so ga z avionom prepeljali v Barletto pri Bariju. Še enkrat so ga odprli, izčistili. Rešil ga je zavezniški penicilin. Danes je 60-od-stotni invalid, a še vedno aktiven družbenopolitični delavec v Kranju. Svobodo je dočakal v Bariju. Kako hudo so bili razočarani, ko so izvedeli, da moinjo naši iz Trsta. Malce jih je potolažilo, ko je moral angleški maršal Aleksander po radiu priznati, da so bile Titove čete prve v Trstu. Jokali so od jeze in nemoči. Same trboveljske kletvice je bilo tedaj slišati. Bila je to krivica, ki ne bo nikoli pozabljena, nikoli poravnana ... i' , D. Dolenc KAJ BOMO PA ZDAJ? Depozit za prehod čez mejo — enkrat že, toda ponovni in ponovni so predragi. Kaj bo zdaj z mojo punčko? Ze od predrojstva je navajena na inozemstvo. Še predno sem zanosila, sem se hranila izključno s hrano, ki sem jo kupovala v Avstriji in v Italiji. Tudi švicarska hrana mi je prijala. Ko sem nosila, sem tudi alpsko mleko nosila iz Avstrije; voziček sva kupila v Italiji, plenice v Celovcu, prehrano za dojenčka v Beljaku, ostalo za sproti pa v Borovljah. In zdaj? Takole je dolge dolge ^^Sti1^ Vniem^ P« «• * — J®®*®**' . . ain\\ §e smetnjak, ki ves one- »s-Ksa«*«--v Kraniu? Fot°: F. Perdan V NEKAJ VRSTAH... Izlet v Kumrovec: Društvo upokojencev z Jesenic je kar dvakrat pripravilo izlet v Kumrovec, piše Jože Mro vije. Izletniki so se ustavili v Kostanjevici, kjer so si ogledali znamenito formo vivo in galerijo, v Brežicah pa Posavski muzej. V Kumrovcu so si ogledali Titovo rojstno hišo in mladinski dom — Mladost v pesmi, besedi in spretnosti: Tudi letos komanda ljubljanskega armadnega območja in predsedstvo republiške konference ZSMS organizirata skupno tekmovanje vojakov in mladine Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Posvečeno je 90-letni-ci Titovega rojstva in 40-letnici ustanovitve slovenskih udarnih brigad. Tako bo, poroča B.Vese-linovič, v Tržiču tekmovanje na temo po Kardeljevi knjigi Socializem in vojna, združeno s prireditvijo ob dnevu republike. Po rezultatih predtekmovanja bodo sestavili tri ekipe, ki bodo tekmovale v , končnem delu 26. novembra ob 18. uri v tržiškem Cankarjevem domu. Invalidi na izletu — Invalidi jeseniške Železarne so nedavno obiskali Reko in Titov most na otok Krk. Ustavili so se tudi v veliki reški ladjedelnici »3 maj«, ki zaposluje 6000 delavcev. Prav tako kot v jeseniški Železarni so tudi tod invalidi organizirani v aktiv invalidov. Z njimi so se Jeseničani zadržali v kratkem pomenku. Poleg Titovega mostu so si invalidi ogledali tudi pet kilomtrov dolg predor pod Učko in na poti domov obiskali Istro. — Foto: Jože Mrovlje ___J Na tržiškem pokopališču smo se poslovili od Mici Godnov, Prin&ove Mici. Nenadoma, prav na začetku novega delovnega dne, je ugasnilo njeno življenje. Rodila se je pred 73 leti v Tržiču, v družini z dolgoletno mesarsko tradicijo. Ni čudno, da je tudi njo pritegnil ta poklic. Kot edina ženska v takratnem času je opravila kvalifi- kacjo za mesarja prekajevalca. Kdo med Tržiča ni ni poznal postavne mesarice? Njeno življenje je bilo en sam dolg delavnik za pultom, med ljudmi. Tržičani se bomo Prinčkovfe Mici z vso njej lastno izvirnostjo spominjali kot sestavnega dela starega Tržiča. Draga Koren V Majcnu je bila magična moč ludi Uršič-Budi u rnAiča P" Kamniku je doma Rudi ^S^SS^it-sSSTS: •«uniata, " politiki v svetu, Hrtleijevem P"*rfa J t.kratnifi dogodkih in 5Jim razpravljali o taKrainui » •tf maloV.vf^vno^ &to je nek^ ^ rjnif-kcr me ^b^upatK.divUuWj.no - y . Rudi je italijansko rav nič mar. Toda že po prvem .a-ogu sem bila močno utrujena. Prijatelji so se smejali in mi nastavljali ovire, da sem morala Se te preskakovati. Ko pa sem petič pritekla okrog hiše, me je nekdo spotaknil, da sem padla kot sem dolga in Široka. Smeha na moj račun ni bilo ne konca na kraja. ^ In tako smo popoldne preživeli v veselem in prijetnem raz-položanju. Veronika Pave, 7. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor G p k Poklonili smo se spominu na padle Tiho od nas s te odšli tovariši, v noč — brez V prsih teži me bolest v nemem spominu na Te besede so odmeva* jasni in hladni nov dan na blejskem pališču. Zbrali smo žalni svečanosti, da klonimo spominu na Ko je nad grobovi I venela žalostinka, ki jo > zaigrala godba na pihala "a Gorij, se je v mareikc«-prebudil spomin. Spored v katerem so ostale solff mater, bratov, sester * očetov, nepozaben spoc' na tiste, ki so padli za ki zremo v sonce in hodimo po lepih zelen* tratah. Predstavnica občili konference ZSMS je spie govorila o pomenu dne*4 mrtvih in nas spomnila, je naloga živih delo, varčevanje, bo boljši jutri. Kulturni gram so nadaljevali ^ tatorji in mladinski pevst zbor osnovne šole prof. £ Josipa Plemlja. Obudil: * spomine na grozote v R* dovni, v Dragi, na Beh Pretresljivo je zvenela j* sem mo&ega komorne** zbora iz Zasipa O. Dccv' dob, slovenskih tkroo grob .. • Okrasili smo grobo\v -šopki cvetlic, ki so risana svobodnih tleh, v gozdovih, kjer so što ~ heroji končali svojo sgod-bo o vojni. Poklonili s:* se njihovemu spominu > trdno vero v našo sw:.o prihodnost z večjo vornostjo in resnejšim lom Literarni, kroJek osn. šole prof. dr. J. Plemlja Bl^ PETEK, 12. NOVEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH " n a. u TRAN GLAS Izleti • V POSOČJE s posebnim vlakom, 20. 11. 1982 t ŠTIRIDNEVNI IZLETI Z VLAKI ob prazniku republike • Ponovitev izleta z veselim vlakom na MARTINOVANJE VPREKMURJU, 20. 11.-21. 11. 1982 • SARAJEVO —MOSTAR, 27. 11.-30. 11. 1982 t SPOZNAJTE VOJVODINO, 27. 11.-1. 12. 1982 • IZLET Z VESELIM VLAKOM V PULO. 27. 11.-30. 11. 1982 Počitnice TTG je pripravil štiridnevne počitnice ob 29. novembru, tridnevne novo-«tne počitnice in program »ZIMSKE POČITNICE 83« Prijave — informacije V turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-852), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494) Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina '811-488) Murska Sobota (21-189), Nova Gorica (26-012) VESELI VLAK V PULO KUPON — 200 din w 0 J tittS] NOVI VINODOLSKI: 27,—30.11. m PROGRANl IZLETA *N0AM - sobota. 27 novembra po m 40) dopoldan s« bomo zbrali I«CVfimS** *** >««. od hodor ob 10 un Pohod na Rafco *•»«0 po*»*i v Pogojni, P|vk' NhC^Vp^dv««" <*> 1220 Na Jetn*« vkrca* v Kompa- ^Moouaam rudaJ)«vah vožn>o mvno •»I Kratovtce na ott* Krk, kjer bo bodo • v Nov« Vmodotoki do hoM-*•» ntMiB ZAGORI '*i>««(bodoud^^nc»mi2«a pm»- * soMM*n .vmdotska »ranga-»do postragti s fig*™. kftihom .n soljo ter part.zanstom gol^eor Po ^ mestitvi v sobah v udeleienec .zMa dob. kjueodpSObeiev avtobusu) prosto do većeg® Po veie^ bo ples s spoznavnim večerom DRUGI DAN - nedelja, 28 novembra po zaitrku bo prosto popoldne za spre-^Tdruiabne igre. S^a^rnovan^a itn Po kosilu, sredi popoldneva bo nadaljevanje Športnih in zabavnih pnreditev Po večerji bo Kompasov ples z bogatim srećelovom TRETJI DAN - ponedeljek. 29 novembra: po zajtrku bo na sporedu mah nogo- met, prazmćni kros Vsak udeleženec enega izmed tekmovanj bo deležen posebnega spominka in nagrade Popoldan prosto in praznidno rajanje, ki bo trajalo pozno v noć Vmes nastop okteta Jelovica ČETRTI DAN - torek. 30 novembra Po zajtrku se bodo izletniki odpeljali iz naselja Zagori v Novi, kjer bo dovolj časa za ogled mesteca, obisk tamkajšnjega narodopisnega muzeja in gaienje slikarjev samoukov Po ogledu te kosilo in nato vožnja z avtobusi na Reko. kjer se bodo izletniki ob 17 25 vkrcali na vlak Prihod v Ljubljano je predviden ob 18 50 drobci programa .ztta pa ne bo vseboval te etemt pnreditev in športnih ■"K*™, u*nveć marsikaj d/u-P* Na primer -Vrabćji mara-okrog naseda Žago" • prvenstvo ' -Mtem nogometu, tentsu. plava-> cmofiv*tiuč*no vse, *ar t našteto v programu: prevozi kf potni penzioni tntnmtiuv v dvo "tnptmltljnih sobah z WC m prho), loprnifi v zimskem bazenu *> tarna. vstopnine in ogledi * organizacija * ^odttvo izleta. Oboo Ho 5. leta plača*) *XO&narjevtod 5 do 10 leta to ptačap za izlet le 1800din. " btprfivsobis star* (tretje le- me) Doplatilo za enoposteljno «000 pa je 5SO din Odhodfc) 27.11*1982 kompas JUGOSLAVIJA OTROCI Za otroke bo bivanje v NOVEM Vinodolskom vsekakor prijetno m zdravo ter še posebej zanimivo zato. ker se bodo lahko sproščeno igrali (ignšča brez prometa) Posvetili jim bomo vso pozornost (otroški obroki, večer pravljic, risarsko tekmovanje itd) POSEBEN POPUST Posebne skupina (9.12,15) namestili bi jih v triposteljne sobe imajo poseben popust; za izlet plača/o ,e2750 din ZBIRALIŠČA IN ODHODI VLAKOV JESENICE ob 7.45 MARIBOR ob 7.00 CELJE ob 7.45 »IIIIIIIIIIIIH Organizacija: Kompas, Titova 12 Ljubljana Prijave: Informacije in prijave v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah — tudi v poslovalnici Kompas v Kranju tele Ton 28-472 28-473 TTG ZA PRAZNIK: 1112 km + 4 x kosilo =-- 1.790 več o tej zanimivi ponudbi naslednji petek POSLUŽITE SE UGODNEGA NAKUPA DUB11ANA SPOŠTOVANE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO o voznem redu avtobusov na relaciji TRŽIČ—KOVOR—KRANJ—LJUBLJANA in obratno Tržič—Kovor—Kranj odhod D 4,50 Šo 5.45 D 6.20 D 8.25 Šo 11.25 ŠO 12,25 D « 13.10 0 14.20 D 18.25 D-sob. NE 20.50 D-sob. NE 22.10 Tržič- -Kovor—Kranj—Ljubljana odhod • D 5.00 Šo 5.45 D 6.20 NP 7.55 NP 13.25 D-sob. NE 15.20 NP 15.55 Kranj- -Kovor—Tržič odhod 0 5.20 D 9.40 NP 10.25 D 12.30 D 13.00 D 14.55 NP 15.25 D 16.25 NP 17.25 D 18.55 D 19.25 D-sob. NE 21.20 D-sob. NE 22.40 Ljubljana—Kovor—Tržič odhod avtocesta NP 9.45 D-sob. NE 11.45 0 12.20 D-sob. NE 13.15 NP 14.45 D 15.45 NP 16.50 Legenda: 0 — vozi vsak delavnik NP — vozi samo nedelje in prazniki Šo — vozi vsak delavnik razen sobote D-sobota NE — vozi vsak delavnik razen sobote JUTRI, GREMO NA MARTINOVANJE Več kot 100 Gorenjcev se nas bo jutri odpravilo na martinovanje v »Dolenjske Benetke«, ki smo ga organizirali s KOMPASOM. z Jesenic bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred poslovalnice Kompasa, iz Kranja pa ob 7.30 izpred hotela Creina. KOMPAS JUGOSLAVIJA • Hrvaško Za gorje — z revijo JANA, 2 dni 20/11 • Kras in Vipavska dolina, 1 dan, 30/11 • Dubrovnik, 1 dan, vsako nedeljo v novembru • smučarski bal, 82/83 v hotelu lev, 12/11 • Weekend v Opatiji, 3 dni, november in december Potovanja za »DAN REPUBLIKE«: • Beograd —Oplenac — Kragujevac—Svetozarevo, 4 dni, 26/11, vlak/avtobus • Medulin, 26/11,5 dni • Radenci, 27/11,4 dni • Plitvice-Rab, 27/11, 4 dni program^-dnevnega oddiha za dan lastniprIvo! ' t0plicah in planinah, SILVESTROVANJE: • Selce, 4 dni, 31/12 • Dolenjske toplice, 31/12, 1 dan • Dubrovnik, 5 dni, 30/12, letalo na voljo je bogat program »smučanje 82/83« Vse informacije in programe dobite tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, tel. 28-472. 28-473. SPRAŠEVALI STE, ALPETOUR ODGOVARJA »Zakaj šofer kontra Brničanom Cerkljane not nalaga?« Avtobus naš vsakdanji! Ah, vzklika prenekateri potnik, ki v dandanašnjih dneh hočeš nočeš mora na avtobus, zamahuje z roko, se priduša, vznejevoljen kritizira. Pa kaj bi pravili, saj vemo: tudi avtobusni promet doživlja svojevrsten infarkt, še posebej, ker se je ob pomanjkanju bencina domala čez noč uveljavil nov delovni čas. Potniki, novi in stari tekajo ob jutranjih in popoldanskih konicah po postajah in lovijo avtobus za rep in srečni so, če sploh stojijo na eni svoji nogi. Nedolgo tega se je komaj dve leti star avtobus dobesedno prelomil; v nekem naselju pa so potniki v silni nuji dobesedno in zares odtrgali vrata... Avtobusni promet, ki je zadnjih deset let capljal za razvojem, ne zmore tolikšnega pritiska, naj se pri Alpetouru še tako trudijo. In trudili se bodo še naprej, da bi potnikom omogočili dostojnejši prevoz in poskrbeli za ugodnejše zveze. Kar »čez noč« pa se avtobusnih voznih redov ne da spremeniti kot se ne da upoštevati posameznikove želje; kljub vsem nadlogam vendarle moramo razumeti, da čarati še ne znajo in da bodo le v dogovoru s posameznimi delovnimi organizacijami poiskali tiste prave, kar najbolj zadovoljive rešitve. Obljubljajo, da bomo do 1. decembra letos že vedeli za posamezne nove smeri avtobusnih prevozov, glede na nov delovni čas in potrebe posameznih delovnih organizacij. Kljub temu pa so se že zdaj ljubeznivo odzvali naši akciji in potrpežljivo odgovarjali na sleherno vprašanje, ki ste ga nam posredovali. Po najboljših močeh bodo ustregli željam in predlogom, ki jih ni bilo malo. Bila so vprašanja z vse Gorenjske; pokazalo se je, da so na Gorenjskem resnične konice, ki jih prevozniki prav dobro poznajo in razmišljajo, kako bi jih omilili. Prav gotovo je res, da so Bmičani prizadeti, saj se Cerkljani vsi lahko prej »naložijo« v avtobus — da se »nalagamo« je kar pravšnja beseda .. . Kot smo prizadeti vsi, ki nismo na »štartni« postaji in se hudujemo nad vozniki, ki Ratečane »kontra Hruščanom noter nalaaaio ...« Pri tem so še naimani krivi vozniki, ki včasih že ko- ni < ^{jiuu je piipurriuu »zuKaj sojei Koriira nam one not naiaga« za rius iluuu-mušna, za voznika neupravičena, je vendarle prav značilen odsev avtobusnih razmeram našega občutja. Ne moremo se vzdržati najbolj svete jeze, ogorčenih misli in besed in do neba vpijoče nejevolje, če neuspešno čakamo na avtobus uro in več, vsak dan, če stojimo na eni lastni nogi ali na sosedovih dveh . . . 13.000 potnikov na postaji »Pri AJpetouru smo v tej energetski krizi takoj začeli . iskati načine, kako bi z našimi zmogljivostmi pokrili potrebe in poskrbeli za primeren vo-zovni standard, »pravi Velimir Pešič, vodja TOZD Potniški promet Alpetour Kranj. »Projekt novih voznih redov smo predložili izvršnemu svetu in vsem delovnim organizacijam in v teh dneh razpravljamo, kako bi promet potekal kar najbolj nemoteno. Želimo si, da bi imel vsak potnik zagotovljen prostor v avtobusu, ki mu pripada, želimo si, da bi kar najhitreje uvedli čimveč mesečnih vozovnic — tako za delavce kot šole. Do zdaj se je, denimo, iz Cerkelj z rednimi mesečnimi vozovnicami vozilo 225 potnikov, zdaj jih je 800. Razumljivo je, da vseh hkrati ne moremo prepeljati, podobno se dogaja v Poljanski in Selški dolini. Pojavlja se vprašanje prevoza dijakov, saj se jih veliko vozi samo na relaciji Kranj — Škofja Loka 200, medtem ko v Ljubljano iz Kranja 400, za kar je treba 8 avtobusov. Prav gotovo se bomo morali domeniti za kombinacijo z železniško postajo in železniškimi prevozi. Iz Škofje Loke se na delo vozi okoli 900 delavcev. Ustavili smo prodajo mesečnih kart, ker enostavno ne moremo zagotoviti toliko prevozov vse do tedaj, ko bomo preusmerili promet. Veliki so zastoji zaradi avtobusne postaje, ki je ozko grlo. Do nedavnega je bilo na postaji v jutranji konici 8.500 potnikov, zdaj jih je 13.000. Tega lokacija ne prenese in razmišljamo o tem, da bi ob konicah začasno zaprli cesto JLA. Verjamemo, da se novi potniki še ne znajdejo in tako prihaja do nesporazumov. Spremembe predvidevamo tudi s »komunalno cono«. Ob vsej tej gneči bi> morali imeti vsaj še enkrat toliko sprevodnikov, zato želimo, da bi potniki kupovali mesečne vozovnice. Velimir Pešič, vodja TOZD Potniški promet Kranj Delovne organizacije natančno ne poznajo vseh razmer in se bomo v teh dneh ^ Nevzdržno je, da so avtobusi pred nedavnim se nam je avtobus dobesedno zlomil. Vemo, da so pri nas zaposleni. I bi smeli biti vozniki, saj so n< " vendar ob vsaki pritožbi disc-«*— ukrepamo. Delo pa ni lahko in žaro* radi, da bi bili tudi potniki strpni. Zakon in ekonomika poslovanji-silita, da vozimo po smereh, "ki * rentabilne. Pojavljajo se nau blemi nabave novih avtobusov kupimo vsako leto manj. Prc v zadnjih letih razvijal pic hijsko in šele zdaj se pravzai skupaj zavedamo, kakšnega je urejen javni promet.« Tu so vprašanja Za nesreče odgovarja prevoznik • Zakaj ni voznih redov na postajah? Vozne rede bi namestili, a kaj, ko ponavadi ni ustreznega prostora. Zanj bi morale poskrbeti krajevne ali komunalne skupnosti ali turistična društva. • Zakaj voznik, ki vozi iz Lesc v Lipnico, zjutraj avtobusa ne ogreva? Avtobusov zaradi varčevanja ne ogrevamo, le v primerih, ko je mraz le prehud. Ogrevanje je predrago, zato vozniki varčujejo. • Zakaj ni mesečnih vozovnic za dolarje in moramo vedno iskati drobiž? Zakaj ni vozovnic za november, čeprav smo jih pravočasno naročili? Kaj je z žetoni? Začasno smo ustavili prodajo mesečnih vozovnic, saj potnikom nikakor ne moremo zagotoviti prevoza, vsaj ob teh konicah in ob neusklajenosti z delovnem Časom še ne. O žetonih še ne razmišljamo, veljali pa bi le za mestni promet, kjer je cena stalna in en aka. V prihodnje bo vsekakor treba poskrbeti za to, da bodo na avtobusnih postajah sprevodniki, ki bodo izdajali prtljago in pregledovali vozovnice. • V Škofji Loki je obvezna predprodaja vozovnic. Ali je možno, da bi kupili več vozovnic hkrati? Ali je predprodaja res obvezna, ko pa v pravilniku Alpetoura piše, da se predprodaja praviloma uvede, ne pa da se mora uvesti in upoštevati? Več vozovnic hkrati je nemogoče kupiti. Kjer je organizirana predprodaja vozovnic, jih potniki morajo kupiti, ukrep pa je dobronameren in obenem razbremenjuje voznike-sa-moinkasante, omogoča pravočasen odhod. Dobro pa se zavedamo, da bo merilo kulturnega prevoza le dosledna uveljavitev in uporaba mesečnih vozovnic. • Kdo odgovarja za nesrečo, če je preveč potnikov? Za nesrečo odgovarjata voznik in prevoznik. . • Voznih redov sploh ni ali pa so zastareli? Zakaj v Škofji Loki ni voznega reda o prihodu avtobusov? Zakaj v mestnem avtobusu ne odpirajo Se druge polovice vstopnih vrat? ' • « l in Alpetourovi odgovori V Škofji Loki res m voznega reda o prihodu, za kar bomo poskrbeli. Druga polovica vrat pa se ne odpira zato, da ima voznik lahko večji nadzor, medtem ko se obenem za izstop odprejo »cela« zadnja vrata. • Kdaj bodo kombinirane vozovnice — Alpetourove in Inte-gralove? Tedaj, ko se bomo v Sloveniji dogovorili za razširitev cestnega križa in dosledno medsebojno uskladili avtobusne prevoze. • Zakaj v Loki vozniki ne odprejo vrat pet ali deset minut pred odhodom in potniki prezebajo na postaji? Odnos nekaterih voznikov je skrajno grob in neprimeren, medtem ko bi lahko pohvalili tudi vljudne in uslužne voznike. Kaj pravi Alpetour o vzgoji in vljudnosti na avtobusih, saj se domala več ne zgodi, da bi mlajši odstopali sedeže starejšim? Kontrolorji naj bi nosili vsaj Alpetourov znak, da bi vedeli, da so res tisti, ki nadzorujejo! Dvomimo, da voznik ne bi pustil potnikov na avtobus. Zavedamo pa se, da včasih vozniki niso vljudni in zato vsako pritožbo sproti preverjamo in probleme ustrezno, tudi disciplinsko, razrešujemo. Res ie, da mladi sedežev sploh več ne odstopajo, za kar pa bi naj poskrbela tudi šola s primerno vzgojo. Kontrolorji — pri nas jih je šest — opravljajo nadzor vozovnic, nadzor nad gostoto prometa, porabo goriva, nadzor o tem, kako vozniki upoštevajo posamezne smeri. Vsi slovenski nadzorniki so dobili nove izkaznice, upoštevali pa bomo predlog, da bi nosili ustrezen znak. • Starši iz Kamenj v Bohinju sami plačujemo mesečne vozovnice za otroške prevoze, a vozniki se včasih prav pri teh prevozih silno neodgovorno obnašajo. Otrok, četudi z mesečnimi vozovnicami, ne sprejemajo v »redne« avtobuse, češ, naj uporabljajo šolski avtobus. V četrtek, 4. novembra, je samoin-kasant ob 15. uri napodil otroke iz avtobusa — otroke iz prvih razredov osnovne šole. Včasih so otroci resnično nedisciplinirani in zdi se nam prav, da se vozijo na šolskih avtobusih, če so že zanje organizirani. Lahko pa se seveda vozijo tudi na »rednih« linijah, saj ni omejitve za mesečne vozovni-ce. • Na progi Škofja Loka-Kranj; 'in obratno' aapdlj|«j6 vozniki r šolske otroke včasih tudi postajo naprej, brez pojasnila in otroci prav po nepotrebnem pešačijo! Vse avtobusne postaje so registrirane in na teh postajah vozniki morajo ustavljati. Če se še kaj podobnega zgodi, se takoj pritožite na vodstvo šole ali na enoto Alpetoura v Škofji Loki, kjer bomo ustrezno ukrepali. Križi in težave ob magistrali • Prvi avtobus iz Rateč v Ljubljano v Mojstrani ustavi ob 5.10 in tedaj je nepopisna gneča, posebej pa še vožnja od Radovljice do Kranja. Se obetajo dodatni avtobusi za razbremenitev jutranje konice? Ta avtobus iz Mojstrane je Integralov. Alpetour za zdaj ne predvideva dodatnih avtobusov. Zavedamo se, da bodo ti problemi rešeni le ob uveljavitvi cestnega križa, ob dogovoru vseh prevoznikov v teh smereh. • Iz Lesc v Lipnico vozi avtobus ob 5.20, preredko, pride ali pa tudi ne in na delovno soboto moramo celo peš. Pripombo bomo ustrezno upoštevali. • Vozim se iz Tržiča na Bled in ob povratku nam v Naklem vedno uide za minuto. Z Bleda pripelje ob 15.30, v Naklo se pripeljemo ob 16.01, v Tržič pa s postaje že odpelje. Oba avtobusa pripeljeta v Naklo ob 16.01 - avtobus z Bleda in Kranja in prav bi bilo, da bi počakala, da bi se .otniki pravočasno pre-sedli. • Dokaj slabe zveze so skozi Kovor. Iz Tržiča peljeta ob 7.25 skozi Duplje dva avtobusa in predlagam, da bi peljal eden skozi Kovor. Tudi popoldne so izredno slabe zveze. Za prevoze skrbi tržiški Integral, s katerim se bomo, vsaj upamo, dogovorili o potrebah in zahtevah potnikov na tem področju. • Zelo slabe zveze — razen delavskih avtobusov pred šesto uro - so iz Zasipa v Kranj, razen tega pa je precejšnja gneča že na Bledu. Ali bo kaj drugače? Na tem področju ne predvidevamo novih sprememb. • Precej se nas vozi do Inter-evrope pri železniški postaji; ob spremenjenem delovnem času — delamo od sedme do 15. ure, so sedanje avtobusne zveze skrajno neprimerne. Ali moramo na delo znatno prej in potem čakamo na delovnem mestu ali pa zamudimo in se vračamo v Radovljico ali na Bled šele ob 17. uri. Zakaj avtobus ne bi ustavljal pri železniški postaji? Večjih sprememb vsaj za ne bo, ne vidimo pa razlog avtobus pri železniški t___ ustavil, če bi izstopilo več Po stari cesti pa pelje av. prispe v Kranj ob 6.50"in b: uporabljali. • Zakaj minulo nedelj 16.30, ni ustavil avtobus v strani za Ljubljano, ko je I postaji precej potnikov? ne ustavlja ob ___ manjših postajališčih? Ob tej uri je peljal Ir avtobus; prej smo se ravnali J da smo ob nedeljah upošteva' veliko potnikov namenjenih ** ce, kjer so bili obiski. Vs« * * ustreznim sodelovanjem z prevozniki treba poskrbeti nedeljske konice. • Ob 6.15 vozi avtobus isl za Radovljico, kjer pa ni ne povezave z Jesenicami prepozno, ob 7.10 vosi ce m debelo uro £akamc dovljici. Prej smo avtobus za Beljak, zdaj mo še tega. Integral je ukinil avtobus sedmi uri in ta zveza je resniS blematična. Prav gotovo težave rešili z novim vozni«! '^jgg; II f : i t f^lfc r Imf ® i" * * NA VAŠA VPRAŠANJA SO ODGO^j^^^S^ I vodju delovne enote Alpetoura v Skotj < ^ SJA, vodju delovne enote Alpetoura v REBEC. ^j 1 j vodju delovne enote Alpetoura hranj" promet* Afrffl | chpk Vodje temeljne or^uni^'je ^otrnskeg r< ,, Krtinir' ''' '' >, . / likova Pfc se iz Kranja v r'^s ni govora, da Ptvtobus bodisi 'sljeta celo dva in ne ob _ se lahko ^ tudi ob 15.10 in »•»tajam v Kranju, črnogledimi mi-to, kaj bodo rekli V -kn za dnem osta-K Kranju, dan za P pojem ženi isto P bk me vzeli na IN.Zdaj ji je že zado-f * *eč ne verjame, je vsak izgovor F četodi ga pes na P M) storim? Zapa- | ta« psihotravme, fc* depresija, popada r&o. da je v bližini F* ivtobusarske po-nekaj zasil-. f^Ažč, v katerih lalost in se ote-P***™- dobro, ; morastega in evzame vsaj u J** to edino, to zad-F* in me pripelje ■Fcaie ognjišče, ki razumeti, da avisla neuspešno BN vse popoldne, če ■gfei ekspres zane- *K Mesečne vozovnice so rešitev Precej težav bi lahko rešili, pravijo pri Alpetou-ru, če bi že v delovnih organizacijah poskrbeli za mesečne vozovnice in jih na takšen ali drugačen način regresirali. Delavcem naj bi razdelili redne mesečne vozovnice in »prestopne« vozovnice tudi zato, da ne bi prihajalo do špekulacij. Tako zdaj nekateri potniki želijo, da bi imeli »direktne« linije do delovnih organizacij, delovnim organizacijam pa bi »zaračunavali« prestopne vožnje, kar bi zneslo veliko več in bi pri tem še malce zaslužili. V_________^ Posebni, poslovni avtobus Škofjeločane je tudi zanimalo, zakaj so pri I un-stični agenciji Alpetoura uvedli posebni, poslovni avtobus, ki odpelje zjutraj iz Podlubnika in zakaj je vožnja s tem avtobusom dražja? Pri turistični poslovalnici so dejali; »Poslovni avtobus iz Podlubnika za Ljubljano odpelje zjutraj ob 6.10 in je namenjen tistim, ki začnejo delo v Ljubljani ob 7. uri. Avtobus odhaja iz Ljubljane ob 6.45, popoldne pa ob 13.15 in 16.15, skladno s potrebami delavcev, ki so zaposleni v posameznih delovnih organizacijah. Avtobus vozi na željo številnih potnikov in zaradi enakih potreb bo začel naslednji teden voziti avtobus tudi z Bleda za Radovljico in Kranj. Avtobus nima vmesnih postaj, namenjen je potnikom z mesečnimi vozovnicami, cena 50 dinarjev pa je razumljiva, saj bo v njem le toliko potnikov kot je sedežev. Avtobus ima tarifo posebnih voženj. Še vedno pa zbiramo prijave vožnje s tem avtobusom in smo o tem prevozu občane že obvestili.« »Dober dan«, reče Ivan »Poznam voznika,« nas je opozoril občan, »ki sploh ni nevljuden, siten, vzneje-voljen kot često govorite in pišete o voznikih avtobusov. Ta voznik odpelje ob pol osmih iz Kranja proti Ljubljani in kadar vstopi v avtobus, se obrne proti nam, potnikom, nas vljudno in z nasmehom pozdravi. Priznam, res redka, a nadvse dobrodošla in prijazna sprememba in prav bi bilo, ko bi ga potniki bolje spoznali.« Poiskali smo ga. Voznik ki ga imajo potniki radi in ki nanj opozarjajo, je Ivan Zadnikar, doma z Jezerskega. Ze deset let vozi z Jezerskega v Kranj in Ljubljano ter nazaj. »Zjutraj odpeljem z Jezerskega ob 6.20 uri, večinoma delavce, ki se stalno vozijo v Kranj in nimamo problemov. Zdaj je potnikov nekaj več, vendar so se Jezerjani zaradi oddaljenosti na delo že prej vozili večinoma z avtobusi. V jutranjih urah je zdaj nastala gneča v Preddvoru, hujše pa je potem do Ljubljane in nazaj. S kakšnimi problemi se srečujemo? Opozoril bi na to, d a je veliko bolje, če bi se potniki, ki se vozijo iz Kranja do Labor, odločali za lokalne avtobuse. Tako pa se često dogaja, da potniki za Ljubljano ne najdejo sedeža. Res so težave za tiste potnike, ki se vozijo iz Ljubljane v Mavčiče ali druge kraje, saj morajo v Medvodah presesti. Vozniku razumljivo ni vseeno, če pelje mimo, saj se zaveda, da prihajajo iz službe in bodo na naslednji avtobus čakali več ur. Če pa je avtobus poln in prepoln, moraš sam presoditi, kje je tista meja, do katere potniki še lahko vstopajo. Včasih, ob tej gneči, ne vidiš niti desne strani, kar je lahko hudo nevarno. Tudi v teh primerih bi bilo najbolje, da bi se potniki, ki, denimo, potujejo v mesta okoli Ljubljane, odločali za mestni promet in ne silili na avtobuse medkrajevnih linij. Zgodi se pač, da polni avtobusi na nekaterih manjših postajah ne ustavljajo. Sam redno ustavim tudi v Šentvidu in oni dan me je potnica kar pošteno ozmerjala, ko sem ji ustavil, češ, že sedem avtobusov je peljalo mimo!« Ivan Zadnikar se tako kot vozniki iz Rateč srečuje s hudimi zimskimi razmerami, ki pa niso le poledenela ali zasnežena cesta. Na Jezerskem je tudi dvanajst stopinj pod ničlo in nemalokrat vžiga avtomobil ponoči pa redno ob nedeljah, saj drugače z jutranjo vožnjo ne bi bilo nič. Pol ure pred odhodom je treba avtobus vžgati, da je v vozilu toplo, da se šipe odmrznejo. V Kranju na vrtovih že solata raste, šipe Zadnikarjevega avtobusa pa so še pošteno zamrznjene ... »Za ogrevanje imamo dodatne peči, razen tistih avtobusov, ki imajo vodno gretje. Ogrevanje pa res ni več poceni, saj pozimi porabiš za 250 kilometrov osemanjst litrov nafte — cena vozovnice pa je nespremenjena.« Janez Zadnikar z veseljem opravlja svoj poklic in je zato tudi priljubljen. Volan vztrajno zavrti tudi ob prav nemogočih razmerah: ko je cesto zasul plaz, je moral preddvorske otroke nujno prepeljati po cesti, ki sploh ni bila več cesta. Zagrizel se je in z vso svojo spretnostjo in vztrajnostjo otroke tudi varno prepe- Tako je to in prav nič lahka ni »šoferska«, če jo opravljaš z veseljem in ljubeznijo do poklica, če jo opravljaš z nasmehom in dobro voljo, s pravilnim odnosom do ljudi, tako, kot zna Ivan Zadnikar z Jezerskega ... Ihf^vori avtobus Kadovlji- ob 8. uri in ob 15. uri ■C* v obratni smeri prazen, bi zjutraj lahko vozil SS reda za vse delavske je treba držati. Vseka-KS> morali doseči soglasje s ■T Integralom. Nikakor pa ne B) "vozilprazen. R**sn let se vozim v Kranj i^ine in jutranje konice K>rtne, prav tako pa ob •kViasih avtobus ne čaka mestu. Za Tržič pripe-■P*Ht avtobusov, za Ra-H^todi precej, medtem ko ostanejo večinoma ■izpelje Integralov avtobus, K drugih vozi skozi vasi ®TAipetourov avtobus. Včasih flk^na stalnem mestu, ker Uf takoj za njim avtobus za K avtobusna postaja pa je ^L^ogdo Potnike prosimo, 1 tajsko utesnjenost upošte- ZS» PO novem delovnem K* »fale ure do 15. ure. Iz r Nje avtobus ob 14.uri, ■k Kropo, kasneje pa ne [K*«mvtobtu do Podna rta Wn da popoldanske zveze s in da je registrirana le ■V*4" cesti- Poskušali bomo Preglavice mestnega prometa • Delamo v pozno popoldne in zanima nas, zakaj ne bi vozili mestni avtobusi, vsaj še eden, za Britof-Hrastje; v mestnem prometu vozi na progi Predoslje-— Stražišče tako pozno, da ga ne moreš »ujeti« za Primskovo; avtobusna linija Kranj-Vodice ni primerna, čakamo po 40 minut; lokalec za H rastje bi se lahko podaljšal do Prebačevega; predlagam avtobusno zvezo 15 15 iz Kranja-Rupa-Breg, zdaj vozi ob 14.15 zadnji; iz Prebačevega v nedeljo dopoldne sploh ne moremo priti v Kranj; iz pnp Predoselj in Mlake naj zjutraj Suh vozi vsaj deset minut prej, saj nimamo potem zveze za Primskovo je povsem neusklajena in je treba presesti; kaj je z lokalnim prevozom mimo Gorenjskega sejma in bazena? Zakaj v »komunalni coni« ne pelje čez novi most? Zakaj v »komunalni coni« ne pelje ob 2. uri tudi v obratno smer proti Straž iSču? Za vse lokalne smeri velja, da jih bomo po najboljših možnostih uskladili z delovnim časom tako in tedaj kot se bomo sporazumeli s posameznimi delovnimi organizacijami Poiskali smo rešitve tedaj, ko so delali novi most, a zdaj se seveda iredvidevajo spremembe. Res je, da bo treba upoštevati predlog, da bi vozil v »komunalni coni« od Iskre oroti Stražišču. Spremembe veljajo tudi za Vodice, v skladu s potrebami na bomo uredili vso »komunalno cono«. Tudi za Rupo in Breg se bomo dogovorili, da bi vozil lokalni avtobus popoldne. Za Prebačevo pa velja: ob nedeljah vozi avtobus ob 5 52 zjutraj (upoštevati moramo tiste, ki' imajo delo tudi ob nedeljah), nozneje pa avtobusa res ni. Ob 11.1U vozi iz Vodic in je na Prebačevem ob 11 30. Avtobus na smo ukinili, ker ni bilo potnikov. Vozil bo ob 13.27 še naprej, zvečer ob 18.57 iz Prebačevega Za Primskovo pa je za vse tiste, ki so iz Predoselj in Mlake stalna veza na avtobusni postaji. Tudi s Kokrice je za Primskovo treba prestopati na avtobusni .Rp^ta;i, $aJ ne moremo.drugj^e.^nnjanjo p? ^e 8 predlogom in že načrtujemo, da bi lokalni avtobus ustavljal pri Gorenjskem sejmu, kjer bi uredili parkirišče. Vse to bi bilo ugodno tudi za delavce Tekstilindusa. Treba pa je pripomniti, da se avtobusnih zvez ne da kar tako na hitro podaljšati, saj vam lahko pokažemo delovne naloge za posamezne voznike: vsi so strogo »podvrženi« voznemu redu in morajo voziti kar najbolj racionalno. Konice v Cerkljah • Avtobus iz Suhe v Kranj vozi ob 5.30, v Gorenjah pa ne počaka, težave so tudi z drugim avtobusom. Iz Primskovega odpelje pogodbeni Iskrin avtobus ob 5.35 in ne more ripeljati v Gorenje. Avtobus vozi iz e ob 5. uri v Kranj na pol zaseden in se vrača. Vse to bomo upoštevali ob novem voznem redu. • Iz Cerkelj v Kranj peljeta dva avtobusa ob 6.10; predlagamo, da bi vozili v presledkih do sedme ure; vozimo se ob peti uri iz Grada, zdaj bi morali ob 6.10 v Cerklje na avtobusno postajo; zakaj ne počaka v Dvorjah; za Grad in Dvorje ni primerne zveze v jutranji konici; zakaj ni več avtobusov iz Cerkelj; Zgornji Brnik je slabo povezan s Kranjem - delavski pride ob 5. uri, popoldne se vozijo potniki iz Cerkelj - voznik kontra Brniča-nom Cerkljane »not« nalaga; morali bi uvesti novo progo Cerklje-Zgornji Brnik-Sava --Iskra 2 in obratno iz Zgornjega Brnika naj bi imeli vsaj en avtobus zjutraj s primernim časom odhoda. Spoštovati moramo vozni red, ki velja zdaj. Ukinili bomo avtobus, ki pelje ob 5.30 iz Cerkelj, na tem področju vozi v jutranjih urah sedem avtobusov. Vozijo v jutranjih urah in pridejo pravočasno v Kranj, tako, da so možne nadaljnje zveze. V Dvorjah ne more počakati ali peljati po željah, ker imamo progo registrirano; ob 5. uri pelje iz Zgornjega Brnika in na tem področju ne moremo uvesti novih avtobusov. Na Spodnjem Brniku se sreča z avtobusom iz Most; prav gotovo pa voznik ne more vplivati na to, da vstopajo Cerkljam; proga bo še naprej potekala kotilo zdaj in tu resnično, za zdaj kaj bistvenega ne moremo 1314 krogi od 1500 možnih, 2. mesto • pripadlo organizatorju S D BRATSTVO in Edinstvo I. ekipi s 1291 kroja 3 Franc MRAK Predoslje 1274 krop. Strelska sekcija ISKRA Kranj l^e 5 SD KOZJANSKI ODRED iz K, pri Celju 1245 kr., 6. SD Darko MAKI SIC Izola 1203 kr., 7. II. ekipa SD Br* stva in edinstva Kranj 1192 kr. in S. Sli« ska sekcija Stane KOVACIC Primsk^ s 1094 krogi Posamično pa je prvo mesto as^ BALOH Zoran iz Izole z 276 kro^ v 300 možnih. 2. FRELIH Jure ISKRA Kranj 275, 3. ROZMAN Rajko ISKR* 274 4. SMRTNIK Darinka SD BRAT ŠTVO in Ed. Kranj 272, 5. LOVRENC., VeraSD BE 267,6. LIPAR HELENA ^ RF 266 7 SITAR ZORAN SD F. MRA.K Predoslje 266. 8. RETELJ BOGOVUK StreSa sekcija Tone NADI2AR Crfr l«5 9 FRELIH Vinko ISKRA : ■■ InPANClC Valentin T. NADE AS r iče 264 11. BAUMAN Jelka T NA T" 2AR SM 264. 12. KUNST M>r^ BBilrc shs no in organizirano. ' PETEK, 12. NOVEMBRA 1982 RADIO, KRIŽANKA _13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA f r SOBOTA, 13. NOV. Prvi program , 4J0 Jutranji program -C&siM - 7.30 Z radiom na poti 8.06 Pionirski tednik - 9.05 Mrinejski koncert - 9.45 Za-pojmo pćsem - Dekliški zbor )tmi»T - 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po repu-atikah in pokrajinah • 11.05 Zbori na koncertnih odrih -II oddaja koncerta APZ Tooe Tomšič - 11.30 Pogovor i poslušalci - 12.10 Godala v rtau . 1230 Kmetijski na-*»« - 12.40 Naši poslušalci bttitajo in pozdravljajo -Hffl Danes do 13.00 - Iz naiih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in za-avna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Glasoma panorama - 15.30 Radio suaes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob :"00 - Zunanjepolitični ma-zazm 18.00 Škatlica z godbo -Mladi mladim - »Jesenji* serenade 82« - 19.25 Občila in zabavna glasba -iU5 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Zi Slovence po svetu - 23.05 Lrfni utrinki - 23.10 Od tod % polnoči - 00.06 Nočni pro- Dmfi program Sobota na valu 202 -11® Od enih do sejnih -fiaba, tema dneva »Človek ® prosti čas«, koledar verčer-prireditev, druge servisne ■famuuaje, Minute za EP in k kaj - 19.25 Stereorama -Prostor za šanson -&45 SOS - Sobotno obuja-ije spominov - 22.45 Zrcalo 4>e?a - 22.55 Glasba za mbk programa VBJELJA, 14. NOV. ^ri program 3J» Jutranji program - glasiš« - 9.05 Se pomnite, tovariši ksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ruskega basista Jevgenija Nesterenka?- 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo 18.25 zvočni signali - 19.25 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Savinjskih sedem - pojeta Anka Hribov-šek in Franc Koren - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.00 Poročila - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22 25 Iz naših sporedov -22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in družba«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za LP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 16. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti - druge servisne informacije -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Specter - 22.15 Zvočni portreti - In memoriam Thelo-nious Monk - L del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 17. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zbodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja ' - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate ... -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila m zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Novejši posnetki pesmi Petra Jereba, Emila Adamiča, Vasilija Mirka in Rada Simonitija v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana, dir. Jože Furst - 18.15 Naš gost - 18.30 Jubilejno leto glasbenega šolstva na Slovenskem -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra pojo Majda Herzog, Cirila Bukov-nik in Anica Resnik - 20.00 Koncert za besedo - Povabilo za dva - 20.23 Iz opusa Charles Ivesa - Three Page Sonata za klavir in Sonata za klavir in violino št. 3 - 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Figarova steklo, porcelan, keramika, kristal NOVI VZORCI! BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE m Nedeljska matineja --W Naši poslušala čestita- »h pozdravljaj® " f13,10 "jktrtila in zabavna glasba 1120 Za kmetijske proizva--14.05 Humoreska tega - Jean Kerr Sladkorja peni - 14.25 Z ai ansambli - 14.40 « godbe - 15.10 Pri nas . 15.30 Nedeljska re-Wt«ia -15.55 Listi iz notesa Bojana Adamiča - 16 20 [ >ao v kino - 17.05 Priljub- ^ operne melodije - 17.50 «*vna radijska igra - 19.30 >. fUmOA-NOVIC STRAHIMA - SOKOL ob 20. tm 14. novembra ital. ban . film JAZ IN NIL SKI KONJI ob 18. uri, jugosl. ban . film »A - NOVIC STRAH IMA - SOKOL ob 20.uri 15. in 17. novembra amer. Imrv. film MUK-SKE POŠASTI ob 20. uri 16. novembra amer. barv. film OKIAUU1* ob 20. uri rn 18. novembra hpr*k. ban film \AKWW ZAJAMČENA ob 20. ui t bohinj boh. bistrica 12. novembra jugosl. ban . film s.4' STR A HINJA - SOA'OZ, ob 20. u n 13. novembru itaL barv. film -JAZ IS ' SKI KONJ ob 20. un 14. novembra jap. barv. film MAS, VOZAČ ob 18. in 20. u ri 18. novembra amer. barv. film OK '. ob 20. uri škofja loka sora 12. novembra amer. west. film ODPA JOSEY WELES ob 18. in 20. uri 13. in 14. novembra amer. avant. fUm G ROVE OČI ob 18. in 20. uri 16. in 17. novembra amer. drama EIS& TRIČNI JEZDEC ob 18. in 20. uri 18. novembra avst. vojni film NERG* LOPOV ob 20. uri železniki obzorje 12. novembra amer. barv. film TIGSS' OČI ob 20. uri 13. novembra angL k rim. film .l/C • ob 20. uri 14. novembra amer. ban\ film OPP*-NIK JOSEY WA LES ob 18. in 20. u n 17. novembra slov. barv. film DESi BRAT ob 20. uri poljane 12. novembra nagi krim. film MC 17C-1* ob 20. uri 14. novembra slov. ban>. film Ut^i BRAT ob 17. uri 16. novembra avst. vojm film HEROJ A-LOPOV ob 20. uri JESENICE RADIO 12 novembra amer. ban<. film SION ALCI ob 17. in 19. uri 13 in 14. novembru angl. erot. film Z» BECobl7.inl9.un 15 in 16. novembra amer. pust. filmSA* DVAKRAT ŽIVIŠ ŽIVIŠ ob 17 in * n 17 novembra amer. znan. fant ;um K*-NA ZVEZ D ob 17.in 19. un PLAVŽ 12 novembra amer. ban. film RYASC\ A HČI ob 18. in 20. un n in 14 novembra amer. fUm V« ZVEZD ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA 13 novembra amer. ban. film A MA. - ^POLETJE ob 20jn ^ o^Trm^n TnZmbra amer. ban, ****** Wf4°novembra cimer ban: — MPOfETJEobllf Jte OBVESTILA OGLASI OBJAVE 15. CTRAN GLAS MINERVA tovarna za predelavo plastike p. o. 63310 Žalec - Zabukovica telefon (063) 707-160 telex: 33542 yu mineva Za izvedbo prvega ukrepa, to je dreniranja. nudi Minerva, tovarna za predelavo plastike iz Žalca prikladen paket hišne drenaže, ki vsebuje vse elemente, potrebne za uspešno izvedbo tega ukrepa pri povprečni družinski stanovanjski hiši. V primeru, da je objekt večji, je vedno mogoče manjkajoče elemente dokupiti. Strokovnjaki iz Minerve pa bodo radi svetovali. kako v specifičnih pogojih drenažo kar najbolje izvesti. voda — nepropustno prek rit je DRENAŽA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1 Zemlnšče na katerem želimo graditi stanovanjsko zgrad- do ie često zamočvirjeno zaradi vode. ki se pojavlja ob padavinah s pronicanjem v tla. zaradi nastopa visoke podtalnice ali pa zaradi kapilarnega vpijanja in širjenja. Pri stiku z vlažno zemljo se vlage navzamejo tudi posamezni konstruktivni deli zgradb Najbolj so pri tem izpostavljeni temelji, kletni zidovi in tlaki v kleti oz pritlični etaži. Medtem ko vlaga temeljem zaradi lastnosti uporabljenega materiala - betona - ne škoduje fn jih navadno pred vlago ne ščitimo, je potrebno zaščitit, ostale dele zgradbe nad temelji, predvsem k.etne obodne zidove in tlake Če tega ne storimo, lahko pride do luscenja cmetov zaradi zmrzovanja do razpada veznih malt in nazadne celo do rušenja zidov. Vlaga povzroča tudi gnitje lesnih delov konstrukcije, pospešuje razvoj glivic in plesn. in ogroža zdravje ljudi, ki bivajo v takih prostorih. Naknadno osuševanje in sanacija vlažnih-konstrukcij sta zelo t?žko izvedljiva, vedno pa povezana z visokimi strosk. zato je potrebno že ob sami gradnji predvideti pravilno odvodnjava-n^ in osuševanje (dreniranje) zemljišča in izvedbo dobre h.- droizolacije (si. 1) .drenažna cev — odvod navzven ■peščeni filter prvotni nivo podtalnice znižani nivo podtalnice večslo/nt gramozni . filter pesek 0,02—2 mm gramoz 0,6—20 mm grobi gram SI. 2, primer pravilne izvedbe drenaže pri podkletenih zgradbah. vm 1 mulda za odvajanje r površinske vode drenažne cevi C 50 ^ zbiralna drenažna cev O 80 obstoječa kanalizacija tz betona Drenažne cevi uporabljamo tudi v nasprotnem primeru, ko je rastlinam treba vodo dovajati S slike 5 je razviden primer okrasnega drevesa, ki ima površino okrog sebe pokrito z betonskimi ploščami in je možnost vpijanja padavinske vode minimalna betonske plošče (tlak) drenažna cev T-kos 0 a \ zasipj lL drenažna cev •betonska posteljica SI. 3, primer zaščite pred pobočno vodo z drenažo pri zgradbah v nagnjenem zemljišču. Ko je stanovanjska zgradba zgrajena, si želi vsak lastnik urediti tudi prijetno zeleno okolje s tratico, okrasnim grmovjem in nasadi, kar pa ni vedno možno zato, ker je zemljišče pre-vlažno ali pa se po padavinah le stežka osuši. Tudi v tem primeru pomagajo drenažne cevi, ki jih nudi Minerva. V ozke jarke, ki jih sami skopljemo, na globini 40—60 cm, položimo drenažne cevi tako, da imajo primeren padec proti zbiralni cevi (npr. 5 cm padca na 10 m dolžine). Razmak med cevmi naj bo okoli 2,5 m. Te cevi položimo prečno, zbiralno cev pa v smeri padca terena. Zbiralno cev na kraju priključimo na obstoječo kanalizacijo ali na enostavno ponikalnico. Ce gre za zelo mokro, težko zemljišče, je priporočljivo, cevi do višine 15 cm pod površjem zasuti z gramoznim materialom. (si. 4) Okrog drevesa v obliki zanke položimo drenažno cev, njuna konca spojimo s T kosom tako, da gleda vrh proti površini in omogoča zalivanje. Ker je drenažna cev perforirana, se voda, ki jo dovajamo v cev, enakomerno porazdeli po površini okrog drevesa. PAKET HIŠNE DRENAŽE Drenažne cevi MINERVA prodajajo v trgovinah gradbenega materiala. neči na trdo gorivo za centralno ogrevanje, etažne peči na trdo gorivo, trainožareče peči in trajnozarece štedilnike prodajamo tudi na potrošniški kredit brez pologa (™) metalka prodajalna kamnlk OBIŠČITE SALON POHIŠTVA ALPLES V ŽELEZNIKIH Prodajalna je odprta vsak dan od 8.—19. ure sobota od 8.—14. ure razstava In prodaja pohištva lastne proizvodnje: — orogram TRIGLAV In LJUBLJANA za opremo dnevnih sob, enainic samskih In mladinskih sob — sistem DRAVA za ureditev otroških in mladinskih sob ter -pasivne klubske mize in karnise Že ob nakupu se dogovorimo za datum dostave in montaže na vašem domu. NiiHimo vam tudi kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva, nasvete arhitekta ter nakup oblazinjenega pohištva priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. ALPETOUR TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE OPRAVLJA ŠE NASLEDNJE STORITVE: Zastava servis Kranj, Ljubljanska 22 — Servis in remont na vozilih »Zastava« — Kleparska in ličarska opravila na vseh vrstah osebnih vozil — Avtonega in zaščita motornih vozil po sistemu Dinitrol — Montaža avtogum in izpušnih loncev — Menjava hladilne tekočine in motornih olj — Prodaja nadomestnih delov za program »Zastava« — Registracija in tehnični pregledi motornih vozil in priklopnikov — Zunanje pranje na avtomatski linijski avtopral-nici Vse informacije dobite po telefonu 28-266 ali 21-296. Servis kmetijske in transportne mehanizacije Cerklje — Servis in remont na kmetijski transportni mehanizaciji -— Servis in remont na tovornih vozilih OM — Zastava — Prodaja nadomestnih delov za traktorje in tovorna vozila OM — Zastava Informacije dobite po telefonu 42-164 ali 42-184. Delovni čas v delavnikih: od 6. do 21. ure v sobotah: od 6. do 14. ure - ■HHMHM >. »sadi GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o. Na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov razpisujemo dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v naslednjih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti: i. tozd tovarna Števcev kranj 1. vodje tehničnega razvoja 2. vodje tehnološke priprave proizvodnje 3. vodje gospodarske priprave proizvodnje 4. vodje proizvodnje 5. sekretarja ii. tozd tovarna stikal kranj 6. vodje gospodarske priprave proizvodnje 7. vodje proizvodnje 8. vodje oddelka za ekonomiko 9. vodje tehnične kontrole 10. sekretarja III. TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ 11. vodje oddelka za ekonomiko 12. vodje elektro vzdrževanja 13. vodje vzdrževalnih delavnic IV. TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV KRANJ 14. vodje tehnološke priprave proizvodnje 15. vodje gospodarske priprave proizvodnje 16. vodje proizvodnje 17. vodje tehnične kontrole 18. vodje oddelka za ekonomiko . 19. sekretarja (ki opravlja tudi dela pooblaščenca za varstvo pri delu) v. tozd razvojno tehnološki center kranj 20. strokovnega svetovalca VI. DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO-TEHNlCNIH SLUŽB KRANJ 21. vodje tehnološke službe Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, pod 2. in 4. — visokošolska izobrazba strojne smeri, pod 3. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, pod 5. in 10. - visokošolska ali vfiješolska izobrazba pravne, organizacijske ali druge ustrezne sm eri, pod 6., 7. in 9. - visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijske smeri, / pod 8., 11. in 18. - visokošolska ali višj ešolska izobrazba ekonomske smeri. pod 12. - visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, pod 13. - visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, pod 14. - visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri, pod 15. - visokošolska ali višješolska izobrazba strojne, organizacijske ali ekonomske smeri, . ... pod 16. in 17. - visokošolska ali vfcješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, ... ,. pod 19. - visokošolska ali višješolska izobrazba iz varstva pri delu, opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu, . pod 20. - visokošolska izobrazba strojne, metalurške ali druge naravoslovno- tehnološke smeri, pod 21. - visokošolska izobrazba strojne smeri Skupni pogoji za vsa razpisana dela oziroma naloge: - 5-letne ustrezne delovne izkušnje, - znanje tujega jezika, - ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, - izpolnjevanje pogojev, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za vsa razpisana dela oziroma naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opiom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objav, razpisa na naslov Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4 b4000 Kranj!'z oznako »za razpis, in oznako temeljne organizacije ozjroma delovne . skupnosti za katero kandidirajo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. /K AVTOKOVINAR Škofja Loka Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge VODJE MONTAŽE Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Avtokovinar. Škofja Loka, Kidričeva 51. Kandidati bodo o izbiri obvezni v 3» dneh po preteku raz-pisnega roka. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Delavski svet TOZD Trgovina na drobno Kranj v skladu z 41. členom 7. odstavek in v skladu z 49. členom Statuta TOZD Trgovina na drobno Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: za izklicno ceno din 1. tehtnica Beta, 20 kg, št. 2436 2. tehtnica Beta Titan, št. 14106 3. tehtnica Beta Titan, št. 751, 4. blagajna register., št. 28401 5. blagajna reg. Sekura, št. 27392 6. blagajna reg. Hugin, št. 4508 7. mesoreznica Gostol, št. 36 8. mesoreznica Gostol, št. 91 9. mesoreznica Gostol, št. 52 10. mespreznica Labinka 11. tehtnica 200 kg dec. 12. mesoreznica Bizerba 13. polica 100X150X 50 14. polica 200 x80x 40 15. pult gostilniški 16. stol gostilniški (4 kom) 17. blagajna register. Regina 18. blagajna Riv 19. tehtnica Titan, št. 10665 20. tehtnica Zagreb 20 kg 21. tehtnica Beta 20 kg 22. tehtnica Titan 2 kg 23. tehtnica Beta, 20 kg, št. 4807 24. tehtnica Beta, 20 kg, št. 3814 25. tehtnica Libela 20 kg, št. 2090 26. kavni mlinček Meteor, št. 12044 27. likalni stroj RV, za izklicno ceno 28. blagajna Riv, št. 4805080906 29. blagajna Regina, št. 2013 30. blagajna Riv, št. 471711060487 31. hladilna omara 1450 litrov 32. prodajni pult 2 kom 33. bojlerji 4 kom 34. blagajniški pult 35. kiosk (uporaben) 100 50 50 50 50 200 50 50 50 200 500 50 300 126,65 300 1 kom 108,90 100 50 100 50 50 50 50 150 50 50 50 50 50 50 500 200 1 kom 50 500 50.000 Navedena osnovna sredstva se nahajajo v TOZD Trgovina na drobno, Kranj, vskladišču na Pristavi (vbližini gostilne Zlata riba). Javna'dražba za prodajo osnovnih sredstev se bo opravila 26. 11. 1982 ob 9 uri Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe na kraju samem. Osnovna sredstva se prodajajo v stanju, v kakršnem so, po principu videno-kupljeno. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Pristojni prometni davek od prodaje osnovnih sredstev plača kupec. Podrobnejše informacije se dobijo v TOZD Trgovina na drobno, Kranj. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE PM Škofja Loka za 6-urno delo v popoldanskem času za nedoločen čas. Pogoji: — nekvalificiran delavec, — poskusnodelo traja 15 dni Kandidati morajo izpolnjevati še pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah. . Pismene prijave naj pošljejo upravi za notranje zadeve v Kranju v roku 15 dni po objavi. O izidu izbire bomo kandidata obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Gosposvetska 10 Obveščamo vse občane, da bomo cepili proti gripi z mrtvim cepivom. Cepljenje bo v Zdravstvenem domu Kranj. I. cepljenje 15. nov. 1982 od 9. do 10. ure 16. nov. 1982 od 16. do 17. ure II. cepljenje 13. dec. 1982 od 9. do 10. ure 14. dec. 1982 od 16. do 17. ure Cena dvakratnega cepljenja znaša 150,— din. Potreben znesek plača udeleženec pri prvem cepljenju. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p. p. Oldhamska 4 Objavlja popravek razpisa za dela in naloge vodje gasilsko reševalne službe, z dne 29. 10. 1982, v Glasu št: 83. Gasilsko reševalna služba Kranj razpisuje dela in naloge za VODJO OPERATIVNE SLUŽBE Razpisni pogoji so neizpreme- njeni. Interesenti naj odddajo vloge na zgornji naslov, xa razpisno komisijo, v 30 dneh po objavi popravka. Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Komisija za delovna razmera objavlja prosta dela in naloge OBRATOVNEGA ELEKTRIČARJA Pogoji: — dokončana poklicna šola. — 2 leti delovnih izkušenj. — poizkusnodelo 3 mesece. Delovno razmerje se sklene a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpis velja 15 dni, oziroira do zasedenosti delovnesa mesta. Vloge na razpis naj zainteresirani kandidati pošljejo na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled Grajska 44, 64260 Bled. 0 foro-ODO De ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 objavlja prosta dela in naloge 1. NAMESTNIKA vodje STEKLARSKE delavnice 2. NK DELAVCA za opravljanje komunalnih del v Samoupravni stanovanjski skupnosti Pogoji: pod 1. — VKV ali KV steklar s tremi teu delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo pod 2. — končana osemletka, odsluJec vojaški rok, lastno stanovac* v Škofji Loki, — enomesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čsn Pismene prijave pošljite <• roku 15 dni od objave oglas« na naslov Delovna organizacij Obrtnik, Škofja Loka, Blalev* ulica 3. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ dežurni veterinar. od 12. do 19. 11. 82 Za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 LOKAR FRANC, dipl. vet- Kranj, Žanova 12, telefon: 23-916 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet.. Škofja Loka, Partizanska 37. tel. 60-380 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet. telefon: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavo-1 f'nreniske V Kranju, ha du <'ortI?JSKtel 25-779 ali gS? pa deluje neprvk, njeno. • - - y J PETEK. 12. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O LAS UGODEN NAKUP vagonskih količin cementa — cement PC 45 vreče fco Anhovo 3.805,25 din/tona — cement PC 45 vreče fco Trbovlje 3.788,85 din/tona Informacije in sprejem naročil Železnina Lesce, telefon 75-194 — Gt dimno Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina Almira - alpska modna industrija Radovljica objavlja prosta dela in naloge NATAKARICE v kavarni GrimSče - Bled Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje -Okončana poklicna gostinska šola, natakarska usmeritev, - delovne izkušnje zaželjene Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom. Nastop dela je možen takoj. [ovljica Razpis velja 8 dni od dneva objave TOKOS TRŽIČ p o ___—------1 • ___ . _ teiškžTt^ "tržič na osnovi sklepa 3. redne seje DS objavlja JAVNO DRAŽBO za naslednja osnovna sredstva: ^ „Kil 7 a stava OM 640, letnik 1974, v voznem 1 r^riStaS^20MM din + prometni davek i JTamna stiskalnica - 40 T, klicna cena TA + prometn. davek fefta bo v petek, 19. novembra 1982 ob 10. uri na dvorišču DO na STno^ih^stev bo mžen v petek, 19. novembra od 6. do 9. ure na mestu dražbe. izklicne cene bodo interesenti lahko .&KdVra»fdo°fo.^e v računovodstvu Da ejpnlno oziroria ga in tereselUornv r n etno po zaključku dražbe. Idiciar.no osnovno sredstvo mora kupee plačati najkasneje v 15 dneh podnevu licitacije. Prodam P RAŠICE (60 do 70 kg) in mlado KRAVO simentalko. Alpska 41, Lesce 11482 JAKNO, uvoženo (siv zajec), in belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 38-40, ugodno prodam. Tel. 064-21-108 11483 STREŠNO OPEKO, 250 kosov, rabljeno, dvojni folc, prodam. Tel. 064-21-108 11484 Prodam trajnožarečo PEC kuppersbusch (nemško), malo rabljeno. Kebetova ulica 26, Kranj 11485 Prodam dobro ohranjen otroški KOŠEK. Telefon 27-751 11486 Prodam suhe smrekove COLARICE in PLOHE. Zg. Dobrava 33, telefon 79-600 11487 Ugodno prodam KAVC, 3 STOLE, MIZO in OMARICO za čevlje. Informacije vsak dan popoldan po tel. 23-935, Kambič, Mandeljčeva pot 10, Kranj 11488 Prodam dobro ohranjen DVOSED, rjav žamet. Informacije po tel. 26-352 -Kranj 11489 Prodam 6 kW termoakumulacijsko PEC in plinski ŠTEDILNIK. Viktorija Aljančič, Šenčur, Gasilska 9 11490 Prodam PSE čistokrvne nemške ovčarje. Informacije po tel. 27-349 od 16. do 18. ure H491 Prodam lOkgLAKA za parket. Thaler, Na Kresu 42, Železniki 11492 Poceni prodam razna OBLAČILA. Informacije po teL 21-204 11493 Prodam SENO. Šenčur, Velesovska cesta 1 11494 Ugodno prodam skoraj novo moško temno zeleno OBLEKO za srednjo postavo ter zimski in letni PLAŠČ. Pečenik, Žirovski vrh 10, Gtorenja vas 11495 Prodam dve SVINJI, težki 200 kg, in PRAŠIČE, 40 kg. Šenčur, Mlakarjeva 58 11496 ŠTEDILNIK kuppersbusch, trajnožarečo PEC EMO 5 in SMUCl 210 cm dolge poceni prodam. Ogled: Blagojevič, Pod-brezje 12/A H497 Prodam dobro ohranjeno PEC kuppersbusch. Reše va 12, tel. 25-677 11498 Prodam 300 k g težkega KONJA starega 5 let, dober voznik in jahač. Stane Kranc, Grajska 48, Bled 11499 Prodam malo rabljeno kopalno KAD. Minka, C. Stane ta Žagarja 20, Kranj Prodam MLADICE - PSE VOLČJA-KE. Triller, Grene 9, Škofja Loka 11549 Ugodno prodam večjo količino prvovrstnega smrekovega OPAŽA (pobjon), /71 MONTAŽA IN Pft/PRA VA SMUČI irjj dolžine 5 m. Telefon 77-965 dopesi. ~ , *r r~m~\ * 11» Prodam KOTEL za centralno TRIk. 35.000 ccal »Emo« Celje. Žepič. kAt. Zlato polje 5 Prodam semenski KROMPIR vta Voglje 50, Šenčur Prodam malo rabljen HI-FI so garrard SP 25 MK IV. Telefon 25-ŽE petek od 17. ure dalje Prodam 3 OKNA 120X 140. C. o» K* nec 55, Kranj. Samo popoldan Prodam obrana zimska JABOLKA * 10 din in domače ŽGANJE. Zg. Bio^e S Žabnica Poceni prodam karambolirano ZASTv VO 1300, letnik 1977, celo za resr<* dele, električni ŠTEDILNIK škra--- in POMIVALNI STROJ zanusi Km Telefon 75-979 Prodam PRAŠIČA, težkega čex MCn. Zg. Brnik 99, Cerklje Prodam ZIMSKA JABOLKA k«at Dobijo se v sobotah in nedeljah dom-dan. Luže 16, Šenčur Prodam 8 mesecev brejo KRAVTD ženik 15, Cerklje fig Prodam 4 mesece starega PSA — črv I ga pudelna. Hudnik, Cerklje 85 dom) ^ Prodam plemenskega BIKCA. te&<* do 300 kg. Stžka vas 6, Cerklje iii£ Prodam 2 kub. m borovih PLOHOV i PRAŠIČA za zakol Zalog 38, Ce*« Prodam mlado KRAVO frizijko $ tom. Sp. Brnik 38 Prodam bukova DRVA, JABCLS/i kosmač in FIŽOL. Pevno 5," Škof« L« ua Prodam novo STREŠNO OKNO ats 85 X112. Reševa 3, Kranj, teL 22-5081136 Prodam rabljen 200-litrski HLADU NIK. Držič, C. 1. maja 63, Kranj 115» Prodam dva klasična RADIATOR^ (14 in 12 členov), višine 60 cm ii 16 cm ter 330 kosov monta 33X30X12 cm in fantovsko OBLEK0 za 13—14 let Informacije po teL od 15. ure dalje Prodam večjo količino ne&kroixw«i zimskih JABOLK in BUTARE. Zupanec, Retljeva 10, Kranj * gjl Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po hudi in težki bolezni premenil naš nepozabni MATEVŽ ŠTIRN klepar Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. novembr 1982, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje IVANKE HOČEVAR roj. BORC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Modic za nesebično pomoč in požrtvovalnost. Hvala dr. Mariji Sajevec za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi patronažnima sestrama Branki in Mojci. Iskrena hvala sodelavcem delovnih organizacij Lesnina Kranj in Jesenice, KOP Kranj in Iskra — Kibernetika — števci. Lepa hvala g. župniku za pogrebn: obred enako zvonarjem ter pevcem DU Kranj. Se enkrat vsem. k: ste na kakršenkoli način počastili njen spomin in ste jo imeli radi, iskrena hvala VSI NJENI Kranj, 11. novembra 1982 Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu prem.nila dolgolet- na sodelavka FRANCKA POLAJNAR PTT upokojenka Od nje smo se poslovili v četrtek, 11. novembra 1982 na poke pališču v Cerkljah VESTNO SODELAVKO BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! DE JAVCI TOZD ZA PTT PROMET KRANJ amamasam mammmmmmmmmms^Bf^ PETEK. 12. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE. .19. STRAN GLAS Skupina ČUDEŽNA POLJA iz Maribora vabi zadnjič v letu 1982 na BEATLES in ROČK SHOW v nedeljo, 14.novembra ob 17. uri v Delavski dom Kranj. Prodam BIKA, težkega 300 kg. Z g. Besnita 14 H660 Prodam 2 KLINI (premera 80 cm) za tračno ŽAGO. Telefon 74-715 11417 200-litrsko hrastovo KAD in 100-litrski SOD ter 4 kub. m TER VOLA, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 11663 kupim Prodam PLINSKO NAPRAVO bedini junior Vprašajte v Lescah v gostilni »TURIST«- 11569 Prodam stnižni AVTOMAT TRAUB TC15. Telefon 064-65-024 po 19. uri 11363 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Pin-t*r, Tomaževo 9, Selca 11570 Prodam nov stereo RADIO-KASETO-PON TV znamke sanwo. Carina plačana. Telefon 064-62-450 popoldan 11571 Prodam mlade PUJSKE in SVINJO za ukol Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 11572 Prodam belo poročno OBLEKO št. 40 m nov zelen ZIMSKI PLAŠČ, št. 42. Je-ren, CeSnjica 40,2 _ ran, Češnjica 40, Železniki nad Skofjo Loko 11573 Prodam bukove PLOHE. Telefon QS4-£M)67 zvečer l157-4 Uttdno prodam nov raztegljiv KAVČ Jedin 180-litrski HLADILNI Kupim CHICCO STOLČEK za dojenčka. Telefon 41-088 1160r) Kupim BIKA, starega od 8 do 10 tednov, najraje simentalca. Potoče 9, Preddvor 11606 Kupim rabljen TRAKTOR universal fli štore na dva pogona in MOTORNO AGO stihi 0.50. za rezervne dele. Jože Bobnar, Cerklje 164 11607 Kupim STROJ za podšivanje in STROJ za »entlanje« oberlog. Bevk, Stara Loka 23, Škofja Loka, tel. 064-61-203 11608 Kupim rabljeno diatonično trovrstno HARMONIKO. Kušar. Draga 14, Škofja Loka 11609 Kupim močnejši ŠIVALNI STROJ za usnje ali čevljarski. Ana Sfiligoj, Na Jami 9, Ljubljana 11610 Kupim HLODOVINO (oreh, češnja, hruška). Tršan, Hraše 14, Smlednik 11500 MIKRORAČUNALNIK kupim. Naslov v oglasnem oddelku 11501 Kupim manjši TRAKTOR ali do 35 kM. Telefon 064-75-371 11502 Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ (lahko starejši tip). TeL 50-852 11503 ______ mM | IK gore- aje.Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26, foinj Planina 11575 Prodam orehov HLOD dolg 4 m, debe-ibe65cm. s Štorom. Mavčiče 96 11576 Prodani CB POSTAJO. Podrobne informacije po tel. 22-790 od 19. do 20. ure Prodam pred sobno OM ARO ( dolžina 133 m) modre barve, m dva REGALA, aodie in rdeče barve, dolžina 2 m. Kranj, Vdjka Vlahoviča 5, stanovanje 5, tekfon liteliem živali oddam lepe MUCKE ____5KE kržance. Pajer, Srednja vas Šenčur 11579 Prodam 3 tone CEMENTA. Janez Lap, fe?'p-^SEDEZNO GA^ TURO (kavč in ležišče). Pipan, Veljka ^rve,^ILNIK (4 oK iektrika) in PEČ kuppersbusch. Telefon ---- -- ^^ 1 loot vozila k28-l87 Prodam CITROEN DS 20, letnik 1972, registriran do maja 1983. Stojan Leber, Delavska 23, Kranj 11523 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do marca 1983, cena 7,2SM. Ogled popoldan. Čevris, Struževo 2/E, Kranj .. , 11524 Prodam FIAT 124 (italijanski) po delih. Zlata Biberovič, Čevljarska 2, Tržič 11525 DAF 55 prodam. Kejžar, Rakovnik 33, pri Medvodah, teL 061-611-513 11526 Prodam R-4. Informacije popoldan pri Benedičič, Ul. 1.avgusta 1, Kranj 11527 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Miha Popovi^ Sp. Gorje 202 pri Bledu, tel. 74-163 od 7. do 14. ure 11528 NSU 1200, registriran do februarja 1983 vozen, celega ali po delih, prodam. Telefon 77-867 ^ 11529 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1976, do- novo! Pedikura - Kozmetika Odprto od 15.00-18.30 v soboto zaprto Barbara Kregar dipl. ing. Kranj , Cankarjeva 15 proti Pungartu) tfuucije p. tel. 21465 od 15.00 -18.30 bro ohranjenega, cena 18.000 din Sp. Ra-Hovna 7, Zg. Gorje 11530 Prodam CITROEN GS 1050 ccm, Prodam mlado jalovo KRAVO hi tra^ totaečo PEČ kUppersbusch. V oglje Ji "fc/" odam različen material za vo: JSSSK kurjavo; P^am tudi ., sdss?spsK^sa ^^balkonsVVBATA (dvojina termo ton) 140X 220. Jauh, C. na Brdo HJ, ^iim^no STREŠNO OPEKO iManc^ode, Srednja vas 37,šem Prodam črnobel TELEVIZOR .n niz-lotlaćno kombinirano PEC za kopalnica ^SIB^ lOmm, 15ŠPIROV-CE\'dofžine 8,5 m, 2000 kosovr STRE» .VE OPEKE vinkovci in več sort obramn JABOLKprodam. Joža Križaj, Zg. 3,Prodam 100 kg betonskega 2ELJEZA, premera 8 mm. Eržen, Zg. Besnica^ Pr^.m nove RADIATORJE jugo-J^a-S^ «5x1600 650X1400-m 650X1200. Breg 58, Žirovnica Prodam ODER za fasado. Tel 21-628 ^Prodam STAREJŠO SPALNICO (ore-iKrrfumir). Informacije po telefonu (MSeSI . soboto in nedeljo od 10. dj "rindam 10 gramov ZLATA *a sob£ ■aartsso«.™ ^ Prri^ra 1600 kosov STREŠNE OPE-I««00 sive s posipom. btoSj^ po tli. 77-447 dopoldan ^ p^.— 10 m Železne balkonske OGŠ&Ein MOPED. Lesce, Na Trati8, ^oJt24! 200 rabljenih malih SALO-KIT^PLOIC Telefon 47-276 11600 Nffi^LNIK s Prisilnim meša-100« STROJ »silector za BSrffSo^'U WW«vo tlakov ter V domači trgovini sem dozdaj dobila še vse, kar sem potrebovala, seveda pa sem morala tudi malce potrpeti. Težave so le z mesom. Tega doma ne kupujem, prinaša mi ga sin, le da ne vem, od kod. Magda Lešnjak iz K »Res v zadnjem času p nost trgovin z osnovnimi skimi potrebščinami precej Meso je dobiti enkrat tede kave že dolgo ni na prašek dobijo od časa olje dobiš le v zameno za prazno steklenico. K tej krizi smo pripomogli tudi sami potrošniki s histeričnim nakupovanjem večji" količin potrošnih artiklov, ki ~„ jih nakopičili po shrambah. 0 bi vsak kupil le toliko, koliko potrebuje, se police v trgovina! ne bi tako izpraznile. Pravijo, d; bi nakupovalno mrzlico utegnil zajeziti potrošniški sveti, vendaj ne pomnim, da bi jim kje tc uspelo.« d 2ji Marija Krmelj iz Kranja: »Trgovina na Planini je dobro založena, moram reči, da tudi z artikli, ki jih ne potrebujemo najbolj nujno: oblačili, galanterijo... Žal pa večkrat zmanjka olja, praška, mesa. Mesnica je zdaj odprta le ob koncu tedna in tedaj so kajpak vrste. Prašek še kar redno dovažajo, prodajajo pa ga le popoldne, od druge, pol tretje ure naprej. Ker sem popoldne v šoli, mama pa je trenutno v bolnici, težko pridem do njega. Včasih ga zame vzame kaka soseda. Kako iz te potrošne krize, ne vem. Ce ljudje ne bi tako panično kupovali in si kopičili zalog, bi bilo lahko vsega dovolj.«