Št. 30. V Ljubljani, 28. julija 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za a /. strani 25 K, za 2 / 5 strani 18 K, za 'I- strani 9 K, za */ 10 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. JVfeseena priloga: »Slovenski Tehnik". Poziv. Dne 12. avgusta t. 1. se odkrije ob 11. uri dopoldne v Postojni na glavnem trgu M. Vil¬ harjev spomenik. K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno objavi, vabi podpisani odbor vljudno vsa narodna društva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd., da se slavnosti korporativno, če le mogoče z zastavami ali vsaj po deputaciji udeleže. Posebnih vabil odbor ne bode razpošiljal. Za slučaj, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta. Da se more za udeležnike vse potrebno preskrbeti, se obrača podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam sporoče najkasneje do 5. avgusta t. L, ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s koliko člani. V Postojni, dne 14. julija 1906. Odbor za M. Vilharjev spomenik. Josip Lavrenčič predsednik. Skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda 44 . Ne preteče več teden in v Logatcu se zbero narodne delavke in delavci za slovenske manjšine h glavni skupščini ..Družbe sv. Cirila in Metoda 11 . Na naših tleh se vrši letos to zborovanje. Dolžnost nam je, da zakličemo skupščinarjem v imenu Notranjske svoj iskreni pozdrav. Navdaja nas želja, da bi dobro vspel najvažnejši del slavnosti — zborovanje. Videti hočemo vse tiste može, ki jih je narod izbral v vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda 11 kot svoje zaupnike in zaslišati hočemo poročilo njihovo o uspehih in načrtih. Nam, ki smo celo leto zaupno delali po vodstvenih navodilih, se položi sedaj podroben račun. Koliko duš ste rešili iz rok grabežljivih nasprotnikov? Kako vspeva družbino šolstvo; kako gospodari „Družba“? Kakšen je sploh naš položaj na mejah? Kako misli vodstvo nadalje delovati? Vodstvena poročila o vsem tem nas bodo bodrila k novemu delu. — Že zadnjič smo pisali proti temu, da bi se le ploskalo in prikimovalo. Svetujte, bratje, predlagajte, stvarno kritikujte! Znamenje neke tajne gnilobe je, če se zborovanje izvrši kakor priučeno ali umetno. Tudi prenapeta obzirnost je škodljiva. Ostro, a stvarno! — Ko so pomisleki odstranjeni, se vsakdo lažjim srcem vrne na delo. Vsem udeležnikom skupščine kličemo že danes: dobro došli na kraških tleh. Kakor pustimo mi svoje strankarske strasti doma, tako naj store tudi drugi, in podali si bomo roke v delu na skupnem narodnem torišču. Le vseslovenska politika naj vodi „Družbo“ — domača politika pa roko stran od nje! Kot bratje se snidemo v Logatcu. Politične vesti. Otvoritev nove železnice Jesenice-Trst se je lepo izvršila. Kranjski deželni glavar klerikalec Detela je v imenu slovenske dežele govoril več nemško kot slovensko, goriški deželni glavar Pajer pa je pozdravil prestolonaslednika samo italijansko. Sežanski glavar Rebek je iztrebil naše trobojnice s kolodvorov. Vendar Stran 308. NOTRANJEC Letnik II. se je jasno pokazalo, da je vsa proga slovenska. Trst je pozdravil otvoritev čisto hladno. Državni zbor je šel na počitnice. Odsek za vo¬ lilno reformo je večji del svoje naloge končal. Končno se bo sklepalo šele v jeseni. 3 ministrstva so krpala na volilni reformi. Baron Gautsch je predlagal 455 mandatov, izmed katerih hi imelo biti čeških 99, poljskih 64, maloruskih 31, slovenskih J3^srbo-hrvaških 13, torej slovanskih v celem 230; nemških 205, laških 6, rumunskih 4, torej neslovanskih 225, tako da bi raz¬ lika znašala 5 mandatov. Princ Hohenlohe je zvišal število mandatov na 495. Izmed njih hi imelo biti čeških 103, poljskih 78, maloruskih 32, slovenskih 23, srbo-hrvaških 13, torej slovanskih skupaj 249; nemških 223, laških 18, rumunskih 5, torej neslovanskih 246, tako da se je znižala razlika med obema skupinama na samo 3 mandate. Prišel je baron Beck, pomno- žuje s svojim „parlamentarnim“ kabinetom število man¬ datov na 516 in odmerja od njih Čehom 108, Poljakom 81, Malorusom 33, Slovencem 24, Srbo-Hrvatom 13, torej Slovanom sploh 259; Nemcem 233, Lahom 19, Rumunom 5, torej Neslovanom 2 5 7, tako da znaša razlika samo 2 mandata. Rusija. Car je nenadoma razpustil novi državni zbor „Dumo“. Vsled tega nespametnega čina je nastalo po Rusiji veliko razburjenje. Poslanci pa se niso razšli, ampak se zbrali na Finskem in od tam v oklicu po¬ Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Ni težko uganiti, zakaj je sovražil Vsesvetniček Ilijo, ženica njegova, Kata mu je ugajala.“ „Pa Kata mu je s kropom nečiste roke poparila 11 , zakliče zdaj žena izpod strehe. ,,A Ilija mu je s cepcem blagoslovil 11 , nasmeje se od srca Gregorič; „vem, da bi me gospod Jurij rad zato požrl, če bi ne bil jaz vojak in krvav pod kožo in da me ni čuvala gospa Heningovica in podban Ambrož . 11 „Govorite, kar vam drago 11 , se odreže ravnodušno Gušetič, „obrnite vrečo na to ali na ono stran, ni zrna dobrega iz nje ne izstresete . 11 „Oj, Ti si črn prorok, kum Matija 11 , odvrne Ilija, „kdo pa naj potem hoče živeti, če se ne nadeja na boljšo bodočnost. Vidiš, nad mano so se mnoga kolesa zlomila, pa sem le zopet nekam srečno izšel 11 . „Dobro,“ sklene Gušetič, „ni še vsega konca konec. Zapomni si, Ilija, kar sem Ti rekel. Dalbog, da se varam, ali srce mi ne sluti nič dobrega . 11 Tako se je družba razgovarjala pred hišico Ilije Gregoriča. Tedaj se pojavita na cesti dve čisto nejed- nake osebe. Mlada devojka kakih štirinajstih let je zvali narod k revoluciji, upro naj se pobiranju davkov in vojakov. Armada ni več zanesljiva. V kratkem zna nastati krvava vstaja. Domače vesti. Vsa slovenska pevska društva še enkrat opo¬ zarjamo na poziv g. A. Ditricha, predsednika pev¬ skega društva „Postojne“, da se bo pela ob odkritju Vilharjevega spomenika Fran S. Vilharjeva slavnostna kantata. Z glasovi te kantate društvom lahko postreže društvo „Postojna“. Naj se nemudoma oglase! Vilharjeva slavnost. Na predvečer Vilharjeve slavnosti bo Postojna slavnostno razsvetljena, topiči bodo pokali, postojnska godba pa priredi ob 9. uri zvečer mirozov z bakljado. V nedeljo, 12. avgusta ob 5. zjutraj bo budnica. Tekom dopoldneva se bodo vspre- jemali gosti, ki bodo z godbo korakali na slavnostni prostor. Ob 11. dopoldan se po slavnostnem govoru prof. dr. Tominška odkrije Vilharjev spomenik in ga izroči predsednik Vilharjevega odbora trški občini. Nato zapojo pevci združenih pevskih društev slavnostno kantato, ki jo je svojemu očetu v spomin komponiral skladatelj Fran S. Vilhar. Od spomenika se vrši potem sprevod po trgu do slavnostnega prostora. — Ob 1 )/ 2 2. uri se odpre postojnska jama. Vstopnina bo ta dan znižana vodila za sabo na palici slepega starca. Živo in prosto je stopala bosa devojka. Bila je polna in sveža kot črešnja, lahka kot ptica. Iz krasnega obrazka ji sije resnost in bister um, črne svetle oči gledajo radostno v svet, dve temni kiti ji padate čez beli opleček in belo suknjo. Za njo‘se pomika sključen starček. Na mrkem, upalem licu se razliva mir, kakor da je prebolel vsako žalost, kakor da se vpraša, ali je razlika med srečo in nesrečo. Starcu je zlezel slamnik na vrat, na plečih ima vrečo, krog beder mu maha pisana torba. Revež je, a opravljen je čisto. Že zdaleč jima kliče nasproti Gregoričeva žena Kata: „Oj Jano, kam letita Ti in Tvoj oče, kot da Vas je izstrelilo iz puške. Ustavita se malo pri nas. 11 Oče in hči sta takoj prišla na dvorišče. Pozdra¬ vijo se lepo. Starega slepega Jurka posade na klop in ga okrepe s pijačo. Jana stopi brž po stopnicah h Kati in se nasloni poleg nje na ograjo ne da bi se zmenila, kako jo gizdavi Andrej hoče z očmi požreti. „Kako je Jurko? 11 vpraša Ilija starca. „Nisem Te videl od velike noči. 11 „Kako?“ se nasmehne starec, „kakor je travi brez rose, tako je človeku brez oči. Nihče te ne veže, pa si zaprt, pred sabo imaš pot do konca sveta, pa ne moreš ni od nosa dalje. Hudo, hudo je, ko ne vidiš ni solnca, ni meseca, ni belega dne. Dolgo se nisva videla, seveda, ne grem od hiše, saj veš, kaj hočem drugim Letnik II. NOTRANJEC Stran 309. in bo znašala le po 1 K. Jama bo slovesno razsvetljena, in bo igrala na plesišču godba. Ob 4. uri popoldne se začne ljudska slavnost na obširnem prostoru za hotelom „Ogrske krone 11 . Vstopnina bo znašala le 40 vin. Prostor bo lepo okrašen in na večer električno raz¬ svetljen. Sodelujeta postojnska in ljubljanska društvena godba. V devetih paviljonih bodo stregle postojnske dame z jedjo in pijačo. Pela bodo domača in zunanja pevska društva. Za zabavo je skrbljeno s plesom, z vrtiljakom, muzejem, streljiščem, moment-fotografom itd. . Ob 9. uri zvečer se začne beneški korzo. Za Vilharjevo slavnost so že oglašena med drugimi tudi slovensko pevsko društvo iz Košane in slovensko pevsko društvo „Javornik“. — Čitalnica iz Rojanu pride korporativno. Upa se sploh na številno udeležbo iz Trsta. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXI. redna velika skupščina se vrši v četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 minut zjutraj. Dohod v Logatec ob 6. uri 30 minut. Od Trsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih g. župana Lenassija v Gorenjem Logatcu zajutrek. Ob V 2 10. uri dop. sv. maša. Ob V 3 ll. uri zborovanje na vrtu, ob neugodnem vremenu v salonu hotela »Kramar 11 v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela „Kramar 11 ob 1. uri. Po obedu razhod jadikovati. Samo da imam Jano. Deset let je, kar so mi črne koze vzele vid. Tedaj sem videl solnce, zeleno travico, zdrave obraze in Boga na altarju. Žena mi je umrla, in nisem niti groba njenega videl, le kedar me Jana vodi, pogladim križ na njenem grobu. Da, Jana, to Vam je zlata duša. Z njenim očesom vidim, z njenimi rokami se hranim, po njenem sledu stopam. Da nje nimam, umrl bi ali — bog mi odpusti greh — zblaznel bi. „Ali, dragi oče,“ ga pretrga Jana zarudela, „po kaj vedno o meni govorite. 11 „Pusti, Jana, 11 reče kumica Kata in pogladi de¬ klici glavo, „naj oče govori. Dobrota ni sramota in kdor staršem dobro stori, v nebo si pot gradi. Dalbog, da bo deca tvojega kuma Uije tako, kot si Ti.“ „Lepo kumče Vam je Bog dal, kum Ilija,“ zakliče Andrej, „a zet Jurkov ne dobi niti slamice za pokri¬ valo. Čuj Jana, Ti imaš bistre oči, ali so že kje na moškega zadele. 11 Devojka ne odgovori nič, mesto nje pa Kata: „Ej, Andrija, neslani jezik, kaj Vas stanejo Janine oči. Ta trava ne raste za Vas; hvalite boga, če Vam srečo da, da si zataknete koprivo za klobuk. 11 „Oj, oj, Kato, ali Vas je moja šala zabolela. Ali čuj, Jana, stara gospodarica se seli na Stubico, ž njo tudi gospica Kata in Anastazija in Sofija, Tvoja sestra po mleku. Koga boš sedaj obiskovala v gradu? Kdo Ti bo zdaj daroval? 11 po Logatcu in okolici. Ob 5. uri pop. vrtna veselica v hotelu „Kramar 11 . Odhod iz Logatca ob 10. uri 27 min. zvečer proti Ljubljani; proti Trstu ob 6. uri 33 min. Radi obeda se je vdeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu „Kramar“. Kuvert brez pijače stane 3 krone. Logatec. Udeležnike velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda pozdravita na kolodvoru ob pri¬ hodu odbora moške in ženske podružnice. Sredi Dol. Logatca sprejme ob slavoloku skupščinarje občina ter požarna bramba. Pred Gor. Logatcem pozdravijo ude¬ ležnike ob drugem slavoloku županstvo, župnija ter šolska mladež. Sprejema se vdeleži razun dolenje in gorenjelogaških občinskih odborov tudi: dolenjelogaško gasilno društvo, dolenjelogaško bralno društvo, dolenje¬ logaško tamburaško društvo »Sloga 11 , gorenjelogaško gasilno društvo ter gorenjelogaško bralno društvo. Vspored za popoldansko vrtno veselico, ki obsega mnogo lepih pevskih točk, je prav zanimiv. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Vam ponavljaje priporoča cikorijo, ki jo v novo zalagata njej v prid brata Perdana. Slovenske gospodinje ! Pridno sezite po tej cikoriji in prepričate se takoj, da vredno stoji na strani Perdanovim vžigicam, ki so menda pro¬ drle do slednje slovenske koče. — Kakor so vžigice družbi v velik prospeb, tako jej bo z Vašo pomočjo tudi kava donašala stalnih dobičkov. — Osoda naše družbe je torej bolj ali manj v Vaših rokah. Devojka malo prebledi in solznih oči pravi: »Andreju ne verjamem, on vedno laže. 11 »Istina je, 11 doda Gušetič. — Dekle se prestraši in prime za srce. »Zakaj se neki seli naša gospa, 11 pravi slepi Jurko. ,Batorovci bodo menda odslej tu vladali. Rečem Vam, to bo zlo. Jaz to vem. Preko moje sive glave je pre¬ letelo že toliko zla, kot je kamenja v potoku, in če bi hotel na prste šteti one črne dni, ki so prošli čez Susjed, bi prstov v vasi zmanjkalo. Da bi ne bilo Dore vmes! Kakšna Dora? vpraša Andrej radovedno. Saj jo moraš poznati, ko si v gradu. — A nihče prisotnih ni vedel o Dori. Tedaj je začel starec pripo¬ vedovati. »Bilo je davno, še pred mojim dedom in pra¬ dedom. Ves moški rod je izumrl na Susjedu, le ena devojka je ostala — Dora, zvali so jo lepo Doro, bela je krasna kot beli sneg in rudeča jagoda, srce pa ji je bilo kačje, kri pregrešna, in če je izpazila mladeniča — naj bo kmet ali plemič — prigrabila ga je k sebi in držala z nohti, dokler mu ni izsesala krvi, in potem ga je tajno zastrupila, da ji ne bi bil priča sramote. Pod Susjedom je živela vdova, starka z edinim sinom. Bil je krepak, lep, noben knez mu ni bil par. Tudi njega je izpazila Dora in si ga prilovila. Kadar kri zavre, takrat se ne vpraša, kaj je plemenito, kaj je kmetsko. _ Dalje prih.) Stran 310. NOTRANJEC Letnik II. Sokolska slavnost dne 22. t. m. v Ilirski Bistrici je prekrasno vspela. Obširneje poročilo drugič. Prostovoljno gasilno društvo v Staremtrgu pri Ložu priredi v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. veselico v prid pogorelcem v Staremtrgu. Z ozirom na dobro¬ delni namen, sprejema prostovoljne darove za loterijo, katere čisti dobiček se razdeli med pogorelce, društveni tajnik g. Ferdo Wigele od onih dobrotnikov, kateri bi bili zadržani veselice se udeležiti. Vsak najmanjši dar bodisi v blagu ali v denarju se bode sprejel z največjo hvaležnostjo. Odbor. Odlikovana babica. Babica Marija Ferjančič v Šturjah pri Vipavi je dobila za 401etno zvesto službo¬ vanje častno svetinjo. K „Zvezi slovenskih pevskih društev 11 je pristopilo kot 40. društvo pevsko društvo „Postojna“ v Postojni. Pešpot ob državni cesti iz Postojne proti Kazarju. „Notranjec“ je svoječasno merodajne kroge opozarjal, kako potrebna in koristna bi bila ta pot kot šetališče domačim in letoviščarjem ter izražal željo, da naj bi se jo čim preje mogoče napravilo. Naš nasvet ni ostal „glas vpijočega v puščavi 11 . S posredovanjem olepševalnega društva pod vrlim predsedstvom gosp. G-erstenmajerja je c. kr. okrajni inžener gosp. Jaške ravnokar izvršil omenjeno lično pešpot na jako praktičen in cenen način, za kar mu gre vse priznanje in zahvala. Naj bi se započeto delo v olepšavo postojnskega trga na enak način nadaljevalo. Nagrobni spomenik odkrije letošnjo jesen lo¬ gaško učiteljsko društvo umrlemu tovarišu učitelju g. Al. Pinu-u v Dol. Logatcu. Nesreča. V Ilirski Bistrici se je 67letnemu Jožefu Hafnerju splašil konj, pri čimer je Hafner padel z voza, ki mu je zdrobil desno roko in ga tudi po glavi in životu močno poškodoval. Tudi konj je zelo poškodovan. Hafnerja so pripeljali v deželno bolnišnico. Mrtvoud je zadel okoli 50 letnega Alojzija Helenija v Bujah pri Postojni pod nekim hrastom. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Bil je doma iz Mariana v Italiji. V Dolenji vasi pri Ribnici je izvoljen za župana zopet g. Ignacij Merhar. Nekateri so hoteli že pred volitvijo občinskega odbora intrigirati, češ, da stari župan premalo drži z „gospodom“. Nič ne de. Temu treba se privadit’. Tramvaj iz Vipave v Kobdil na novi želez¬ niški progi je 23. t. m. otvoril g. Fr. Kus v Kobdilu. Tramvaj ima zvezo z vsemi vlaki, ki vozijo na progi Jesenice-Gorica-Trst. Vožnja iz Vipave v Kobdil stane ob delavnikih 1 K, v nedeljah in praznikih pa 20 vin. več. Hkrati se lahko pelje s tramvajem 30 oseb. Trtna uš v Vremski dolini. V nedeljo, dne 22. t. m., je deželni vinarski komisar Fr. Gombač zasledil trtno uš v nekaterih vinogradih občine Vreme, okraj Postojna. Vremska dolina seje prištevala dosedaj med neokužene kraje na Kranjskem. S češnje je padel v Cestah pri Logatcu po¬ sestnik Josip Jereb tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Padel je iz visočine 10 m. V Zadlogu pri Črnem vrhu je umrl nagle smrti Fran Vončina. N. v m. p.! Strela je vžgala Ivanu Žustu na Vrhu pri Idriji kozolec, da je pogorel do tal. Škode je 3000 K. Nov gasilski dom zgrade v Kovtah pri Logatcu, ker sedanji ni dovolj prostoren. Poslopje za mlekarno bo ondi ravnokar dodelano. Vodovodne cevi so pričeli polagati za vodovod v Hotedršici. Bil je že nujno potreben. Novo šolsko poslopje zgrade v Zavracu pri Idriji za enorazrednico. Dozdaj so imeli ondi le šolo za silo. V Logatcu je sunil s kopitom konj gostača Ivana Eržena tako nesrečno, da je v 24 urah umrl. — Letoviščarjev je letos jako veliko v Logatcu in so že vsa stanovanja oddana. V Rakek je prišel pretečeni teden na vojaške vaje 27. pešpolk iz Ljubljane. Tukaj ostanejo vojaki do 20. avgusta. Potem odkorakajo k vajam v Postojno in koncem avgusta k vajam na Dolenjsko. Za lovce. Na Nanosu, nad Stranami, gnezdijo letos planinski orli. Svoje orjaško gnezdo napravili so si ti v naših krajih redki roparji v podmolu velikanske stene tako, da ni mogoče priti do gnezda. Planinski orel je kakor znano jako drzen in nevaren ropar naše divjačine, nevaren je pa tudi ovcam in celo otrokom. Njegovo gnezdo meri v premeru nad 2 m in je znešeno iz vejevja, postlano pa z mahom. Upamo, da se bo našim lovcem posrečilo priti tem škodljivcem do živega. Strela je ubila Matijo Tomca iz Nove vasi pri Rakeku 24. t. m. Ob deževju je z bratom iskal zavetja pod nekim drevesom. K sreči je odšel njegov brat Josip dve minuti pred nesrečo izpod drevesa, sicer bi bila tudi njega ista usoda dohitela. Požar v Šmihelu. Dne 24. t. m. ob 5. uri popol¬ dne je pričelo goreti v Šmihelu v hrenoviški fari. Ogenj je nastal v hiši Štefana Mikuža, katera je pogorela in upepelila tudi sosedno hišo Apolonije Širca. Obadva sta tudi že ob predlanskem požaru pogorela. Škode je bilo pri¬ bližno 6000 K. Kako je ogenj nastal se še ne ve. Sumljiv je poškodovani Štefan Mikuž sam, ki so ga dali vsled tega takoj pod ključ. Podhruševsko gasilno društvo je bilo takoj prvo na mestu, takoj za njim pa je prišlo tudi gasilno društvo iz Razdrtega. Napornemu delu obeh društev in prebivalstva sploh se je zahvaliti, da se je ogenj tako naglo omejil in pogasil. — Pred d verni leti je.ob požaru od 79 hiš ostalo le 10; sedaj je bila enaka nevarnost, ker je bilo precej vetrovno. Seveda je bilo mogoče z napornim delom gasilcev in drugih ogenj tako vspešno pogasiti, ker je bilo v vodovodu dovolj vode. V gnojnici je utonil 15 mesecev stari otrok Anton Knafelc iz Zagorja. Bil je sicer v varstvu 141etne sestre, ki pa je šla črešnje obirat; v tem času je padel Letnik II. NOTRANJEC Stran 311. otrok v sosedovo gnojnico. Za utopljencem žaluje razun starišev in starega očeta še 11 bratov oziroma sester, a trije se že veselijo na onem svetu, da so dobili svo¬ jega najmlajšega bratca (t. j. petnajsti) v družbo. Iz Zagorja. Bliža se dan veselja naše vasi, to je dan odkritja Vilharjevega spomenika! Naše ljudstvo imenuje Vilharja „očeta“ in zakaj tudi ne, vsaj je živel med nami okoli 30 let. V teh letih je vedno z nami očetovsko občeval in nas izobrazoval. Koliko je tukaj še živih njegovih znancev in prijateljev, ki se vedno s hvaležnostjo spominjajo, kako je hodil „sedevat na ognjišča" in Zagorce podučeval v gospodarstvu in kme¬ tijstvu ter jih vzpodbujal za svoj ljubljeni narod. Vsi ti vedo, da se imamo njemu zahvaliti, da je Zagorje dospelo do tega imena, ki ga sedaj uživa! Da se je ustanovilo naše „Bralno društvo" oziroma tedaj čital¬ nica"; to misel je on sprožil in na to tudi deloval, tako da se je res dve leti po njegovi smrti ista ustanovila. On je umrl, a on nam je še vedno pred očmi, on še vedno živi med našim ljudstvom, katerega napolnjuje še vedno njegov napredni duh! Veselimo se tedaj dneva, ko bo našemu očetu in preroditelju odkrit spomenik, vsaj to je bila naša želja že pred 30 leti, ko se je sklenilo, da se mu postavi spomenik. V ta namen se je tukaj izvolil odbor, ki pa ni imel potrebne moči. Vilhar ne zasluži spomenika le kot pesnik, on ga zasluži še veliko bolj kot narodni trpin, kajti ravno za narod, ki ga je nad vse ljubil, je žrtvoval on vse svoje moči in velik del svojega premoženja. Ko je bil obsojen na šest tednov zapora, bilo mu je treba le podpisati že spisano prošnjo za pomiloščenje, a on je odvrnil na kratko svoje prijatelje in ponosno rekel: „Ne, nikdar ne, jaz trpim za narod!" Vsled izvanrednih zaslug, ki si jih je on stekel za našo vas, hočemo se mu skazati hvaležne in ga počastiti z veliko vdeležbo pri odkritju njegovega spomenika. „Bralno društvo", to je ,.njegovo dete" se vdeleži korporativno z zastavo, istotako ,,ga¬ silno društvo"; razun tega se vdeležijo slavnosti častit¬ ljivi starčki, slavljenčevi znanci in prijatelji, ki komaj čakajo tega dneva! To mislimo, bode eden najlepših dni za Zagorje. K vprašanju: Kakšne zastave naj pozdravijo „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Logatcu in Vilharjevo slavnost v Postojni je odgovor prav na dlani, da se za ti dve narodni slavnostni ne spodobi nobena druga zastava kot naša narodna trobojnica. Kar je dosegla naša „Družba“, to je dosegla v nasprotju z delovanjem c. kr. oblasti, ki de.set tisoč slovenskim otrokom krate pouk v materinem jeziku, naša „Družba“ je sama na sebi kričeč protest proti c. kr. vladi. Tej c. kr. vladi, ki kopici nemških otrok v Trstu vzdržuje nemške šole, več tisoč slovenskim otrokom pa zapira pot do narodne izobrazbe — tej c. kr. vladi se klanjati bi bilo zna¬ menje, da hočemo poljubiti bič, ki nas tepe. Če pa se to stori na dan naše „Družbe“, bi skoro ne mogli tega zaznamovati drugače kot, da bi to bilo smešno. In z Vilharjevo slavnostjo je isto. Spomenik je zgradil svojemu ljubljencu narod sam. Zgradil ga je kreme¬ nitemu narodnjaku, pa tudi narodnemu — mučeniku. Ko je pisal Vilhar o zedinjeni Sloveniji — ta ideal nam še zdaj ogreva srca — so ga avstrijske oblasti pahnile zaradi — veleizdaje v temnico. Zato ni na mestu druga zastava kot trobojnica. Prosveta. Poziv. Tudi med Slovenci začenja prodirati spo¬ znanje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa ho¬ čemo, da bo tako zvano poljudno delo uspešno, mora biti organizovano, sistematično. „Akademija“ si je na¬ ložila nalogo, da širi med slovenskim narodom omiko v naznačenem smislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde zaslombe in podpore po vseh večjih krajih na Slovenskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile čitalnice, bralna in akademična društva. ,,Akademija" nasvetuje,, da bi čitalnice, bralna in akademična društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da 1) vzbujajo zanimanje za delovanje „Akademije“ in pridobivajo somišljenikov in prijateljev; 2) da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predava¬ teljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja dotičnih čitalnic, bralnih in akademičnih društev; 3) da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enotnem duhu, upoštevajoč pri tem lokalne potrebščine in prilike. Odbor „Akademije" se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji: I. Ali smatrate naš nasvet za po¬ treben in možen? II. Ali ste pripravljeni pristopiti kot društvo k „Akademiji" in delovati za njen namen? Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o došlih nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih čitalnic bralnih in akademičnih društev, ki se javijo kot člani „Akademije“. Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubljana, Breg 16/11. V Ljubljani, meseca julija 1906. — Za odbor „Akademije“: Dr. Vladimir Ravnihar, t. č. predsednik. Dr. Dragotin Lončar, t. č. tajnik. Naš Dom. Zbirka povesti in narodnega blaga. Cena 50 vinarjev. Po pošti 10 vinarjev več. Celje. Te zbirke šesti zvezek je pravkar izšel. Obsega Kosatkin- Rostovskega „Pevčevo srce'' 1 in Sacher - Mosochovo „Krvavo svatbo v Kijevu", in Avgusta Šenoe roman „Prijatelj Lovro". Radi slednega dela že se izplača kupiti lično knjižico. Priporočljiva je tudi za ljudske knjižnice. Koliko strupa zadostuje za smrt? Najvažnejši strupi so : Ciankali, ki se pridobiva iz rumene krvolužne soli; cianovodikova kislina (Blausaure), ki se prekapa iz raztopine ciankalija v Stran 312. NOTRANJEC Letnik II. razredčeni žvepleni kislini; sublimat, ki je spojina živega srebra in klora; karbolna kislina, ki se prireja ponajveč iz premogovega tera; veratrin, ki se napravlja iz čmerike; kofein, ki se pridobiva iz listov in zrn kavovca ; n i k o t i n, ki se nahaja v tobaku; strihnin, kise prideluje iz takoz vanih „vranjih oči“, semena v južni Afriki rastoče rastline z imenom Strychnos nux vomika in ricin, ki se dobi v semenu ricina. Najnovejše poskušnje so pokazale: 1 g ciankalija usmrti človeka takoj; malim živalim zadostuje seveda še manjša množina. Izjemo dela le jež ; dali so ježu toliko ciankalija, kolikor ga je bilo treba, da je poginila 2 kg težka mačka v 4 mi¬ nutah, toda ježu ni škodilo to prav nič. Celo petkrat večja množina ciankalija je povzročila ježu le hude bolečine, usmrtila ga pa ni, kakor znano tudi pik strupene kače ježa ne umori. — Ciankali povzroči otrpnenje dihal, posledica tega je zadušenje. Cianovodikova kislina je še hujši strup. Ena devetdesettisočinka teže krvi že zadostuje za smrt. Teža krvi znaša približno Vis telesne teže, torej ima srednje močen človek okoli 6 kg krvi. Potemtakem bi zadostovala ena petnajstina g cianovodikove kisline, da usmrti človeka. Huseman trdi celo, da so morski prašički poginili celo po zavžitju CrOOl mg = 0 000001 g ! Sublimataje treba 0'01 g za 1 kg telesne teže; torej za odraslega človeka 0'7 g. — Zakarbolovo kislino so pokazali poiskusi, da je letalna ( = usmrtljiva) količina za kunca ali domačega zajca 0’4 g, za mačka 0'5 g , za žabo 0'025 g. Zelo strupen je veratrin; že 0’5 g usmrti člo¬ veka ; 0 3 g kofeina zadostuje za kunca, sove in krokarji so poginili po zavžitju 0.12 g do 0’5 g tega strupa. Še hujši strup je nikotin; za človeka je dosti, 0 - 003 g, da prav hudo oboli; pes pa pogine, če dobi 0.05 g tega tobakovega strupa. — Strihnin učinkuje neposredno na hrbtni mozeg, zato povzro¬ čajo tudi že majhne množine smrt; kunec pogine za 0-0006 g, za človeka 70 kg težkega pa je letalna količina 0’03 g\ — O ricinu so poizkušnje pokazale, da zado¬ stuje 0-0003 g za, 1 kg telesne teže, če se vbrizgne pod kožo. Morski prešički so posebno občutljivi za ricin. Izračunalo se je, da bi se moglo z 1 g ricina usmrtiti 1 V, milijona teh živalic. Zavžit ricin učinkuje nekoliko slabeje, vendar zadostuje že 0'2 g za odraslega človeka. Poleg tu navedenih strupov, pozna kemija še dolgo vrsto drugih strupenih organskih in neorganskih spojin. Zadostuje pa že zgorajšne število in ondi na¬ vedene števila, da izprevidimo, kako majhne množine povzročijo lahko smrt. Da si to razložimo, je treba vedeti, da ne učinkujejo strupi na ves organizem ampak na posamezne dele njegove. Če tak del telesa preneha delovati, preneha ž njim vse življenje. Strupi torej uničujejo navadno neposredno le posamezne, toda bistvene dele telesa s tem pa seveda posredno tudi cel organizem. Narodno gospodarstvo. Galun je izborno sredstvo zoper napenjanje živine. Za odraslo govedo vzemi galuna kos velik kot jajce, ga stolči v prah in razredči v vroči vodi. To mešanico daj živali, če trpi na napenjanju, toplo, a nikar ne vroče. Pri manjših živalih treba seveda manj galuna. Napenjanje kmalu odneha in sčasom popolnoma jenja, Zelje se dobro obvaruje belinovih gosenic, če se na večer potrese nekoliko živinske soli po njem in krog njega. Rosa namreč sol razredči, in gosenice se takega zelja izogibljejo. Žaganje in druge lesne odpadke smatrajo neka¬ teri strokovnjaki za porabno pri gnoju. Sicer nima v sebi neposredno nobene gnojilne snovi, ker manjka fosforove kisline, dušika in kalija. Ima pa lastnost, da razkroji oziroma razredči težko prst. Na takih tleh se gnoj pomešan z žaganjem in slamo dobro uporablja. Kako je ravnati z ranjenim konjem? Če se je konj pri padcu ranil, pelji konja počasi v hlev, po¬ livaj rano z vodo, da jo izmiješ, ne da bi jo pri tem kaj drgnil. Potem posuši rano z mehkim platnom, na¬ loži nanjo za prst debelo bombaža, ga pritrdi s flanelo vse skup pa preveži z usnjem. Konj naj 3—1 dni po¬ čiva, potem ga vodi počasi v koraku malo na prosto. Nato se obveza prenovi. V 12 dneh je konj zdrav, ne da bi se mu kaj poznalo. Prašiči se dobro rede, ako imajo mirno ležišče. Treba je torej skrbeti, da jih vsaj ne motimo, kadar leže, ko so nakrmljeni. Večkrat se živali tudi med seboj motijo, posebno če je hlev premajhen. Slabo je tudi, če tla v hlevu niso ravna ali če so premalo nastlana. Listnica uredništva. Sokolska slavnost, I. B. Za to številko žal prepozno. Prihodnjič. Darovi za Vilharjev spomenik. Gosp. Volk Anton, Suhorje, 4 K; gosp. Engelman nabral na odhodnici c. kr. poštn. nadkontrolorja g. Ferdo Kariš v St. Petru 45 K; g. Lapajne Stefan, c. kr. okr. glavar in gospa soproga v Postojni 50 K; g. dr. Jenko Ivan, Ljubljana, 5 K; g. Hren Franc, graščak v Ljubljani zopet 20 K; g. Kenda, Fauringer, nabrano pri odhodnici gg. dr. Kidrič, ing. agr. Podgornik Ant. in ing. agr. Holz Fran na Dunaju 7 K 50 h; g. Žgur Ant., župnik, Brezovica 3 K; neimenovan, JI. Bistrica, 10 K; gosp. Mahnič Jak., Šmihel, 1 K; sl. kmetska Čitalnica, Podraga, čisti dohodek društvenega plesa 30 K; g. Paternost Josip, Postojna, 2 K, nabral v gostilni tudi 2 K; g. Souvan Ferdo, Ljubljana, 25 K; g. Zakotnik Andrej, Postojna, 5 K; sl. Čitalnica v Planini, nabrala po gospicah Marica Benedek in Adela Golob 112 K 64 h, katere so darovali gg. Mejak Franc 5 K, dr, Skočir Josip 5 K, Chiautta Fran 5 K, Rihar Štefan 2 K, neimenovan 2 K, Tršar 2 K, Kotar Leopold 1 K, Šarc Primož 1 K, Kušlan Anton 3 K, Benedek Feliks 5 K, Pehaček 4 K, neimenovan 1 K, Kovšca Anton 5 K, Chrištof 2 K, Gartner 5^ K, Dolenc Franc 4 K, Modrijan J. 2 K, Lavrič 2 K, Lenassi 2 K, Šemerl 1 K, Mrhar Franc 1 K, Globočnik 1 K, Novak 1 K, Winter 1 K, gospa Grobner 1 K, gospa Verbič 2 K, neimenovan 1 K, Širca 1 K, Rovan 40 h, Hanusch 3 K, Primc 1 K, Martinčič F. 5 K, Milavec Jožef 3 K, Benčan 1 K, Benedek Josip 5 K, gospa Zicherl 1 K, gospa Udovič 1 K, gospica neimenovana 1 K, učiteljsko omizje pri g. Belletu na Uncu dne 4. julija 12 K 24 h; gg. Domicelj Maks. Hanhar, Maurer in Modic vsak po 2 K; g. Verbič Josip, c. kr. geometer, Trebnje, 10 K, g. Fatur A. Prem, nabral 3 K, gosp. Inocente Maks na Reki 20 K, dalje nabral pri gg. Prohaska Franc 40 K, Prohaska Anton 20 K, Budal A. 10 K, Exner^Hotel Lloyd« 10 K, Lukežič I. 5 K, skupaj 105 K; sl. Narodna Čitalnica v Postojni 50 K; gosp. Bole Anton. Postojna, 10 K; gosp. Kogej Jernej, Postojna, 10 K; gosp. Skalitzky Boguslav, c. kr. vinski nadzornik, Rudolfovo, 3 K; gosp. Jurca Franc, jamski blagajnik, Postojna, zopet 5 K. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Letnik II. NOTRANJEC Stran 313. Za kratek čas. Huda boječnost. Koprol: Janez, ali nisi ti kot dvojček prišel na svet? Janez: Kako to gospod koprol? Koprol: No, mislil sem si, Janez se tako boji, gotovo si ni upal niti na svet sam priti. Obiskovano letovišče. Tujec: Letos je pač mnogo letoviščarjev pri Zlati kaplji v stanovanji? Natakarica: Povem vam, da še nikdar toliko. Danes zjutraj so stali celo pred svinjakom trije pari črevljev. Na počitnicah. Boter: No, kako ti je kaj všeč na počitnicah? Dijak: Oh, ljubi boterček, nikar ne govorite! Ves ljubi čas mislim na dan, ko moram spet v škofove zavode in zato se kar naprej jezim. E 121/6 4. Dražbeni oklic. Na zahtevanje Notranjske posojilnice v Postojni, zastopane po g. dr. Franu Piki, odvetniku v Postojni, k° ^ ne 22. avgusta 1906 ob 9. uri dopoldne pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 6 dražba zemljišča, vložek št. 689 d. o. Postojna, obstoječega iz hiše št. 182 v Postojni in vrta. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je do¬ ločena vrednost na 3100 K. Najmanjši ponudek znaša 2066 K, pod tem zneskom se ne prodaje. S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremične, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 8 med opra¬ vilnimi urami. Pravice, katere bi ne dopuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji kadar niti ne stanujejo v okolišu te sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, odd. II., dne 13. julija 1906. Loterijske številke. Praga, 21. julija. 89 69 21 7 75 Trst, 18. julija. 55 35 8 38 13 Notranja, berite, širite in naročajte = „Notranjca“! = Tržne eene v Ljubljani. Semena: JVlala naznanila. Vsaka vrstica y teli oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni ohjavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Srnaka samca, dve leti starega proda trgovec Ivan Vidmar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi jjkusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Ljubljana ifiCIP imnniM LJUBLJANA Pred Škofljo 3 JU9lr nUnUIII Pred Škofijo 3 priporoča • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen • kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. "^1 Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. Stran 314. NOTEANJEC Letnik II. a a a a a a a a a Hotel Ribnik Kadne in prsne kopeli Hotel Ribnik —— - gorke in mrzle. =====- Kopališče je moderno opremljeno in vsak dan odprto od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Cena kadnim kopelim je I. razred 1 K, II. razred 70 vin., III. razred 50 vin. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Pfllk/ELi JU ZA za ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure Ju Daje posojila proti vknjižbi po 5»/ 0 in amortizaciji ^ ^ ^ M r. . .u n M 4 "t O / M n M r. A X. M ■. ir r./, /] r M /v Z? O / .. dopoludne. -- 0 a 0 Obrestuje hranilne vloge po 4V/„ brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. Cs-5 JL najmanj 1%, na osobni kredit po 6%. es o a Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. TJ V hiši gospe Helene Orešek v Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 m ✓ ™ #• // * % V* $ % 0.SEVDL Izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. El Pivovarna„G. /UJEP-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo —. v prid družbe sv. Cirila in Metoda. - «6 Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržecj, v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga”) in v Žireh - - =: (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). — _ 15 Letnik II. NOTRANJEC Stran 315. Zarezano strešno opeko 1 ^* (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Karol Jelovšek = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5’— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! MARS seber v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. . Fotografični atelije. kz ess K3 Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Zahtevajte cenike zastonj tn poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urap in trgovec zlatnine -in srehernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« r Bielu, Genovi in Glashtttte. vj^gigz-vr r^pr '. rsar\ ar^a ar\a e CwJv!a/SO tiCTTO tkva C/»Ov3«w “ POZORI BERITE I hjcenisjšn in najhitrejša vožnjo v nmeriko ji s parniki ..Smroncmlkego Lloyda“ iz BREMHfl v HEH-VORH S cesarskimi brzoparnild „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", „Kaiser Wihe!m der Grosse". Prehamorsiia vožnja trojo samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARDU TAVČARJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“, Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, M.exiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 316. NOTRANJEC Letnik II. Rastlinski liker in rastlinska grenčica —s „Jelen“ •—^ * sta sestavljena iz najzdravilnejših pla¬ ninskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih last¬ nosti najboljša izdelka te vrste. • • • Edini izdelovatelj: Anton Jelenec v Idriji, imetelj rastlinske destilacije „JELEN“. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.