Poitnlnn g9?cifonn v gotovini
Cena Din 1—
Štev. 19.
V £|ubl|anl, pcncttelieh, 25. |anuac|a 1937
leto II.
Sporazum z Bolgarijo - podpisan
Belgrad, 24. jan. AA. Davi ob 9 \e prispel v našo prestolnico predsednik bolgarske vlade George Kjoseivanov. Predsedniku bolgarske vlade je bil prirejen svečan in prisrčen sprejem ne samo po uradnih zastopnikih, nego tudi od izredno velike množice belgrajskih meščanov, ki so šele iz listov natančno izvedeli, kdaj prispe dr. Kjoseivanov iz Sofije,
Prihod Kfoseivanova
Na peronu je bila razvrščena čela vojske in četa Sokolov. Sprejemu je prisostvovala vsa kraljevska vlada s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Sto|adinovičem na čelu, nadalje so se tam zbrali podpredsednik senata Milan Simonovič s skupino senatorjev, podpredsednik narodne skupščine Franjo Martič z večjim številom narodnih poslancev, nadalje poslaniki: bolgarski dr. Dečko Karadjov, grški Bibiča Roseti, romunski Viktor Cadera, turški Ali Hajdar Aktaj in češkoslovaški dr. Vaclav Girsa. Prisotni so bili tudi predsednik belgrajske občine Vlada Ilič z večjim številom mestnih svetnikov, cerkveni dostojanstveniki in mnogo uglednih javnih delavcev.
Ko je vlak prispel na železniško postajo, je stopil iz dvorske čakalnice ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Njemu so sledili ostali ministri. Ko 6e je vlak še ustavljal, se jc na peronu oglasila vojaško godba, ki je into-nirala bolgarsko himno. Ko se je voz ustavil, se je na vratih salonskega vagona pojavil očitno dobro razpoložen in z nasmehom okrog ust predsednik bolgarske vlade dr. Georgije Kjoseivanov s soprogo, ki so ju vsi prisotni iskreno in burno pozdravili. K	njima	je	takoj pristopil predsednik kraljevske	vlade	dr.	Milan	Stojadinovič.	Oba pred-
sednika sta se dvakrat prisrčno poljubila.
Podpis pakta
Ob 11 je bil v zunanjem ministrstvu svečano podpisan pakt prijateljstva med kraljevino Bolgarijo in kraljevino Jugoslavijo. Pogodbo sta podpisala:
v imenu kraljevske bolgarske vlade George Kjoseivanov, predsednik ministrskega sve*a ter minister za zunanje	zadeve	in varstvo, v	imenu kraljevske	vlade	dr	Milan	Stojadinovič	predsednik
ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve.
Temu svečanemu aktu so prisostvovali: z bolgarske strani: Stojan Petrov-Comakov. pomočnik, ministra za zunanje zadeve, dr. Dečko Karadjov, opolnomočeni minister Bolgarije v Belgradu. Nikola Balabanov. opolnomočeni minister in direktor bolgarskega tiska, dr Bogdan Kesjakov, svetnik poslaništva kraljevine Bolgarije v Belgradu, dr Mi-lev, šef kabineta predsednika bolgarske vlade in dr. Anton Negov tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu v Belgradu, z jugoslovanske strani pa Vladislav Martinac, pomočnik ministra za zunanje zadeve, Momčilo Jurišič-Sturm. poslanik kraljevine Jugoslavije v Sofiji dr. Ivo Andrič. načelnik političnega oddelka za zunanje zadeve Ivan Kovačevič, svetnik ministrstva za zunanje zadeve, dr. Agan Protič, šef kabineta ministra za zunanje zadeve, Milan Ristič, šef balkanskega odseka v ministrstvu za zunanje zadeve, Vukašin Šečerovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve in dr Rudoll Salek, pisar v kabinetu zunanjega ministra.
Iz;ave obeh predsednikov
Po podpisu pakta je predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov vstal, ponudil roko predsedniku jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviču in dejal:
Ministrski predsednik in dragi prijatelji! Naj Bog blagoslovi današnji srečni zgodovinski pričetek nove zgodovine dveh bratskih narodov!
Dr. Stojadinovič je dr. Kjoseivanovu prisrčno stisnil roko in očividno radostno ganjen odgovoril:
Naj bo srečno in blagoslovljeno!
Oba predsednika sta si tedaj še enkrat prisrčno stisnila roki in se poljubila na lica.
Besedilo pakta
nega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki so značilni za obstoječe odnošaje izmed njunih odnosov držav, trdno prepričana, da bosta konsolidacija in razvoj teh srečnih odnošajev služila napredku in blagostanju njunih dveh sosednih in bratskih narodov, želeč, da bi prispevala k utrditvi miru na Balkanu sta se odločila sklenili pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter sta za to določila za svoja odnosna pooblaščenca: Nj. Vel. kralj Jugoslavije njegovo eksc. g. dr. Mila.tr. Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve, Nj. Vel. kralj Bolgarov pa njegovo eksc. dr. Georgija Kjoseivanova, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve in verstvo, ki sta izmenjala svoja pooblastila, sestavljena v dobri in predpisani obliki ter se nato sporazumela o naslednjih odredbah:
Člen 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstajala neporušen mir ter iskreno in trajno prijateljstvo.
Člen 2. Ta pogodba bo ratificcirana in ratifikaciji bosta izmenjani v Belgradu v čim krajem roku. Stopia bo v veljavo onega dne, ko se bosta ratifikaciji izmenili.
To sta omenjena pooblaščenca potrdila tako, da sta podpisala to pogodbo.
Sestavljeno v Belgradu. 24. januarja 1937 v dveh primerih, ki sta bila izročena vsaki izmed visokih podgodbeniti strani.
Dr Milan Stojadinovič I. r„ dr. Georgije Kjoseivanov I. r.
Pri knezu-namestniku
Ob 12.30 je knez namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdijenco bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova, katerega je ob tej priliki odlikoval z redom belega orla I. stopnje. Ob 12.50 je tudi kneginja Olga blagovolila sprejeti v avdijenci gospoda in gospo Kjoseivanovo.
Kioseivanov odpotu'e danes
Belgrad, 25. jan. m. Vsa tukajšnja javnost je še vedno pod vtisom, ki ga je napravila sklenitev pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Vsi krogi poudarjajo veliki pomen tega pakta za ureditev trajnega miru na Balkanu in za novo srečno pot, ki jo bosta v bodoče hodili Bol; garija in Jugoslavija. Predsednik Kjoseivanov, ki je včeraj v imenu kralja Borisa podpisal omenjeni pakt, bo ostal predvidoma še danes v Belgradu. Opoldne mu bo priredil na Avali intimno kosilo predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič. Bolgarski časnikarji, ki so v velikem številu prišli v Belgrad obenem s predsednikom vlade Kjoseiva-noviin, so se opoldne odpeljli na Avalo in Oplenac ter položili venec na grob kralje Aleksandra Zedi-nitelja in na grob Neznanega vojaka. Opoldne priredi bolgarskim časnikarjem banket v hotelu »Bri-stok belgijska sekcija Novinarskega združenja. Odhod Kjoseivanova in bolgarskih časnikarjev je predviden za nocoj ob 11.
Nj. Vel. kralj Jugoslavije in Nj Vel. kralj Bolgarov, prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajem-
Proces proti bolfševiški opoziciji v Moskvi:
Vsi obtožena priznavajo...
V soboto: se je začel drugi proces proti trockistom v Moskvi. Ta proces naj pomete zadnje ostanke opozicije proti Stalinu, katero je vodil Trocki. Obtožencev je 17, ki so odklonili vsako obrambo, vsaj je že itak v naprej določeno, da bodo ustreljeni. V soboto so prebrali obtožnico, ki vsebuje težke in naravnost fantastične obdolžitve.
Zveze z Nemčijo
Glavni obtoženec P j a t a k o v je baje imel v decembru 1935 v Oslu sestanek s Trocki j eni, kjer sta sklenila, da je treba povečati teroristična dejanja in končno pobiti glavne voditelje sovjetske države ter tako pripraviti pot za Trockijevo diktaturo. Trocki, da je z odposlanci hitlerjevske narodno socialistične stranke sklenil pismen sporazum, v katerem sta sc stranki zavezali, da bosta vzajemno rušili sovjetski režim. Trocki se je celo obvezal, da bo po zrušitvi sovjetske države odstopil Nemčiji gotove dele ruskega ozemlja (Ukrajino) na drugi strani pa pustil nemškemu kapitalu svobodo, da se udejstvuje po Rusiji. Ta sporazum je bil pozneje sprejet in podpisan tudi od nemškega ministra in Hitlerjevega namestnika Hess a.
Obipuhe Japcnski
Nadalje pravi obtožnica, da je Trocki pisal Ra d eku (v dec. 1935), da je na vsak način treba preosnovati socialni uštroj sovjetske Rusije na ta način, da se kapitalističnim državam da možnost, da se udejstvujejo v Rusiji. Trocki pripoveduje v tem pismu o svojih sporazumih s Hessom in pristavlja, da je bilo tudi sklenjeno odstopiti Japonski tihomorsko obalo z Vladivostokom, Ukrajino pa bi dobila Nemčija. Nadalje, da se je obvezal staviti Nemčiji na razpolago petrolej in izkoriščanja sibirskih zlatih rudnikov. Končno se je obvezal, da bo Rusija nevtralna, kadar bo Nemčija zasedla podonavske dežele. Japonska Kitajsko.
Sokolnikovu očita obtožnica, da je svoj diplomatski položaj izkoristil in je po Trockijevih navodilih vodil pogajanja s tujimi državami za zrušitev sovjetske države. Trockisti so hoteli Rusijo potegniti v vojno s kapitalističnimi državami, ker so računali, da bi samo na ta način prišli na oblast.
Atentati
Obtožnica navaja, da so bili obtoženci v neposrednih stikih z nemškimi in japonskimi špijoni. katerim so redno izdajali važne državne tajnosti.
Leon Blum govori o francosko-nemškem sporazumu
LyOn, 24. januarja. Predsednik francoske vlade Leon Blum je v svojem govoru v Lyonu rekel med drugim:
Želel bi, predvsem, da vam pojasnim pomen, neki izraz, ki se ga poslužujemo. Mislim na tako zvane »posredne« razgovore z Nemčijo. Z Nemčijo smo imeli neposredne razgovore s posredovanjem nemškega poslanika v Parizu ali pa našega poslanika v Berlinu in s svojimi ministri. Pri takih razgovorih smatram, da ni nobenega vprašanja, ki bi se ga ne mogli dotakniti. Ljudje si najbrže pod tem mislijo sporazum, ki bi utegnil nastati med Nemčijo in Francijo po razgovorih med štirimi očmi, katerim ne bi prisostvovale druge države. Očitno je, da se to pojmovanje približuje načinu, ki ga oznanja in izvaja državni kancler Hitler. Šlo bi za sklepanje dvostranskih pogodb, ki jih posamezna država sklepa ločeno z ostalimi državami, ki jo obkrožajo ali ki so zanjo važne. Po teh pogodbah se države, ki jih sklepajo prostovoljno osame.
Ta način ni v skladu z delom, ki ga zagovarja in izvaja irancoska vlada. Mislim, da potrjujem
svoj realizem, če izjavil, da nočemo ločiti francoske varnosti od splošnega francoskega miru. Nočemo tega storiti zato, ker tega sploh ne bi mogli. Prepričani smo, da nobena posebna pogodba, Id bi jo sklenili, ne bi mogla jamčiti Franciji njeno varnost. To je prepričanje, ki ga izraža tolikokrat napačno tolmačena trditev o nedeljivosti miru. Francija je zvesta Zvezi narodov in načelom njenega pakta. Sklenili smo nekatera prijateljstva, katerim hočemo ostati zvesti. Prav tako smo sprejeli obveznosti, ki jih hočemo izpolnjevati.
Cilj naše politike je še vedno v rešitvi evropskih vprašanj kot celote.
Poudarjati pa moram, da iščemo rešitve fran-cosko-nemškoga vprašanja v okviru splošno rešitve. Prav tako verujem, da je ta rešitev mogoča in da so vsi evropski narodi voljni, sodelovati pri njegovi ureditvi. Mislim, da je ta možnost odvisna predvsem od Nemčije. V tem oziru hočem biti popolnoma točen in iskren. Priče smo, kako skuša nemška država storiti vse, da organizira svojo celokupno narodno voljo, da bi mogla obvladati velike teikoee gospodarskega življenja. Zaradi tega
Končno so organizirali »čete škodljivcev«, ki so imele nalogo pripravljati sabotažna dejanja, eksplozije po rudnikih m kemičnih tovarnah, železniške nesreče itd. L. 1934 so celo poskusili ministrskega predsednika Molotova, ko se jo vozil po Sibiriji, ubiti. Ra d ek je obljubil Trocki ju, da bo dal vse voditelje ruske komunistične st ranke pobiti.
II koncu pravi obtožnica, da so pred »preiskovalnim sodnikom« »vsi obtoženci vsa dejanja, s katerimi jih obtožnica obremenjuje, soglasno priznali, in se priznavajo tudi kri-v i m.«
Trocki dokazuie laži
Mexico, 25. jan. Lev Trockij je zaradi obtožb proti sebi podal izjavo v kateri je dejal:
Popolnoma izključeno je, da bi bil mogel Ra-dek izjaviti, da mu je Trockij v decembru 1935 priporočil politično zvezo z Japonsko in Nemčijo. Ze 40 let, kar se posveča političnemu življenju, zadostno priča, da je ostal neomajen pri svojih političnih načelih. Nesmiselnost take obtožbe presega njeno podlost. Ljudje, ki se poslužujejo takih sredstev, morajo propasti.
Stara praksa je, da se oni politični krivci, ki nočejo dati nikakih izpovedi, prisilijo, da podpišejo diktirane izpovedi ter da jih takoj nato že v preiskavi j>ostrelijo. V sovjetski Rusiji pridejo pred sodišče samo oni pplitični krivci, ki v svojih izpovedbah za časa preiskave pristanejo na obtožbo s strani oblasti. Tako se skušajo rešiti fizične smrti za ceno moralne.
Trocki je dalje dejal, da je popolnoma nemogoče, da bi bil Pijatakov stopil z njim v stike, tedaj, ko je bil na Norveškem, ne da bi sovjetske oblasti vedele za to. Tudi se ni njegov sin sestal s Piatakovim v Berlinu. Kar se tiče Kameneva in Zinovjeva, pravi Trocki, da jima ni popolnoma nič zaupal, odkar sta ga prvič izdala. Še manj pa Radeku in Piatakovu. Bajko v vzporedni celici, ki bi nasprotovala in skušala zrušiti Stalina, so si v Moskvi izmislili zato, da bi lahko obsodili in ustrelili še zadnje ljudi, ki so imeli svoje mišljenje. Stalin hoče izrabiti proces zato, da vrže krivdo za boljševiške neuspehe z ram slabe uprave na tako imenovane Trockiste. Glede sebe pa je Trocki dejal, da pomeni njegov izgon iz Norveške toliko, kakor da so ga izročili na milost in nemilost boljševiški policiji.
sc jc v mnogih glavah rodila misel o nekakšnem sporazumu, po katerem bi Nemčija prišla do gospodarske pomoči od zunaj tako, da bi v zameno sodelovala pri miroljubni rešitvi splošnega evropskega položaja. Mnenja sem, da ne smemo predlagati Nemčiji stvari, ki bi bile podobne nekakšni trgovini. Pregloboko jc med nami vkoreninjcno čustvo nacionalnega dostojanstva. Prav tako smo daleč od napačne in nevarne misli, da bi poostrene gospodarske težkoče mogle Nemčijo nekega dne prisiliti, da prosi pomoči in da sprejme pogoje, ki bi bili združeni s to pomočjo. Na koncu pa tudi ne dvomimo v voljo do miru, ki jo je razglašal državni kancler Hitler pri posameznih posebno svečanih prilikah.
č’e pride nekega dne do sporazuma, ga bo mogoče skleniti le na podlagi duha zaupanja in načela popolne enakopravnosti. Pri tej priliki moramo opozoriti na očitno' resnico, pred katero si ne smemo zapirati oči.
Francosko-nemško vprašanje je v tesni zvezi s splošnim evropskim vprašanjem in da je tudi vprašanje gospodarskega sodelovanja v najtesnejši zvezi z ureditvijo političnih vprašanj in s splošno organizacijo miru. Pravi, da se zaveda dokaj splošne oznake teh svojih sklepov in da je zato že vnaprej opozoril svoje poslušalce, da bodo z njegovimi izvajanji nezadovoljni. Odveč je poudariti, da jc vlada francosko republike sedaj in vedno pripravljena dokazati svojo voljo in delo za obnovo evropskega in uvetovnega miru.
V«sti 25. januarja
Nemške katoliške šole bodo prepovedali prihodnji mesec, kljub obisku nemških kardinalov v Rimu, po katerem so pričakovali, da se bodo razmere med Nemčijo in katoliško cerkvijo uredile.
Obnovo japonske politike obljubljajo generali, češ da so zaradi nasprotstva med nezmožnimi in kratkovidnimi politiki ter med vojsko ne more Japonska dovršiti svoje obrambne vojaške organizacije. Zaradi tega je odstopil tudi vojni minister general Terauči. Novo vlado, ki bo imela značaj vojaške diktature bo sestavil general Ugo-ni, ki mu je cesar že poveril mandat.
Angleški konzulat v Malagi se mora preseliti v Gibraltar, tako je odredila angleška vlada. To je znamenje, da je mesto na tem, da pade v oblast nacionalistov.
Novega poljskega poslanika t Pragi je sprejel v soboto predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš.
Angleški letalski častniki, ki so obiskali Nemčijo in si ogledali najvažnejše letalsike naprave na vabilo generala Goringa, so odpotovali nazaj v Anglijo.
Preiskava zaradi atentatov ▼ Lizboni je ugotovila, da so jih povzročili in izvedli tujci. Več inozemcev so prijeli. Vlada je preklicala vse izjemne odredbe zaradi varnosti.
140.000 ljudi je brez strehe zaradi poplave reke Ohio. Reka je narasla za 7 in pol metra nad navadno višino.
Velika javna dela t Benetkah bodo začeli 2. aprila. S tem hočejo Benetkam nadomestiti izgubo, ki jih je zadela zaradi zmanjšanega tujskega prometa. Med drugim bodo razširili tudi zgodovinsko Slovansiko obal, Rivo degli Chiavoni, ki ima svoje ime po Slovencih.
Roosevelt bo posredoval v stavki avtomobilskega delavstva in je v soboto že o tem razpravljala ameriška vlada na svoji seji.
Angleške časnikarje je povabila ČSR, naj si
ogledajo njena letališča ter ugotove, da ni na njenih letališčih sovjetskih letalskih častnikov,
Mussolini pride ▼ Belgrad, tako poroča praški list »Narodny listy«. Baje bo predsednik italijanske vlade spomladi obiskal Budimpešto ter se nazajgtede oglasil v Belgradu. Ker pa je znano, da predsednik sosedne vlade ne hodi v inozemstvo, zato ta ves ni resnična.
Hitler se udeleži kronanja Jurija VI., tako
poročajo nekateri londonski listi. Baje bo o tem svojem obisku govoril tudi 30. januarja.
Zakonski načrt o nevtralnost! Amerike je
predložil senator Pittman zbornici. Po tem zakonu bi Združene države v primeru evropske vojne ne smele prodajati ne orožja, ne vojnih potrebščin nobeni evropski državi.
Italijanski vojni minister iz leta 1914, general Grandi je umrl včeraj v Rimu. Ko je Italija napovedala vojno Avstriji, je bil poveljnik 10. armadnega zbora.
Voditelju mehikanskih fašistov Rubenu Vi-scarriju je vlada prepovedala, da bi se vrnil v državo, ker baje dobiva moralno in denarno pomoč pri fašistovskih organizacijah Združenih dr-žov. Mehikansiki fašisti imenujejo sami sebe »zlate srajce«.
Francoski načrt glede Aleksandrette je francoska vlada poslala turški. Načrt vsebuje določbe, po katerih bi Francija in Turčija vzajemno jamčili za neodvisnost tega spornega ozemlja proti komurkoli.
Kitajski komunisti so v zadnjih šestih tednih, odkar je bil podpisan sporazum med osrednjo vlado in med upornikom Čansulijanom, zavzeli cele pokrajine. Njihove čete okrog Sianfuja se zmeraj bolj množe. To govori o tem, da še ne bo kmalu konec nemirov.
Zbolel je brat romunskega kralja, princ Nikolaj. Zdravniki so ugotovili pri njem hudo škrla-tinko.
Eksplozija v nemški plinarni v noči od 22. do 23. januarja je povzročila silovito škodo. Ni pa zahtevala nobene človeške žrtve.
Papež je čestital Rooseveltu k temu, da je v drugo nastopil mesto voditelja Amerike. Sv. oče izraža v čestitki željo, naj bi Bog naklonil trajen napredek in mir vsemu ameriškemu ljudstvu.
Zbor glasbenih izdajateljev se začne te dni v Stockholmu. Na njem bodo sodelovali založniki glasbenih del iz vseh večjih držav.
Brezposelni so napadli župana v poljskem kraju Ratiči, ker jim župan ni mogel izplačati mezd za občinska dela.
Gdansk bo odvisen od narodnih socialistov po
zadnjem sporazumu med Poljsko in Nemčijo. Francoski listi zaradi tega zelo tožijo, ker smatrajo ta sporazum za novo politično zmago Nemčije.
O	programu češkoslovaške vlade v politiki in gospodarstvu je govoril v soboto, ko so se začela zasedanja češkoslovaškega parlamenta, predsednik vlade dr. Hodža.
Polovična vožnja za pevski tečaj pevovodij je
dovoljena z odlokom GD br. 4560. Vsakdo naj kupi pri odhodu celo vozovnico in legitimacijo K - 13, vozovnice p& v Ljubljani ne odda, ker bo veljala za povratek. — Odbor, _____________
Zborovanje Kmetske zveze
Dr. Nedelfkovič o problemih kmetskega gospodarstva
Ljubljana, 25. januarja.
V	dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici je bilo včeraj dopoldne zelo uspelo zborovanje Kmetske zveze, na katerem je govoril kot glavni govornik g. dr. Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, član upravnega odbora PAB ter ustanovitelj srbskega kmetskega gibanja »Agrarna misao«, srbske kmetske organizacije, ki je podobna naši Kmetski zvezi. Poleg delegatov ki jim je bil govor posebno namenjen, so se zborovanja udeležili tudi minister v p. dr. Fran Kulovec, pomočnik ministra za PTT ter član odbora GHB inž. Dobrivoj Ratajc, načelnik Centralnega higijenskega zavoda v Belgradu dr. Bojan Pirc, narodni poslanec dr. Jure Koce, ravnatelj Poštne hranilnice v Ljubljani dr. Vidmar, med zborovanjem pa je prispel tudi me»tni župan dr. Juro Adležič.
Zborovanje je otvoril predsednik Kmetske zveze g. Strcin, ki je v uvodnem pozdravu prašil za besedo najprej gospoda ministra v p. dr. Frana Kulovca.
Kmetska zveza: 25.000 članov v 1 letu
G. dr. Kulovec je najprej razložil, zakaj je Kmetska zveza povabila na predavanje prav g. dr. Nedeljkoviča, ki ni samo odličen finančni strokovnjak in kol tak na čelu enega največjih denarnih zavodov države z velikim vplivom na vse naše gospodarstvo, marveč je enak strokovnjak tudi v vseh vprašanjih, ki se tičejo našega podeželja. »Govoril bo o mislih in idejah, ki so prav podobne, če že ne enake idejam, na katerih sloni naša Kmetska zveza«. V kratkih besedah je nato razložil vzroke in namene ustanovitev kmet. organizacij. Organizacije vodi namen, da proti stoterim, ki imajo milijone, postavijo stotisoče takih, ki štedijo svoje premoženje samo v stotinah denarnih enot. Pri nas se je obnovila Kmetska zveza. Najboljši dokaz, kako potrebna je bila ta zveza, nam daje dejstvo, da je v teku enega leta v obnovljeno Kmetsko zvezo vstopilo že 25 tisoč članov, ki so organizirani v 250 društvih v vsej Sloveniji.
Kakor pri nas ima težave v gospodarskem življenju tudi srbski kmet. Tudi tam so začeli misliti, kako bi usmerili državno politiko v smer, ki bi bila koristnejša kmetskemu stanu, najvažnejšemu v državi. In tako je nastalo v Srbiji novo društvo »Agrarna misao«. Oče tega društva je današnji predavatelj g. dr. Nedeljkovič. Na kratko je potem opisal težnje nove organizacije ter ji želel čimveč uspehov.
Slika kmetskega propadanja
Nato je spregovoril g. dr. Nedeljkovič, ki se je po uvodni zahvali za izrečeno dobrodošlico najprej dotaknil naših splošnih podeželskih razmer, ki ®o privedle do krize. Med oba glavna vzroka prišteva padec cen kmetijskim proizvodom ter povečanje števila prebivalstva. Pri tem je podal nekaj statističnih podatkov, ki so zgovoren dokaz
o	propadanju kmetskega stanu:
Od celokupne površine našega državnega ozemlja je danes okrog trideset odstotkov orne zemlje (sedem in pol milijonov hektarjev), tri in dvajset odstotkov livad in pašnikov (šest milijonov hektarjev), okrog pet sto tisoč hektarjev vinogradov in sadovnjakov; trideset odstotkov je od gozda, ostanek (okrog osemnajst odstotkov) pa je neproduktivna zemlja. Celi dve tretjini naših kmečkih gospodarstev imata manj kot tri hektarje zemlje, ki se lahko obdeluje.
Razen tega je veliko število kmečkih družv (okrog dvajset odstotkov kmečkega prebivalstva, ki nimajo niti malo zemlje, ampak se izdržujejo t delom na tujih posestvih in živijo torej oni od dohodka žetve na teh sosednjih posestvih.
Vse to priča o velikem pomanjkanju zemlje za naše kmečko prebivalstvo
Problem pomanjkanja zemlje postane še ostrejši, ako se ujiošteva porast našega prebivalstva za kakih dve sto tisoč duš letno.
Razen na pomanjkanju zemlje trpijo naša kmečka gospodarstva tudi na pomanjkanju živine in orodja za delo; to pomanjkanje je toliko večje, kolikor manjša je zemljiška posest.
Celjska javna bolnišnica v letu 1936
Celje, 24. januarja. Leta 1936 je bilo oskrbovanih v celjski bolnišnici skupno 8.468 bolnikov, 4.870 moških in 4.0SS žen«k. Tekom leta je bilo odpuščenih iz bolnišnice 7.950 bolnikov. Ozdravljenih je bilo 6,250, zboljšanih 1.514 in 186 neozdravljivih. V bolnišnici je umrlo zadnje leto vsega skupaj 258 oseb Dne 31. decembra je ostalo v bolniški oskrbi 260 bolnikov. Mortaliteta v letu 1936 znaša 3.05%. Dnevno je oskrbovala bolnišnica povprečno po 300 bolnikov in je dosegla 109.400 bolniških dni. Število bolnikov, ki se zdravijo v celjski bolnišnici od leta do leta, narašča. Tako se je zdravilo lansko leto, kakor smo že omenili, 8.468 bolnikov, 1. 1935 pa 7222, leto prej, to je 1934. leta 6.742 in 193-3. leta 6.08.), tako da je napram temu letu plusa 2383 bolnikov Na posameznih oddelkih je bilo 1. 1936 oskrbovanih bolnikov: na internem 2.512, na infekcijskem 1.081, na kirurgičnein 3.551 in na porodni ško-ginekološkem oddelku 1.324 oseb.
Kirurgični oddelek je izvršil skupaj 2.609 operacij, na porodniško-ginekološkem oddelku pa je bilo 509 porodov s 523 otroki.
L 1936 je imela bolnišnica izdatkov 2.549.412 Din, dohodkov pa 2,433.930 Din. Od doseženih dohodkov je bolnišnica imela lastnih dohodkov (predvsem na plačilih oskrbnin) 1,190 863 Din, od kr. banske uprave dravske banovine pa je prejela dotacij 1,243.076 Din.
S posebnim prispevkom kr. banske uprave je bolnišnica nabavila moderno hladilno napravo, ki je izredne važnosti za bolnišnico. Kr. banska uprava je leta 1930 tudi izvršila v sirovem stanju dru-go nadstropje na porodniškem oddelku in nad lem nadzidkom bakreno streho.
Celjske novice
Dohodek našega narodnega gospodarstva je cenjen leta 1925 na osemdeset milijard dinarjev oziroma po odbitku uradniških plač in drugih izvedenih dohodkov na šestdeset milijard, 1933 pa samo na 33 (tri m trideset ) milijard. Dohodki kmetijstva so zmanjšani v tem času na 57.40%.
Dohodki namizji - proračun
nai višji
V	času krize se je naš državni proračun jx>-večal od dese in pol milijard dinarjev v 1924-25 na čez 13 milijard dinarjev, v letih 1930-31—1931-32. Ce se temu dodaja občinski in banovinski davki, kakor tudi izdatki izven proračuna, vidimo, da so v tem času pobrali javni izdatki čez štirideset odstotkov skupnega našega dohodka, kar je nedvomno prevelika obremenitev, ki vodi k izčrpanju narodovega gospodarstva. Tako velika obremenitev z javnimi izdatki ne sme še naprej ostati, ker bodo sicer pretirana davčna bremna v bodoče načela tudi sam narodni kapital, narodno imovino in vodila k težkemu obubožanju vsega naroda
Značilno pa je, da so se ravno v času, ko je bilo kmetsko gospodarstvo popolnoma na tleh. povzpeli državni proračuni na najvišje vsote, ki so bile sploh kdaj v naši državi stavljene v proračun.
Ostro je nato predavatelj obsodil postopanje naših glavnih denarnih zavodov (Narodna banka, Drž. hip. banka in Poštna hranilnica, itdl), ki 60 ob času najhujše kmetske krize skrbeli le za meščanske stanove (trgovina in industrija), kmet pa je dobival kredite, če jih je sploh kje dobil, iz tretjih ali četrtih rok. Nato je govoril o uredbi likvidaciji kmetskih dolgov, s katero je z brisanjem polovice kmetskih dolgov mnogo pomazano najbolj prizadetim kmetovalcem, a z njo še ni definitivno rešen kreditni sistem naše vasi.
Kdo izvrši likvrdaciFo kmetskih dolgov v Sloveniti?
Ob koncu svojega predavanja je g. dr. Ne-deljkovič opozoril na vtis, ki ga je dobil ob priliki razgovorov z našimi vodilnimi gospodarstveniki in zadružniki v Ljubljani. Dejal je, da je pri tej priliki zvedel, da zahtevajo slovenski zadružniki, da slovenske zadruge v lastnem postopanju izvedejo uredbo o likvidaciji o kmetskih dolgovih v Sloveniji. Dr. Nedeljkovič je dal zagotovilo, da g strani Priv. agrarne banke proti temu ni prav nrkakih ovir in da je prepričan, da takih ovir ne bodo delali tudi na nobenem drugem mestu v Belgradu; da je to prav lahko, da se tej želji slovenskih gospodarstvenikov ugodi.
To željo so izrazili tudi govorniki tekom debate, ki je sledila govoru dr. Nedeljkoviča in v katero so posegli zlasti gg. dr. Voršič, dr. Basaj, -....-I iti Strr:n. — Zborovanje v RokodeUkem domu je uspelo v vsakem oziru. Dokazalo je, cie ludi med višjo srbsko inteligenco najdejo ljudje, ki jim ni *--M' prvi in zadnji problem, marveč so jim res pri srcu tudi eksistenčne razmere podeželja, našega najvažnejšega činitelja v državi.
Velik vfem v Hočah
Vlomilci oplenili župnišče
Maribor, 24. januarja.
V Hočah je bil izvršen v noči od petka na soboto drzen vlom v tamošnje župnišče. Vlomilec so je moral splaziti v župnijsko poslopji' podnevi, ker so zvečer vsn vrata, kakor po navadi, skrbno zaklenili. Skrivališče si je zlahka kje našel, ker je župnišče izredno prostorno. Ponoči je vdrl v župnijsko pisarno, kjer je vse razmetal in odprl vse predale. 1’osrečilo se mu je vdreti tudi v blagajno. ki jo je popolnoma izpraznil. V blagajni se ie nahajala dekanijska zbirka — okoli 9000 din gotovine, ki jo je odnesel. Zjutraj okrog 4 je končal svoj vlomilski (Kisel. Ni mu bilo težavno odpreti vežna vrata od znotranje strani. Ko je odhajal, so slišali domači v župnišču korake, vendar si nihče ni mogel misliti, da je to vlomilec. Vlom so opazili šele zjutraj, ko je prišel g. dekan v pisarno. Obveščeni so bili takoj orožniki, ki so začeli z energično preiskavo. Vlomilec je bil gotovo nekdo, ki je razmere v župnišču poznal. Zaradi tega obstoja upanje, da ga bodo dobili v roke. še predno i>o denar zapravil ali skril.
Občni zbor mariborskih prevoznikov
Maribor, 24. januarja.
Včeraj, v soboto zvečer, se je pri Gambrinu vršil občni zbor Združenja prevozniških obrtnikov, katerega je vodil njegov predsednik g. Ivan Sluga, udeležili so se ga pa poleg mnogoštevilnega članstva podžupan Franjo Žebot, zadružni inšpektor Založnik in obrtni referent mariborske občine dr. Senkovič. Predsednikovemu poročilu, v katerem je bil podan splošen pregled delovanja združenja, je sledilo izčrpno poročilo tajnika gospoda A. Krepeka.
Iz tega poročila posnemamo, da deluje združenje na ozemlju bivše mariborske oblasti in ima 273 članov, od tega 123 izvoščkov, 55 avtoprevoznikov, 69 voznikov s konjsko vprego in 26 fijaker-jev. Število prevozniških obrtnikov je v preteklem letu padlo, ker je bilo izbrisanih 25 obrti, novo izdanih pa je bilo le 13. Vkljub krizi, ki je zadela avtoizvoščke po mestih, ee še oglašajo novi prosilci. Združenje je bilo zaradi tega primorano se izjaviti proti novim dovolilom. Borilo se je proti 'ušmarstvu in povsod zastopalo interese članstva. Združenje je imelo v preteklem letu 41.992.25 Din dohodkov in 82.011.05 Din izdatkov. Proračun za prihodnje 'leto predvideva 33.500 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov.
V imenu občine je zborovalce pozdravil podžupan Žebot. ki jim je zagotovil vso pomoč, mestne občine. Nato je bil sprejet sklep, da se občini predlaga, naj ukine nočne avtobusne proge s kolodvora in izletniške avtobuse v mariborsko okolico.
Filmi
»ČardaS« (Kino Sloga). Stvar ne spada niti v šaro. Nemogoče .in neužitno. Med slabim najslabše.
Notranjska ¥ sodni statistiki
Ljubljana, 25. januarja, podatki o sodnih poslih
Celje, 26. januarja.
Danes, v ponedeljek, dne 25. januarja, bo predaval ob pol 9. zvečer na prosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva v veliki dvorani Ljudske posojilnice pisatelj in urednik g. Mirko Javornik iz Ljubljane o Španiji. Ker si_ je predavatelj sam ogledal to zemljo, kjer se ze pol leta vrši bratomorni boj, bo predavanje, ki (ja bodo pojasnjevale skioptične slike, izredno zanimivo.
Splošni slatjstični nam pokažejo Notranjsko v glavnih obrisih, ka kšne stiske in težave je moralo notranjsko, drugače mirno in trezno prebivalstvo premagati v preteklem letu. Abesinska vojna jim je prvotno vlila velike nade, da se bo Notranjski odprl zlasti izvoz lesa, od katerega se preživlja skorajda 85% vsega prebivalstva. Znane sankcije pa so notranjske kraje močno pritisnile ob tla. Še-le proti koncu leta ji notranjska lesna industrija nekoliko za-diht*’ ^
V	sodni statistiki treh okrajnih sodišč: Cerknica, Logatec in Lož se odražajo gospodarske in gmotne prilike notranjskih krajev v sicer prav suhoparnih številkah, ki pa so zelo poučne. Značilen je pojav, da so se lani civilne pravde In eksekucije močno pomnožile napram 1. 1935. Pri vseh treh okrajnih sodiščih je bilo lani 288 civilnih pravd do najvišjega ineska 12.000 Din, predlanskim 244. Cerknica izkazuje 125 večjih pravd, Logatec 102 in Lož 74. Več je bilo lani ludi tako-zvanih bagatelnih tožb, skupaj 165, predlanskim pa 184.
Boben je tudi na Notranjskem, kot po drugih krajih Slovenije, lani pel svojo žalostno pesem. Prav eksekucijska statistika kaže, da se notranjski kraji še niso osvobodili trdih klešč gospodnr-ske krize. Pri vseh treh okrajnih sodiščih je bilo lani zaznamovanih 1710 mobiiijarnih in realnih eksekucij, predlanskim pa 1587. v letu 1934 pa le 1212. Za'lani zaznamujejo okrajna sodišča naslednje eksekucije: Cerknica 684, Logatec 497 in Lož 529.
Zaradi svoje geografske strukture ima Notranjska kot obmejni predel svoje posebno življenjsko valovanje. V borbi za eksistenco, zlasti za vsakdanji kruh skušajo Notranjci z vso žilavost-jo doseči vsaj minimalne tgos|>odarske uspehe in zaslužke. Dostikrat se lotevajo prav za življenje riskantnih in nevarnih poslov. Tvegajo svoje življenje. Zadnja leta so prinesla v mnoge kraje pravo divjeromantično življenje. Pred vojno po teh krajih vladajoče gospodarsko tihožitje se je moralo umakniti drznim in špekulacijskim podvigom.
Kljub tem nenavadnim prilikam se o teh krajih ne more trditi, da so tam na dnevnem redu hujši kriminalni slučaji, kakor umori, ropi, uboji in poboji. Tu in tam se je lani dogodil kak fantovski pretep, toda nož ni nikdar igral one žalostne vloge, ko po vinorodnih krajih. Sodna statistika zanamuje za lansko leto skupno 177 (Cerknica 91, Logatec 3T> in Lož 39) kazenskih preiskav zaradi različnih deliktov, predlanskim pa 125. Kazenskih procesov proti starejšim osebam je bilo lani 504, predlanskim 453.
Okraj Logatec šteje j>o zadnjem, leta 1931 izvedenem'štetju 27.267 prebivalcev. Okraj Ptuj, ki šteje 71.0kX> duš, je za lani izkazal 387 kazenskih preiskav, predlanskim pa 402, dalje 1247 kazen-
ib procesov, predlanskim 1269. Taka je prilična slina Notranjske po sodni statistikil
Ogrome skfadovnce aktov
Justična palača v Ljubljani hrani velikansko število že prav starih sodnih aktov, ki vsebujejo marsikatero, mestoma napeto zgodbo ali pa pripovedujejo o hudih in velikih pravdah. Mnogi akti. ki tehtajo po več kilogramov, so shranjeni v velikih kleteh Njih se že drži debela plast prahu.
Po enmnrnem izkazu apelacijskega sodišča v Ljubljani je bilo lani zaznamovano: 1. pri štirih
I okrožnih sodiščih 15 607 novih aktov in 2. pri 39 okrajnih sodiščih 241.558 novih spisov, torej skupaj 257.255 novih aktov v 1 letu. Velikanska množina papirja. Če vzamemo, da tehta vsak spis najmanj 0.25 kg, predstavljajo ti sodni spisi lepo in impozantno težo 64.213.75 kg. Za prevoz tega papirja bi bilo pač potrebno najmanj 6 tovornih vagonov. Iii koliko duševnega dela je v teh spisih?
Problemi naše univerze:
Rudarski institut tehniške fakultete
Med instituti ljubljanske tehniške fakultete je eden najvažnejših rudarski institut. Je to edini institut v naši državi in celo na Balkanu, ki vzgaja naraščaj, ki odkriva naša rudna bogastva. Toda vsak čas obstoja nevarnost, da izgubimo v Ljubljani ta institut.
Naša univerza nima lastnih poslopij. Tehnika je nastanjena v poslopju, ki je privatni last: rudarski institut pa v hiši, ki jo je zgradilo socialno ministrstvo za Dečji dom.
Razumljivo je, da hiša, ki ni večja kot kaka ljudska šola na deželt. nikakor ne more zadoščati potrebam študija, ki zahteva velikih laboratorijev, kjer se praktično preizkušajo naprave na ventilacijo v rudnikih, vrtalni stroji itd.
Kljub temu, da rudarskega oddelka naše tehnike niti zdaleka ne moremo primerjati s samostojnimi visokimi šolami za rudarstvo v češkoslovaški, Avstriji, Franciji jn drugod, se moramo boriti še za to. kar že imamo. Koncem tega leta namreč poteče pogodba s socialnim ministrstvom in našemu rudarskemu institutu grozi deložacija.
Slovenski študentje pa hočemo, da ostane rudarski institut v Ljubljani, kjer imamo v bližini najmodernejši rudnik v državi, hočemo, da ostane rudarski institut v Ljubljani, ker nam je le tako omogočen študij rudarstva, saj je znano, da velika večina slovenskih študentov ne bi zmogla stroškov za študij v Belgradu ali Sarajevu.
Zato zahtevamo, da nam zgradi država v Ljubljani rudarski institut, ki bo pppoluoma odgovar-
Strahovet samomor: skok s strehe štir nadstropnlce
Ljubl jana, 25. januarja. Nocojšnjo noč je prišlo pred novim poslopjem, ki ga gradi znani hotelir Miklič poleg svojega dosedanjega hotela pri kolodvoru, do tragičnega dogodka. Okrog pol dvanajstih se je pognal z vrha štirinadstropne Se ne dograjene hiše mehanik Gale Itudolf iz Most. S strahovitim padcem je priletel na ograjo pred hišo ter se hudo razmrcvaril. Obležal je seveda na mestu mrtev.
Pokojnik je bil sicer miren človek, star 26 let. Vendar pa je imel to slabost, da se je od časa do časa rad	udajal	pijači. Kadar je bil	vinjen,	je
bil duševno	jirecej	zmeden. Verjetno je,	da je	si-
nočnje njegovo obupno dejanje pripisovali zmedenosti. Zapušča ženo in enega otroka. Žena ga je še snoči ob 8 vabila domov, on pa ji je odgovoril, da se kmalu vrne. To pa se ni zgodilo, ker si je prej poiskal pot v smrt.
V silobranu ubil svaka
Maribor, 24. januarja.
V zadnjem xSlov. domu« smo poročali o razpravi, ki se je vršila v soboto dopoldne pred ma-riborsklm okrožnim sodiščem. Zagovarjal se jo pred sodniki 44 letni kmečki delavec Ignac Bezjak iz Žikarcev	zaradi	uboja svojega svaka	Ivana Po-
lančiča. Bezjak je	Polančiča ubil z udarcem	po
glavi. Prebil mu je lobanjo. Pred sodniki se je obtoženec zagovarjal s silobranom. Njegov svak Polančič je bil silno nasilen, kadar se je napil. Usodnega dne je bil pijan, ker je pil preveč šmarnice. Ker so se mu domači iz strahu vsi umaknili k sosedu Partliču, je pridrl za njimi ter s silo vdrl vežna vrata. V veži pa ga je pričakal Bezjak ter ga udaril po glavi. Polančič je čez nekaj dni umrl v mariborski bolnišnici. Bezjak je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 2 let.
Incident s tekme Jevtič : Živkovič
Belgrad, 25. jan. m. Včeraj je bila v Belgradu seja osrednjega odbora JNS za Belgrad, lenimi in Pančevo. Seja je bila zelo burna, ker 6« je na njej konstituiral odbor za ta mesec. Močna skupina je predlagala za predsednika Pera Živkoviča, druga močnejša pa Jeftiča Bogoljuba. Pri glasovanju je bil izvoljen za predsednika Bogoljub Jeflič, proti čemer je 6kupina, ki je forsirala izvolitev Pere Zivkoviča, protestirala ter izjavila, da se bo pritožila.
Proslava SO letnice Srbske kr. akademije
Belgrad, 25. jan. m. Včeraj je tu slovesno proslavila svojo 50 letnico Srbska kr. akademija. Proslave' 60 6e udeležili tudi kraljevski namestniki, knez Pavle, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Na slavnostni seji je imel o delu te važne kulturne ustanove govor predsednik Srbske kr. akademije dr. Bogdan Gavrilovič. Za n j itn so govorili še zastopniki vseh ostalih kulturnih in znanstvenih ustanov. Med drugimi je pozdravil delo Srbske kr. akademije tudi rektor ljubljanske univerze dr. Samec, za njim pa še ljubljanski vseuči-liški prof. dr. Milko Kos in zastopnik piaribpr-skega zgodovinskega društva prof. rrarijo Baš.
nlbor" ruši demokracijo 1
Belgrad, 25. jan. m. Tu so imeli včeraj tudi shod pristašev političnega pokreta »Zbor«. Nastopilo je več govornikov, med njimi tudi dr. Danilo Gregorič, ki je izjavil, da so politične stranke prvi činitelji, ki lih mora »Zbor« zrušit', ter da so parole demokracije največji sovražniki njihovega pokreta.
*
Belgrad, 25. jan. m. Finančni odbor narodne skupščine bo danes dopoldne nadajeval razpravo v načelu o proračunskem predlogu za vrhovno državno upravo.
Koroški pevski zbor v Kamniku
Kamnik, 23. jan. 1937. Po živahnem zanimanju in splošne priljubljenosti koroške pesmi v Kamniku komaj čakamo, da pride k nam Zbor koroš. pevcev, ki se bo v bodoče imenoval »Gosposvetski Zvon«. Zbor nastopi v Kamniku na svečnico in smo prepričani, da bo po svoji pestri originalnosti in pristno koroški interpretaciji, zbudil splošno pozornost. Dobro došli!
Računski zaključek mestne občine ljubljanske, njenih podjetij in ustanov za koledarsko leto 1034 in za dobo dvanajstin 1935, t. j. za prve tri mesece leta 1935, je razgrnjen občanom nn vpogled od 26. januarja do 3. februarja t. I. vsak uradni dan od 8 do % 13 v mestni posvetovalni«. Mestni trg 2.
jal zahtevam modernega rudarstva, ki bo vzgajal res sposoben naraščaj, ki ho lahko nadomestil vse tuje inženerje po našib rudnikih. Zahtevamo dalje, da nam država ustanovi tudi institut za fu-žinarstvo, da se bomo lahko specializirali za in-žeuerje fužinarje na naši domači tehniki.
Akademska akcija za izpopolnitev univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Naročajte Slovenski dom!
4 in pol milijona za ceste okrog Maribora
Proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora
Maribof, 24. januarja.
Okrajni cestni odbor v Mariboru je sestavil oanutek novega proračuna za leto 1937-38 ter ga predložil banski upravi. Iz osnutka je razvidno, da se predvideva za vzdrževanje starih in gradnjo novih cest v prihodnjem proračunskem letu znesek 4,787.292. Za 607.917 Din je predvidenih v osnutku novega proračuna za ceste na področju cestnega odbora več, kakor v proračunu za leto 1936-37., pa je kljub temu tudi ta vsota prav za prav nizka. V področju okrajnega cestnega odbora maribor skega se nahaja namreč 341 km banovinskih cest, ki so sicer v razmeroma dobrem stanju, vendar bi bile potrebne temeljite obnovitve. Poleg tega je nujno, da ?e zgradt še nekatere nove važne cestne zveze, ki jih ima 6icer cestm odbor v načrtu, zaradi pomanjkanja sredstev pa ima za nje predvi-
dene nezadostne vsote. Bil bi že čas, da dobi okrajni cestni odbor zopet nazaj svojo avtonomijo, ki jo je imel nekoč in svoje redne dohodke, s katerimi je lahko 6voječasno razpolagal. Za dobavo, napravo in vožnje gramoza je v novem proračunu predvidenih 1,117.445 Din, za zgradbo ceste Sv. Peter—Ložane 300.000, za nadaljevanje ceste Reka —Sv. Areh na Pohorju 500.000, za nadaljevanj« nove ceste Sl. Bistrica—Oplotnica 230.000, za preložitev banovinske ceste Maribor—Bresternica od Kamnice k Dravi 300.000, in za banovinsko cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt 100 0C0 Din. Vsi izdatki so kriti z rednimi dohodki okrajnega cestnega odbora; cestna doklada bo dala 2,107.367, prispevek banovine 1,869.397, izredni j^rispevek banovine 700.<«0, ostalo so pa nekateri manjši dohodki, tako da je proračun reelen ter ne izkazuje nobenega primanjkljaja.
Kulturni koledar
Peter Pavel Glavar
24. januarja je umrl na gradu Laušprežu (župnija Mirna na Dolenjskem) narodni gospodar in mecen Peter Pavel Gravar. Rodil se je 2. maja 1721. L. 1744 je dobil Komendo v začasno okrbo* vanje in ko je umrl 1. 1751 komendski župnik Rogelj je dobil od barona P. G. Testaferata tudi župnijo v najem. — V letu 1765 je kupil od grofa Alojza Ad. Auersperga graščino Laušprež, kamor se je naslednje leto tudi preselil in se po-popolnoma posvetil gospodarotvu. — P. P. Glavar >e bil sicer dober duhovnik, vendar je pa /ostro ••'stopal proti takratni janotičnosti in janzeniz-
iu, ki se je tokrat na slovenskem začel ponav-liati. — Bil pa je predvsem umen gospodar, ki je že takrat 6eznanil Slovence s teorijami francoskih ekonomistov in fiziokratov. — Ker je imel precej dohodkov in zaradi umnega gospodarstva, si je pridobil lepo premoženje. Predysem se jc zanimaj za čebelorejo. Bil je tudi vnet član Kmetijske družbe, ki se je ustanovila 1. 1767. Ker te ostal v ozki zvezi z ljudstvom, je začel razmišljati, kako bi s pomočjo tiskane slovenske besede širil poljudno gospodarski pouk. L. 1776 je priredil prevod Janševe: Abhandlung von Schwarmen der Bienen (Pogovor od čebelnih rojev), ki ga je poslal Kmetijski druibi, da ga natisne. — Rokopis ni izšel in s« je pozneje tudi izgubil. — Za enega duhovnika je ustanovil poseben »Glavarjev beneficij«. V Komendi je sezidal šolsko poslopje in bolnišnico.	•
Igo Kaš
25. jan. 1910 je umrl v Badnu pri Dunaju pisatelj Igo Kaš. — Rodil se je 26. junija 3853 v Vojniku pri Celju. Gimnazijo je študiral v Celju, nekaj 5asa_ prirodopis na filozofski fakulteti v Celju. Udeležil se je_zasedbe Bosne in Hercegovine, po osvojitvi pa je še nekaj živel v južni Dalmaciji. Pozneje je kot stotnik živel v Badnu. Napisal je celo vrsto spominskih in potopisnih Črtic iz časa svojega bivanja v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji: Črtice iz južne Dalmacije, Spomini iz jugovzhodne Bosne (Ilustrovani narodni koledar 1894), Na vojnem pohodu (Slovan 1913). Poskusil se je tudi kot pripovednik. Napisal je tragično črtico 7. etičnim ozadjem: Osveta (Kres 1882), »Dalmatinske povesti*. V njih je risal dalmatinske pastirje, ribiče, tihotapce in junake, večinoma v ozadju dogodkov pred zasedbo Bosne in po njih. Igo Kas je romantik, ki je idealizira! življenje preprostega človeka.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 25* januarja: Spr. sv. Pavla.
Jutri: Polikarp.
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovca 02, in mr. Gartus, Moste.
•
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
'Kino Union: Burgtheater.
Kino Sloga: Čardaš.
Kino Matica: Revolta tia brodu Boui)ty.
■arrar	igi	nsa
		IZfl
W1LT F0RST0VA filmska umetnina
Burgtheater
Verner Krauss. Hortense Kaky, Olga Čehova, WUly ElcUDerger, Hans J»o*er
LOGA
Opereta bumorla ln omamljlvega petja
Čardaš
Maks Ban sen, Irene Zilacby, Tlbor Halmay
TEI.
21-24
MATICA
91ager-f]lm, nalveita pomorska pustolovščina
Revolta na brodu Dountu
Charles Langbton, ciarlt Gable. Frascbot Tone Radi doltme tega tilma predstave ob 16., 18-30.
Gangsterstvo »kokainskih junakov"
Od tu in tam
Predstavi v drugih kinih razen Ms les ob 16,19*15 In 21.
Četrto predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Ha vice in Zarja bo v ponedeljek -J5. t. m. v Boli ilvu-runi hotelu -Union ol) 8 zvečer. Predaval bo g. dekan ilr. A. llosur. Naslov predavanja je: Salone, kriian-sl;e in delavske strokovne organizacije. Vabimo tudi SKAS in vse, ki s« za predavanje zanimajo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih Ponedeljek, 25. januarja: Zaprlo.
Torek, 26. januarja: Zaprto.
Sreda, 27. januarja: Kadar ec utrga oblak- Ited A.
O	I* E H A
Začetek ob osmih Ponedeljek, 25. januarja: Zaprto.
Torek, 26. januarja:	Pri treh mladenkah. Izven.
Popust za abonente.
Abonente Narodnega gledališča vljudno opozarjamo, da imajo pri jutrišnji izvedbi operete »Pri treh mladenkah* možnost 50% popusta, in sicer vsi oni, ki se te ugodnosti niso poslužili pri predstavi »Treli mladenke, ki je bila odigrana 14. t. m. Popust se dobi na podlagi abonentske izkaznice pri dnevni blagajni v operi. Glavno žensko vlogo poje gospa Gjungjenac-Gavellova, vsa ostala zasedba, z g. Kolacijem kot Schubertom, kakor pri prvi letošnji uprizoritvi.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 25. januarja. Gostovanje v Ptuju. Torek, 26. januarja ob 20: »Baron Trenk<'. Gostuje
operni pevec Boris Arhipov.
Boris Arhipov poje barona Trenka. Po 14 letnem presledku poje v torek, 26. t. m. v mariborskem gledališču odlični baritonist, bivši član naše opere Boris Arhipov. To je pevec krasnega žametnega glasu, ki je po svojem odhodu iz Maribora bil član najrazličnejših velikih oper. Pel je po vsem svetu (med drugim tudi v Afriki) in je nastopil pod odličnimi dirigenti, tako tudi pod slavnim Mascagniem. V torek nastopi v naslovni partiji operete »Baron Trenk«^ ki jo je pel z naj-večjim uspehom že svoj čas v Mariboru.
Stari trg, 24. januarja.
V času, ko se je odigraval pred ljubljanskim sodnim senatom kokainski proces, 6e je tudi pri nas zelo mnogo govorilo nc samo o kokainu, marveč tudi o vseh drugih stvareh, ki jih ljudje Tadi tihotapijo preko meje. Začelo pa se je tedaj sušlati tudi o nekem gospodu T., ki da je najbrž tudi postal žrtev istih sleparjev, ki so bili pred tednom v Ljubljani obsojeni. Opazilo se je namreč, da 6e je gospod za proces zelo zanimal in k prejšnjim govoricam, ki so kročile, se je pridružila nova. Vedno bolj je postajala stvar verjetna, posebno pa so ugibanja narasla, ko je gospod T. sam šel v Ljubljano na proces in je dejal v sodni dvorani nekaterim poslušalcem, da so goljufi, ki sede na zatožni klopi, ogoljufali tudi njega. Kakor vse kaže, 60 orožniki bili že prej opozorjeni, a najbrže so izvedli tudi za omenjeno izjavo gospoda T. — Kratkomalo: pred tremi dnevi, to jc v petek se je pojavil v Starem trgu uradnik ljubljanske policije, trgovca T. so poklicali na orožniško postajo in — Stari trg je imel senzacijo, za katero je vedel v petek šele malokdo, a se je zato več zvedelo o njej v soboto, ko 6e je trgovec T. vrnil iz Ljubljane, kjer j« bil baje zaslišan na sodišču ali policiji. Zdi 6e, da se je trgovec T. odločil, da o stvari, ki je stara menda leto dni, ne bo več molčal. In tej njegovi odločitvi je menda tudi pripisovati, da se je v Starem trgu izvedelo še za nekatere podrobnosti, ki dokazujejo, da se tudi pri nas v Sloveniji dogajajo stvari, ki so podobne skoraj amerikanskira gangsterskim podvigom. Evo nekaj podrobnosti, kolikor se jih jc moglo zvedeti:
Nepoznan tujec s šopom tisočakov
Menda je od tega okrog leto dni, ko 6e je pri trdovcu T. v Starem trgu zglasil neznan tujec. Nagovoril je trgovca — tako pripovedujejo v nje-govi okolici — naj se udeleži nekega dobička-nosnega posla, ki da ga ima tujec v načrtu, Kmalu mu je posel tudi razložil: imam — tako je nekako dejal tujec — paket, polu medikamentov, vrednih preko 100.000 Din. Ta paket bom nesel v Ljubljano, tam me vi počakate v kaki gostilni. Prišel bom tja s spremljevalcem. Vi mi boste plačali za paket 36.000 Din, nato vas bova pa z mojim spremljevalcem odpeljala k neki stranki, ki vam bo plačala za isti paket okrog 40.000 Din.
V	pol uri boste zaslužili vsaj tri tisoč dinarjev. Moj spremljevalec vss bo spremljal k stranki, jaz bom pa ostal spodaj na cesti, ker se z dotično stranko ne maram 6rečati, — Tak nekako je bil načrt nepoznanega človeka, ki 6e je sicer ob prihodu predstavil, vendar si trgovec imena ni zapomnil oziroma ga je menda preslišal.
Trgovec T. seveda neznancu ni kar tako verjel. Ko pa je neznanec opazil nezaupanje, je potegnil iz žepa šop tisočakov — bilo jih je baje res zelo veliko —■ ter dejal, da ni navadna pro-palica, marveč človek, ki se bavi samo z do-bickanosnimi posli. Očividno si je tujec z omenjenim šopom pridobil trgovčevo zaupanje, kajti trgovec je pristal.
Skrivnostni zavitek
Določenega dne je prispel trgovec T. v Ljubljano ter odšel takoj v neko gostilno (menda na Viču). Tam 6e je sestal s tujcem, kakor je bilo dogovorjeno. Tujec pa ni bil sam, marveč je imel spremljevalca. Ta je imel tudi paket, ki naj bi prinesel v pol uri okrog 3000 Din dobička. Paket je bil srednje velik ter dobro zavit in menda tudi zapečaten. Tujec je potegnil trgovca T. v osamljen gostilniški kot ter mu tam dal paket, trgovec T. pa tujcu 36.000 Din. Takoj nato bi moral prispeti avtomobil, s katerim naj bi se vsi trije odpeljali k stranki, ki da bo plačala za paket okrog 40.000 Din. Bilo je to sredi dopoldneva. Toda avtomobila ni bilo in ni bilo.
(fČe ne boste tiho ..
Ko so nekaj us a čakali, je tujec vstal ter dejal. da gre po drug avtomobil. Nato je res odšel. Kmalu za njim je vstal tudi tujčev spremljevalec ter dejal, da gre iskat svojega tovariša in avtomobil, in d? se z obema takoj vrne. Opozoril pa je še trgovca, naj nikomur o poslu ničesar ne pove, češ da mora ostati stvar popolnoma tajna, ker bi’ drugače vsi skupaj »gor plačali«. Povrh pa je zagodel: -Če ne boste tiho, ne boste živeli dolgo. ..« Že je bil pri vratih in — izginil.
Prevaran ...
Trgovec je čakal in čakal. Bilo je že poldne, tujcev še vedno ni bilo nazaj. Počasi je jel spoznavati, da je padel v roke premetenim lopovom. To ga je tako potrlo, da niti ni hotel odpreti paketa, ker je bil prepričan, da v paketu itak ne bo nič posebnega. (Poznejši dogodek kaže, da je bil paket dejansko veliko vreden!). Vzel je paket pod pazduho ter odšel v mesto. Upal je, da bo morda slučajno srečal katerega izmed obeh tujcev in da bo potem že kaj primernega ukrenil. V žepu je imel še mnogo denarja, več kakor ga je izplačal tujcu. Bil jc zato previden, vendar premalo ...
Napad sredi ulice In sredi dneva
Ko je taval okrog po ulicah, je premišljeval, kaj bi napravil. Pod roko jc nosil paketi v žepu pa veliko množino denarja. Ugibal je že, ali naj se obrne na policijo. Tvegal je še zadnje poizkuse: preiskal je še zakotne ulice in gostilne, o katerih
Koledar ,Putnikaf v Mariboru
za izlete z avtokarom v 1. 1937.
24. januarja: Ribnira na Foliorju (smučarski izlet) 40 Din.
31. januarja: Semmering (velika zimskošportna nedelja, mednarodne smučarsko tekme, maške-rada na ledu itd.) 170 Din.
1. februarja: Ptuj (Jubilejni ples Trgovskega društva) 35 Din.
2. in 4. februarja: G raz (družabni izlet) 100 dinarjev.
13. do 15. februarja: \Vien (svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, hokej tekme na ledu itd.) 240 dinarjev.
28. februarja do 7. marca:	Leipzig, Praha,
Wien (obisk velikih mednarodnih velesejmov): 1000 dinarjev.
Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih in kurjenih avtokarih. Sedeži so numerirani.
Vse informacije in prijave, pri »PutniU-t, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
Pred novimi odkritji v kokainski aferi
je slišal, da se v njih zbirajo razni tipi, ki 6C boje belega dne, Toda to je bila njegova nesreča: ko je prišel v neko bolj osamljeno ulico, je nenadoma izza vogala stopil pred njega neznan moški, ga podrl na tla, mu izmaknil paket ter istočasno že tudi izginil. Predno 6C je trgovec zavedel, napadalca nikjer več ni bilo. Trgovec pa si tudi ni upal storiti niti koraka za njim. Nenadni napad ga je tako prestrašil, da prvi trenutek »ploh ni razume!, zakaj gre. Čim se je zavedel, je najprej segel v žep, da ugotovi, če ima pri sebi še denar. Res — denar je bil na svojem mestu. Sele ledaj je spoznal, da je bil napadalcu glavno -paket. Očividno je bila torej v paketu res neka dragocena vsebina. Trgovec se je spustil v dir naravnost proti — kolodvoru, Vedel je, da je padel v roke pravcati gangsterski družbi in zato ni bil siguren, če ga lopovi še naprej ne zasledujejo. S prvim vlakom se je pripeljal nazaj v Stari trg.
Leto dni molka
O dogodku trgovec v Starem trgu očividno ni pripovedoval skoraj nikomur. Zaupal ga je menda le najboljšim prijateljem. Bal se je, da bo padel znova v roke lopovom, posebno, če jih skuša izdali. Poleg tega pa se je najbrž bal tudi grožnje, ki mu jo je tujec zabrusil v ljubljanski gostilni, ko jo je zapuščal, češ da ne bo živel dolgo, če komu kaj pove. Samo na ta način moremo razumeti, da je trgovec tako trdovratno molčal. Kljub temu pa 6e je že tedaj nekaj šušljalo, vendar nič določenega. Govorice so se ponovno pojavile šele sedaj v zvezi s kokainskim procesom. Trgovec je namreč — ko je čital časopisna poročila — takoj zaslutil, da so nemara tudi njega prevarili isti, ki sede na zatožni klopi zaradi kokainskih prevar. To je sklepal tudi iz načina, kako so ga prevarili, ker je bila nad njim izvršena prevara podobna onim, ki so jih napravili z drugimi.
Po enem letu spoznal goljufe na sodniji
Res je odšel na sodnijo na raspravo. Težko je pričakoval, kdaj bodo privedli v dvorano obtožence. Motal se je med prvimi gledalci, ki so bili na hodniku. In res: v Hladniku je spoznal onega tujca, ki se mu je predstavil s šopom tisočakov, v Siroku pa Hladnikovega spremljevalca. Tretjega — ki je trgovca napadel — ni mogel identificirati, ker si obraza ni zapomnil, oziroma je bil napadalec morda maskiran. Razumljivo je, da jc bil trgovec nad identifikacijo izredno izne-naden in da tega iznenadenja ni mogel prikriti. Tako je sam izjavil ljudem v dvorani, da so ti lopovi tudi njega prevarili in to je pripovedoval tudi nekaterim ljudem v Starem trgu. Stvar je prišla kmalu na ušesa policiji oziroma orožnikom, ki so storili nadaljnje ukrepe.
Ko ee je trgovec r soboto vrnil iz Ljubljane, kjer je bil baje zaslišan, v Stari trg, je zanimanje na mah naraslo in kmalu so ljudje stikali glave ter sc pogovarjali o tej najnovejši aferi tako, kakor smo tukaj opisali. Ne moremo sicer prevzeti odgovornosti za točnost vseh podrobnosti, ker je mogoče, da vest do nas ni prišla popolnoma izvirna. Trgovec 6am pa popolnoma javno o lem še noče povedati vsega. Vsekakor pa je ta afera, ki je za naš kraj edinstvena, povzročila veliko komentarjev ter nazorno prikazuje, kake stvari se pri nas dogajajo, ne da bi za to kdo vedel.
Rezultat natečaja za plakat razstave slovenske ga novinarstva na spomladanskem velesejmu. Ve-
I	Iesejmska uprava in ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja sta 15. decembra objavili natečaj za plakat razstave slovenskega novinarstva. V petek je imelo razsodišče sejo in ugo-
l	tovilo, da je predloženih samo II osnutkov za plakat. Po natančnem pregledu je razsodišče skic nilo, da ne more nobenemu osnutku podeliti prve nagrade niti druge, ker noben osnutek glede idejne , vsebine in umetnostne kvalitete ne ustreza popolnoma. Zato je razsodišče podelilo dve tretji nagradi po Din 500 in sicer osnutku z gesloma »M-3« m '-Paviljon«. Da se pa tekmovalci ne bi zastonj trudili, je razsodišče prisodilo dvema lelonorvalcc-
I	ma še po Din 250 za osnutka »!« in »Novinar sprejčma«. Ko je razsodišče odprlo osnutkom pri -ložene kuverte z gesli, je ugotovilo, da sta tretjo nagrado po Din 500 dobila litograf Miroslav Gotzl iz Most in slik. akad. Tine Gorjup iz Viča, po Din 250 pa dobita litograf Lado Skrabar iz Most in grafik Ciril Novak iz šiške. Rezultat natečaja jc bil torej slab glede udeležbe, idejne vsebine in | kvalitete osnutkov.
Za razširjenje zagrebškega vseučilišča s« bore Hrvatje. Pravijo, da j« nujno potrebno razširiti tehnično fakulteto. Glavno vprašanje, vprašanje denarja, so rešili sami. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je obljubil posojilo 12 milijonov dinarjev, če prosvetno ministrstvo prevzame plačevanje obrokov. V tej smeri je v Belgradu na merodajnih mestih že posredoval rektor zagreb-| škega vseučilišča dr. Hondi.
Proti nevarnemu raibojniko Branku Braku*«
in njegovim tovarišem je tekla te dni razprava pred zagrebškim sodiščem. Tolpa je imela na vesli več roparskih umorov in ropov in je bila strah Zagreba in okolice. Sodišče je obsodilo Brakusa na dvajset Id težke ječe, njegovega tovariša Ku-reliša na 10 let in tretjega, Alberta Kureliča, na dve leti in dva meseca.
Pšenica nima več toliko kupcev, kakor jih je imela še pred nekaj dnevi. Tak položaj ni samo v Vojvodini, temveč tudi na svetovnih tržiščih. Prva posledica manjšega povpraševanja je bil padec con. Pri nas kupuje pšenico le Privilegirana izvozna družba, ki je znižala ceno pri stotu za 5 Din. Kar gre pšenice ven, gre samo v Francijo. Toliko bolj pa se množijo kupci za koruzo, ki je ves ta čas, odkar je bilo povpraševanje po pšenici veliko, ležala v skladiščih. Posebno Italijani in Avstrijci kupujejo. Največ kupčij je sklenjenih za takoj in čakajo na koruzo tudi mnoge ladje v Splitu, da jo prepeljejo v severno Evropo. Cene so seveda zato poskočile na 78 dinarjev za stol, suha koruza pa se prodaja po 88 dinarjev stot. Nadaljnje povišanje cen pričakujejo za prihodnje mesece.
Športne vesti
V Planfci
V soboto in nedeljo se je vršila v Planici , prva večja smučarska priredilev, ki je lijla obe-1 nem tudi izbirna tekma za našo letošnjo ude- j le?, bo pri slovanskem prvenstvu v Banski B.vslrici' in v Chamonixu na FISinem prvenstvu.
Udeležba je bila majhna: samo 25 tekačev in, 15 skakalcev. Iz teh bo težko najti res dobro reprezentanco. V leku na 18 km jo presenetil Knap
1.eon. — Ifczulluli: Knap Leon (SK Ilirija) 1:28:4(3, Klančnik Alojz (SK Mojstrana) 1:28:19), .Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 1:30:!52.
Skoki:
Včeraj so ob slabem vremenu nadaljevali tekmovanje v skokih. Tudi tu niso rezultati naj- I povolnejšj. V norveški kombinaciji je zmagal ' Klančnik Gregor z 383.2 točkami. Sledi Šramclj Bogo (SK Ljubljana) 370.4 točk.
Samostojni skoki: 1 .Pribošek Franc (SK Ilirija) 210.8 točk (skoki 51.5 m, 52.5 m in 52.5 m), I
2. Klančnik Karel 210.5 točk (51.5 m, 52.5 m, 52 m), 3. Bloc Ado (oba Sm. k. Ljubljana) 203.8 točk (48 m, 51 m, 50.5 m), 4. -Jakopič Avgust (sin. k. Ljubljana) 202.2 točk. Novšak Albin 182.5. Sra-tnelj Brgo 107.5. Novšak je prišel dvakrat na 54 m, tretjič pa na 55 m padel. Sramelj 51,52 in padec na 54 m.
Naša reprezentanca za slovanske igre in FISino prvenstvo sp glasi: Smolej Franc (Bratstvo), Knap Leon, Mrak Frane (oba SK Ilirija), | Ženiva Lovro (Bratstvo). Klančnik Lojze ih Klanc-1 nik Gregor (oba Dovje-Mojstrana), Klančnik Karel in Jakopič Avgust (oba Srn. k. Ljubljana), .la-1 kopič Albin (Dovje-Mojslrana), Šramel Bogo (Sm. k. Ljubljana), Pribošek Franc (SK Ilirija) in Novšak Albin (Bohinj).
V Ca-Pa
Mednarodni športni teden se je pričel že v md-bolo s tekmovanjem v smuku za dame in gospode. Udeležba je bila močnejša in konkurenca težja. Proga je bila ista kot lani. Uspehe naših tekmovalcev nikako nc moremo smatrati za dobre. Res je bila konkurenca zelo močna, toda vendar pomeni dejstvo, da se je samo Heim Hubert plasiral za nadaljnje tekmovanje v slalomu, slab uspeh.
Zmagal jo Nemec Wiirndle Roman v času 4:16.2. Lantschner Helmut 4:29.7, Walch (Avstrija) 4:40, Cranz (Nemčija) 4:41.1. Ud naših tekmovalcev se je plasiral samo Hubert Heim (TS Skala), ki je bil od 75 tekmovalcev 29. s časom 5.35. Vsi drugi naši tekmovalci so imeli veliko smolo. Tako je moral odstopiti naš drugi favorit Ciril Praček in Slavko Urbar, ki je na progi padel tako nesrečno, da so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Izkazalo se pa je, da poškodba ni nevarna. Žnidar Krnil je rabil za progo (5:39.2, Jože Novak pa je presmučal progo v 8:10.2.
Od naših tekmovalk se je naboljiše plasirala
v	damskem smuku Erika Heim, na*a edina zastopnica, Od 15 udeleženk je zasedla 10. inesto. Dosegla je čas 10:31.2, dočim je zmagovalka Christel Cranz (Nemčija) zmagala v sijajnem času 1:38.1.
V	Goradži v Bosni se bo ustanovil posebni
sadjarski zavod. To bo prvi znanstveni sadjarski zavod, katerega naloga bo, da se bo bavil z dvigom naše eadjereje in poplemenitenjem vseh vrst sadja, ki prihaja v poštev za izvoz. Istočasno pa se bo v Sarajevu ustanovil kontrolni institut, ki bo nadziral izvoz vseh poljedelskih in sadnih pridf*)-’ kov.
Najstarejša ženska v državi je Jovanka Pravica, ki je stara nič manj kakor 117 let. Doma je iz Zagradinje blizu Trebi n ja v Hercegovini. Jovanka ne ve leta, kdaj se je rodila, pač pa ve povedati, da sedem let pozneje, ko je Napoleon udaril na Moskvo. Omožila pa se jo tistega leta, ko je cesar Franc Jožef »topil na avstrijski prestol. Danes ima ogromno vnukov in pravnukov. Vse življenje pa na svojo prehrano ni polagala nobene posebne paZnjo, jedla je vse, kar je imela na razpolago. Izogibala se ni ne mesa, ne vina. Največ pa je pojedla zelja, žgancev in mleka. Kljub svojim visokim letom ima izredno dober vid in zna še nit vtakniti v šivanko.
94 let je star morile« v Dolcih pri Virovitici.
ki je ubil svojega posihovljenca, ki je bil star že 6G let. Franjo Pap je s svojim posinovljenceni živel pod istim krovom ter ga je vzdrževal vseskozi posinovljenem Toda starec je bil muhast in je vedno nagajal svojemu hranitelju. Očital mu je, da ne zna gospodariti, izmišljal si razne laži in očilke. Prijela pa se ga je nazadnje fiksna ideja, da ga hočeta njegov posinovljenec in žena zastrupili-Zato ni hotel nobene jedi pokusiti prej, da jo nista začela jesti njegova rednika. Pred dnevi pa mu je snaha spekla nekaj kolačev. Toda starec jih je pograbil in vrgel v stran, češ, da so zastrupljeni. Med prerekanjem je šel starec v sobo in vzel svojo britev. Z njo je potem začel obdelovati posinovljene,! in ga ranil. Ranjeni je šel rane spirat, tedaj pa se mu je od zadaj približal starec in mu z britvijo prerezal trebuh. Mož je kmalu nato umrl. Starec pa je moral v zapor.
Za novimi ležišči premoga stika Trboveljska premogokopna družba pri Selnici in Duhoven pri Krapini. Pred dnevi je začela lam z vrtanji ter preiskuje množino premogovnih skladov v premogovnikih, ki jih že črpajo. Dosedaj so kopali le lignit, vendar pa upajo, da bodo v večjih globinah naleteli na boljši premog.
Izvršilni odbor b. SDS je imel svojo sejo včeraj v Zagrebli. Udeležile se je seje 16 članov, dva p;l sla se opravičila. Sejanje 6e bo nadaljevalo še danes. Predsedoval je dr. Kostič Iz Zemuna. Pro gram, ki ga je obravnavala seja, drže v tajnosti, očividno so se bavili s položajem, ki je nastal po sestanku dr. Stojadinovica z dr. Mačkom.
Mnoge tatove in žeparje, ki so bili deležni zadnje amnestije, je sodišče izpustilo iz zaporov. Toda nanje, je pazila zagrebška policija. Komaj so ti ptički prišli na svobodo, so že začeli s staro prakso. Policija jih je takoj prijela in bodo spet čakali na svoje plačilo za zamreženimi okni.
80 lokomotiv in 60 železniških vozov jc naša
država naročila na Madžarskem. To svoje naročilo je Jugoslavija izvršila v zvezi s klirinškimi terjatvami na Madžarskem. Pravijo celo, da se med temi lokomotivami nahaja tudi nekaj aerodinamičnih, ki naj bi opravljale hiter promet med Zagrebom in Belgradoni ter Belgradom in Skopljem, nekaj manjših pa bi opravljalo promet med Bel-gradom—Sarajevom in Dubrovnikom. Od Belgra-da do Dubrovnika bi bil na ta način čas vožnje za približno polovico krajši, kakor je dosedaj.
Zlato nabirajo v Dravi okoli Virovitice in Koprivnice. Okrog 150 kmetov izpira tam zlato. Vendar pa opravljajo to delo tako preprosto, da ostane veliko zlata neizkoriščenega. Posebno Mura prinaša s seboj mnogo med pesek pomešanega zlata. Za izpiranje pa so se sedaj začeli zanimati Angleži, ki So lastniku izpirališč ponudili moderne .'iroje za izpiranje in zraven denar, da -e bo podjetje izplačalo
Jadrnice na ledu v polni sapi
Načrti Kominterne
Marokanski spor naj bi bil izzval vojno v Evropi
Španska državljanska vojna, ki je v začetku bila v resnici domača Španska zadeva, je od oktobra lanskega leta dobila mednarodni značaj. Od tedaj se docela jasno vidi, da so na delu sile, ki hočejo ob španski zadevi razvneti evropsko vojno in z njo najbrž svetovni požar. Vemo tudi, da si svetovne vojne ne žele toliko različni evropski fa-šizmi, ki so po mnenju nekaterih — tudi pri nas — krivi vsega hudega v današnji Evropi in na svetu. Tisti, ki ima neposredni interes na tem, da se svet zaplete v nove spore, da propade zaradi njih gospodarsko in socialno še globlje, kakor je propadel do zdaj, je boljševizem.
Boljševizem svetovne revolucije ne bi mogel razplameneti zgolj s propagando, zakaj vsi njego-
vi	nasprotniki, idejni in politični, ga pobijajo s tistim orožjem, s katerim se ga da edino uspešno pobijati: s tem, da skušajo masam dati kruha, katerega jim obeta boljševizem v izobilju po zmagi svetovne revolucije. Toda ogromna večina ljudi na svetu nima kakih daljnosežnih in vesoljnih namenov, vsaki mali človek se zaveda, da mu je glavna skrb to, kako bo živel sam tista kratko odmerjena leta v danem okolju in v danih socialnih razmerah. Zato imajo smisel za svetovno reševanje človeških razmer predvsem ljudje, ki od tega svojega poslanstva žive. Mali človek vpraša samo po kosu kruha, ki ga bo užival čim dalje, ne da bi se izpraševal, kdo mu ga daje ali v imenu katere ideje mu ga daje.
Boljševizem se tega zaveda, zato ve, da je njegov svetovni uspeh samo v čim večjem slabšanju socialnih razmer. To poslabšanje doseže višek v vojni. Zato je vojna v Evropi in na svetu prvi korak do boljševiške revolucije.
Vse diplomatsko delovanje boljševiške propagande gre za tem, da bi izzvalo v Evropi oborožen spopad. Najljubše bi sovjetom in Kominterni bilo, če bi ta spopad izbruhnil ne med Nemčijo in njimi, marveč med Nemčijo in Francijo. V ta spor bi zaradi svoje pogodbe s Francijo morala poseči tudi Sovjetska Rusija, toda la pomoč Franciji bi je ne veljala veliko. Vse svoje glavne sile bi lahko prihranila zato, da jih v Evropo, katero bi opustošila vojna, vrže za oborožen pohod komunistične revolucije.
Zato sovjetska diplomacija po eni strani, Kominterna s svojimi agenti pa po drugi strani z vsemi silami dela na to, da bi zaradi česarkoli izzvala spor med Francijo in med Nemčijo.
Naravnost nazoren primer za to zločinsko prizadevanje svetovnega in ruskega boljševizma je zadnji »marokanski spor«, ki je Evropo skoraj pripeljal do vojne, čeprav smo se tega malo zavedali. Ko so Sovjeti videli, da zaradi Španije same kljub njihovemu vmešavanju in pomoči ne bo v Evropi vojne zaradi tega, ker temu nasprotujejo Anglija, Nemčija in Italija, na drugi strani pa Francija, ki za vojno ni pripravljena zaradi neprestanih štrajkov v oboroževalni industriji in zaradi komunistične propagande v armadi in mor-
narici,. so skušali Francijo v vojno prisiliti po poti dejstev. Za to naj bi jim bila služila gonja proti Nemcem, češ da se izkrcavajo v španskem Maroku in nameravajo od tam napasti francosko posest v Afriki.
Način, kako se je ta gonja začela in vodila, nam priča o prevejani taktiki svetovnega boljševizma.
Strah Kominterne pred Nemčijo
27. novembra lani so nekateri pariški listi prinesli vest, da je seja Kominterne v Moskvi za vsako ceno sklenila izzvati na svetu vojno. Na tej seji je Krestinski, prvi pomočnik sovjetskega komisarja za zunanjega zadeve Litvinova, poročal, da bo po njegovem mnenju Nemčija pripravljena vojaško in diplomatsko v drugi polovici leta 1937, da napade Sovjetsko Rusijo. Edina možnost, da Nemčija Rusijo prehiti, je v tem, da najpozneje spomladi 1937 izzove vojno v zahodni Evropi. Njegov tovariš Moskvin je dostavil, da bo edino tako Rusija uspela in ohranila svoje dragocene sile za večje namene.
Januarja letos je bila druga seja, katere so se med drugimi udeležili Molotov, Kaganovič in Ordžonikidze iz sovjetskega političnega urada, Kusinen in Dimitrov iz glavnega odbora Kominterne ter maršal Vorošilov z nekaterimi drugimi voditelji sovjetske armade.
Vsi so bili prepričani o tem, da izvira nova in največja nevarnost za Sovjetsko Rusijo iz protikomunistične pogodbe med Nemčijo in Japonsko. Zastopniki sovjetske vojske so razložili položaj z vojaškega stališča. Pojasnili so, da tehnično sovjetska armada še ni pripravljena, da bi tvegala spopad z Nemčijo ali Japonsko. Zato so za odvrnitev nevarnosti zahtevali, da zunanji komisa-rijat povzroči diplomatski spor, da bi Nemčijo zapletli drugje. Zagotavljali so, da bo doba april-september 1937 najnevarnejša za Sovjetsko Rusijo, če Nemčija, Italija in Japonska ne bodo imele posla drugje.
Treba je bilo torej obrniti nemško pozornost od Rusije in postaviti v ospredje evropskega zani-mnaja spor med Berlinom in Parizom, ker sicer ni v Evropi nobene prilike, kjer bi bilo mogoče zaplesti Nemčijo v kake prepire.
Tisk pripravka verno
Takoj naslednji dan po tej seji 60 se sestali zastopniki sovjetskega zunanjega ministrstva ter Kominterne, da se dogovre o vsem potrebnem za ast, v katero naj bi se ujeli Francija in Nemčiji'. Sodelovanje francoskih komunistov pri vsakem takem načrtu jim je bilo zagotovljeno že od sedmega kongresa Kominterne, ko so voditelji francoskega komunizma Thorez, Marty, Duclos in Cachin slovesno prisegli, »da bodo za vsako ceno in neod-
jenljivo branili ozemlje Sovjetske Rusije, edine domovine vseh proletarcev.«
Na tej seji so sklenili, da se mora začeti v evropskem levičarskem in Nemčiji sovražnem tisku gonja proti nemškim vojaškim načrtom glede Francije. To nalogo je seja poverila Tahlu, načelniku odseka pri osrednjem odboru komunistične stranke v Rusiji. Kot pomočnike so določili Knorringa in Serafino Kviringovo voditelja propagandnega odseka pri Kominterni, ter Vinogradova, tiskovnega načelnika v zunanjem ministrstvu v Moskvi.
Ti so se domislili, da je Maroko že nekoč v nedavni zgodovini služil kot pretveza, zaradi katere bi bila skoraj izbruhnila 1009 vojna med Francijo in Nemčijo. Ce ni šlo tedaj, zakaj ne bi šlo zdaj?
Neposredno izvedbo tega načrta glede Maroka, sta dobila v roke dva sovjetska špijonska agenta, Erumanov, ki biva v Londonu, ter neki Majorski, ki je v Parizu. Erumanov je za podkupovanje evropskega tiska dobil deset milijonov frankov Majorski pa v isti namen petmjst milijonov. Teh petindvajset milijonov ni prišlo iz Moskve. Ne. dal jih je na razpolago finančni zastopnik rdeče vlade v Valenciji, Marcelino Pasqua iz zneskov, ki jih ima ta vlada naložene v francoski državni banki. Torej španski denar, ukraden španskemu človeku zato, da se bo poleg sedanje vojne v Španiji razvnela na španskem ozemlju še ena.
Poleg denarja sta ta dva agenta dobila še nekaj sodelavcev, ki jih jima je iz vrs' francoskih boljševiških časnikarejv tako v Franciji, kakor v francoski Afriki dodelila Kominterna.
Ves ta časnikarski štab za pripravo evropske voine se je zbral v Parizu, da se sporazume o zadnjih podrobnostih. Udeležili so se tega sestanka tudi trije predstavniki Kominterne v Franciji in sicer Jarigion, Duray in Raynaud.
Začetek in konec
Že od začetka januarja so moskovski listi z uradnimi »Izvestiji« na čelu objavljali razburljive ve°ti o izkrcavanju nemških čet v španskem Maroku, ki nameravajo napasti francosko afriško ozemlje. Tem vestem, ki so se dale v običajno protinemško in protifašistično gonjo sovjetov, v začetku ni nihče pripisoval nobene važnosti.
Prvi list, ki jih je v Evropi ponatisnil, je bila pariška komunistična »Humanite«. Za njo so šla vsa glasila vladne-Ljudske fronte, hkratu pa so prinesli natanko ista poročila londonski, sicer ponavadi dobro informirani listi. Tudi tu ie denar Kominterne dosegel svoje. Iz angleških listov je šla vest o nemškem naskoku na Maroko kakor vihar po vsej Evropi. Franciia je poslala pred Maroko vse svoje atlantsko brodovje, vrstile so se mrzlične poluradne izjave Levičarski lisk v Franciji pa jc že zahteval — mobilizacijo. Ce bi bila francoska armada mobilizirana, bi bili Nemci po zaslugi tega preprostega manevra boljševikov danes sredi vojne.
Prvi, ki so boljševiki poskus javno razgalili, so bili šlpanski nacionalisti. Niihov zastopnik, guverner Maroka, polkovnik Beigbeder, je dal uradno iziavo, da so vse te vesti francoskega levičarskega tiska neresnične. Povabil je , hkratu francoske in angleške vojaške izvedence, nai se na lastne oči prepričajo o tem. če so res Nemci v španskem Maroku. Povabil je tudi zastopnike svetovnega tiska, razen boljševikov. Vsi ti so morali ugotoviti, da so bile vesti o izkrcavanju Nemcev neresnične. Sledile so izjave Angležev.
Nazadnje je Hitler odkrito povedal francoskemu poslaniku v Berlinu, kaj in kako misli Nemčija. Na to zagotovilo državnega poglavaria Nemčije je morala verjeti tudi uradna Francija. V njen tisk pa se je naselil molk, ki ga trga samo angleško in francosko opozicionalno čacopisje, ki razkrinkava »miroljubne« namene sovjetov.
Ni pa dvoma, da si ie to spletko najbolj zapomnil nemški fašizem, ki bo po svoji navadi skušal čim prej odgovoriti nanjo._____________________
Obvestila
XIII. poljudno - znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. G. dr. llobert Nelmuer, primarij zdravilišča na Golniku bo predaval o torni tVeledela medicine.«. Predavanje se vrti v torek 26. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornico. Vstopnina G, 4, 2 IHn.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, dno 26. jan. t. 1. ob 8 zvečer v novi dvorani veselo predpustno burko, ki jo bodo izvajali člani dramskega odseka. Kdor si želi eno liro neprisiljeno zabave, naj nas ta večer gotovo obifičo. Kontrolni listek za Din 2, dijaki 7, legitimacijo Din 1. Ker je veliko zanimanje za predstavo, si lahko rozfsrvirate boljše sedeže po Din 3 in 4. Predprodaja rezerviranih kontrolnih listkov v pisarni «Pax et honum«, frančiškanska pasaža. — Odbor.
Znameniti raziskovalec Martin Johnson, čigar afriški filmi so.znani po vsem svetu, se je pied kratkim pri letalski nezgodi v Ameriki smrtno ponesrečil.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobife v najboljšem in najcent-jšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo >0 Din
Ponedeljek. 25. januarja. 1? Moderni plesni akordi (plošče). — 12.45 Vrento, poročila. — 13 cas, spored, obvestila. — 13.15 Rapsodije in fantazije (ploščo). — 14 Vreme, borza. — IS Zdravniška ura (kosi>. dr. Anton Brecelj). — 18.20 Naše koračnice (plošče). — 18 30 Slo-vonska narodna pesem (gosp. Fr. Marolt). — 19 f!as, vreme, pročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Kako je Vuk Karadžič prišel do narodnih pesmi (Višeslava Curičič iz Belgrada). - is 50 Zanimivosti.
— 20 Operna glasba. Izvaja Badijski orkester, solist g. Robert Primožič, baritonist Drž. opere. — 22 Cas, vrome, poročila, spored. — 22.15 Narodno pesmi (Fantjo na vasi).
Drugi programi
Ponedeljek, 25. januarja. Del orad: 20 Prenos iz Sremskih Karlovcov. — Zaureb: 20 Kvintet pihal. — Dunaj: 20 Zabavni koncert. — Budimpešta: 20.10 Orkestralni in vokalni koncert. — Trst—Milan: 20.40 Simfonični koncert. — Rim—Bari. 20.40 Violina in klavir.
— Praga: 21 Orkester in klavir. — Varšava• 21.30 Haasova suita «Dan in noč«. — Konigsberg: 20.10 Vojafika jrodba. — Frankfurt: 20.10 Narodna glasba.
— BeromUnster: 21.10 Simfonični koncert. - Pariš— Radio: 21.45 Piernejeva opera «Carobni pokah.
Striček (na katerega se obešajo otroci: No, otroci, kaj je to? Ima sive lase, dolga ušesa, lepo poje in jahati se da na njem...
Otroci: To si pa ti, striček!
Največja angleška ladja »Queen Mary« je sedaj v popravilu v ladjedelnici v Southamptonu. Novi vijaki, so tako veliki, da morajo pri njihovim montiranju rabiti škripce.
Sven Elvestad:	56
Zlodej se dolgočasi
»To ne bi prav nič pomagalo,« je odvrnil Maselhuhn, »morda niti tega parka ne morem zapustiti.«
»Toda moj prijatelj je zelo bogat. Lahko vam nudimo vso gotovost in varnost, ki si jo morete misliti. Trdno verujem, da so naši sovražniki v tem trenutku tudi vaši.«
»Da so postali, morda...«
Utihnil je in se prepustil razmišljanju. Ri-stove besede so brez dvoma napravile utis nanj. Zagledal se je motno predse, da bi tehtal postojanke. Potem pa je z enim samim zgibom ramena vso stvar odvrgel.
»Kaj pa vi?«, je vprašal. »Zakaj ostajate ob takem čudnem večeru sami v tem zapušče- ; nem hotelu? Zakaj ne greste dol k morju?«
»Ker vem, da je prišel odločilen trenotek. Vaša opomba, da morda niti tega parka ne morete zapustiti, ni nič novega, ni redka. To sem že vedel.«
Pokazal je na pročelje hotela in nadaljeval:
»Imate prav. Hotel je zdaj pust. V tem trenutku je morda človeško najbolj zapuščen kraj v tem migljajočem mestu. Čakali so na ta trenutek. Računali so, da bo takrat, ko bo poslednja vožnja pevčeva izvabila ljudi iz vseh njihovih lukenj, ostalo bojišče njim sa-
Rist je na mramorno mizo pisal nevidne črke s kazalcem.
»Vašo zgodbo bi vam lahko povedal v par besedah,« je delaj. »Glasi se:
Premeteni zločinec Haselhuhn, ali kako se pač pišete.
Haselhuhnova internacionalna banda.
Izdajalec Haselhuhn.
Napolitanska veja bande.
Haselhuhnova obsodba.«
»Toda kakšna je zveza med tem romanom in z vami, oziroma z vašimi prijatelji?« je vprašal Haselhuhn.
"•Mislim. da boste drevi vi glavna oseba.«
Haselhuhn je pogledal v dolge vrste oken na hotelskem pročelju. V njih se je začela kazati senca, ognjeni odsev sončnega zahoda je že bil ugasnil. Nekatera okna so bila odprta, sivi zastori so se nalahno premikali pred zamolklo temoto po sobah. Tudi v parku se jezaoelo mračiti, palme so se spojile s svojimi sencami in postale neizrečeno velike ter temne. Haselhuhna je spreletela mrzla groza.
>Ali ne čutite,« je dejal, »da je v teh odprtih okenskih žrelih nekaj prežečega. Tako mi je, kakor da je nekaj name naperjeno, streli iz zasede, zastrupljene puščice...«
Vstal je:
»Razen tega postaja hladno.«
Prikimal je v slovo in se Ristu nasmehnili. Rist še nikdar ni videl v njegovem obrazu toliko dobrote in človeške privlačnosti, kakor v tem nasmehu Haselhuhn je šel po širokem marmornem stopnišču hotela navzgor.
Tik preden je zaprl vrata, se je obrnil in pogledal nazaj.
Rist je ostal še dolgo na klopi in premišljeval. Bergcrone? Kje je bil Bergcrone v tem trenutku? Rist in on sta se dogovorila, da bosta Bredeja in gospodično Ido pustila sama na morje k mrtvaškemu sprevodu. Tudi Bergcrone je bil mišljenja, da bodo njuni nasprotniki izbrali po vsej priliki ravno praznoto v hotelu, da izvedejo svoj udarec. Toda Bergcrone se je zadnje dni začel nekam skrivnostno obnašati. Začel se je zanimati za opremo hotela, tloris sob, za razmerje med sobami, posebno za prostor med njimi in med terasami in za število oken. Največ zanimanja je pokazal za Haselhuhnovo sobo. Napravil si je celo njen tloris. Ko ga je Rist poprosil za pojasnilo, se je le uslužno nasmehnil. Bergcrone je svoje pravo bistvo pač vedno skrival pod to svojo prijaznostjo. Jaz sem arhitekt, je bil dejal. No, in ta hotel je zame čudovito zgrajen. — Toda, kje je bil zdaj? Saj je vendar obljubil, da bo ta čas nekje v bližini.
Rist je naenkrat občutil, da ga v parku obdaja izdajalska teminp. Nad temnimi senčnimi oboki palm so se pokazale nekatere motne zvezdice, iz zaliva sfem se je slišala ubrana žužnjava, ki je vedno dokaz, da se je začelo to ali ono napolitansko slavje. Ce se mu je bilo le količkaj bati, potem v tem temnem gozdu ni bil več varen. Lahko bi odšel dol k pristanišču, toda naenkrat mu je bilo, kakor da ga kličejo okna velikega hotela. Vse te veličastne vrste oken, ki je večina med nji-
mi bila ugasnila in ležala prazna, so klicala po njem.
Kje pa je Haselhuhnovo okno? Morda so to ona štiri okna tam zgoraj? Videl je, da se je v njih pravkar zasvetilo, pokazal se je medel, rdečkast sijaj, kakor da nekdo hodi po sobi okrog in si z vžigalico sveti, ker se boji električno luč prižgati.
Odšel je v hotel po isti poti kakor Haselhuhn. Najprej je šel skozi veliko vrtno dvorano, ki je bila skoraj vsa temna, le majhna zelena namizna svetilka je gorela v kotu. Š je navzgor po stopnicah, ki so bile pokrite t. preprogami Vso pot nikogar ni srečal. Hodnik, ki je prišel vanj, je bil Jarko razsvetljen, pri tem pa tako prazen, da se je moglo slišati brenčanje električne luči. Zdelo se mu je, da je v predoru, ki drvi vlak skozenj.
Ko se je bližal Haselhuhnovim vratom, se je pred njim nenadoma pojavila postava. Rist jo je takoj prepoznal po njeni drsajoči hoji. Bil je Vittorio Prikazal se je iz desnega hodnika, se v krogu izognil in odšel dalje, ne da bi se ozrl. Vittorio je bil torej v hotelu, bil je torej eden med redkimi, ki so zdaj v hotelu. Rista prav za prav ni začudilo, to je ves čas pričakoval. Kaj pa dalje, si je mislil, kaj bo treba tvegati? Vse svoje vrednostne papirje je deponiral in revolver nosi pri sebi. Stal je pred Haselhuhnovimi vrati. Ali naj potrka?
Naenkrat ga je stresla čudna misel:
»Kaj pa, če je oni tam noter že mrtev?«
mim.«
»Koga mislite?«
»Slovenski domt izhaja »sak dflavnih nb 12 M«sečnn narnfnina 12 Din za tnozeraatvo 2f Din HredniStvo Kopitarjeva ulica HHTl IVttfon	to	29¥t>.	Uprava.	K-upimrjevo	U
Telefon 29S& Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; li Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Juae Košiče k.