Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII., št« 44 Ljubljana, nedelja tL fetmaija 1937 Cena 1 Din u pittvmatvo. i^juoijana, tvaaltjeva ulica d — reielon St. 8122, 8123, 33125, 3126. mseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova m. 8 — Tel. *392, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova OL St, 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, W1en St 105 24L Izhaja vsak dan razen poueaeijica. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40*— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 8122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1» Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Atentat na podkralja Grazianlia u Adis Abebi Maršal GrazianI in general Liotta nevarno ranjena Pri proslavi veselega dogodka v italijanski kraljevski rodbini so napadli podkralja Grazianija z ročnimi bombami — Več oficirjev, vojakov in domačinov je bilo ubitih, mnogo članov spremstva pa nevarno ranjenih Rim, 20. febr. br. Veliko vznemirjenje po vsej Italiji so izzvale alarmantne vesti o dogodkih, ki so se včeraj odigrali v Adis Abebd. Sinoči so se namreč razširile verzije, da je bil ob priliki sprejema abesinskih plemenskih poglavarjev in proslave veselega dogodka v italijijanski kraljevski rodbini izvr-gem atentat na abesinskega podkralja maršala Grazianija ter da je bil Graziani ubit, več drugih italijanskih odlič. nikov pa smrtno nevarno ranjenih. Govorilo se je celo, da je v Abesiniji izbruhnila revolucija in da se širi upor proti italijanski nadoblasti. Razširile so se tako alarmantne vesti, da je bila naposled vlada prisiljena izdati uradni komunike, da pomiri javnost. Komunike, ld ga objavljajo šele današnji popoldanski listi, se glasi: Včeraj opoldne ob 12 so v Adis Abebi v proslavo rojstva prvega sina i ta. Ujanskega prestolonaslednika razdelili " razna darila, po večini živila za siro-| masne sloje v Adis; Abebi. To priliko in gnečo, ki je nastala pri navalu množic, »o izkoristili razni elementi, ki so se približali podkralju maršalu Graziani-ju in vrgli proti njemu in njegovemu spremstvu več ročnih bomb. Od eksplozije je bil podkralj maršal Graziani lažje ranjen, iz njegovega spremstva pa general Liotta in še neki drugi odličnik težje ranjena. Red in mir je bil takoj vzpostavljen. Vesti o izbruhu nemirov so neresnične. Današnji popoldanski listi doda je jo temu komunikeju komentarje, v katerih obsojajo zločin in zahtevajo najstrožjo kazen za storilce. Naglašajo pa, da ne gre za političen atentat ali za delo kake zarote večjega obsega. Zato temu dogodku ni pripisovati nobenega pomena. Po vsej Abesiniji vlada red in mir in aibesinsko prebivalstvo obžaluje dogodek in obsoja zločince. Prve podrobnosti o napadu Rim, 20. februarja, o. Včerajšnji atentat aa podkralja maršala Grazianija v Addis Abebi je izzval v vladnih in političnih krogih, kakor tudi v ostali italijanski javnosti zelo mučen vtis, tembolj, ker so v -idnjih mesecih poročali o popolni pacifi-kaciii Abesinije, o uničenju zadnjih abe-snskih čet in ker so zagotavljale italijanske oblasti, da vlada zlasti v Adis Abebi, elavnem mestu nove italijanske kolonije, popolen red. Čeprav se je atentat pripetil že včeraj opoldne, niso sprva o njem ničesar poročali. Zdi se, da so v prvem trenutku skušali ta dogodek prikriti; ko pa so videli, da objavlja svetovni tisk o njem že ■»drobna poročila, ga niso mogli več tati. Zato so danes o njem objavili poročila r označili atentat kot dejanje posamez-ikov, ki so se pomešali v množico, da bi lažje skrili. Atentat sam je bil izvršen na naslednji način' Kako je bil izvršen napad Včeraj dopoldne je priredil podkralj maršal Graziani veliko zahvalno službo božjo zaradi rojstva sina italijanskega prestolonaslednika. O tem je bilo obveščeno vse prebivalstvo ter se je k proslavi zbrala velika množica ljudi. Prisostvovali so ji tudi zastopniki koptske cerkve, mnogi abe-sinski dostojanstveniki, ki so se uklonili italijanski oblasti ter mnogi drugi domačini, ki so prišli, da vidijo parado. Po službi božji v katoliški in koptski cerkvi je podkralj Graziani pričel domačinom razdeljevati darove v proslavo veselega dogodka. Razdeljevanje darov je bilo skoro že popolnoma končano, vendar pa je bila ob glavnem vhodu zbrana še velika množica domačinov ter italijanskih delavcev in vojakov, ki so čakali na maršalov odhod. Bombe od vseh strani V trenutku, ko je odhajal podkralj Graziani od razdeljevanja darov, so nenadoma začele proti njemu in njegovemu spremstvu padati iz množice male ročne bombe. Graziani se je skušal umakniti na varno, vendar pa so bile bombe tempirane na zelo kratek čas ter so takoj eksplodirale. Na tla so se zgrudili vsi okrvavljeni in ožgani podkralj Graziani, poglavar koptske cerkve Abuna Ciril ter mnogi višji italijanski oficirji, ki so v naglici skušal? zaščititi podkralja. Razen njih je bilo ranjenih tudi mnogo Italijanskih vojakov ter domačinov, ki so stali okrog podkralja ter dostojanstvenikov. Napadalci v splošni zmedi Zginili Nastala je strašna panika, ki so jo v glavnem povzročili domačini. Morda je bila ta panika tudi organizirana, da bi zabrisali sled za atentatorji. V zmedi, ki je nastala na glavnem trgu, atentatorjem ni bilo težko skriti se v množici domačinov ter z njimi skupaj izginiti. Koliko ročnih bomb je bilo vrženih še ni točno ugotovljeno. Nekateri trdijo, da so bile tri, drugi govore o petih, nekateri pa zopet zatrjujejo, da jih je bilo celo 10 in sicer še po prvih, ki so bile vržene proti Grazianiju, da bi se izzvala še večja panika. Ranjeni in mrtvi Podkralj Graziani, letalski general Liotta, Abuna Ciril In ranjeni italijanski oficirji 6o bili takoj prepeljani v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Po prvih vesteh Iz Addis Abebe so rane podkralja Grazianija, generala Liotte ln Abune Cirila lažjega značaja ter ranjenci niso v smrtni nevarnosti, trdi pa se, da je atentat zahteval več smrtnih žrtev med Italijanskimi domačinskimi vojaki, ki so bili v bližini in se niso mogli umakniti, ker so granate eksplodirale v njihovih vrstah. Bazen tega jih je bilo večje število tudi hudo ran jenih. Zarota aH demonstracija ? Kakor poročajo s službenega mesta, je bil ta atentat na podkralja Grazianija delo posameznikov, ki so se skrili v Adis Abebi ter so hoteli na ta način demonstri- rati proti italijanski okupaciji in dokazati, da Abesinci še niso popolnoma podvrženi. Mogoče je tudi, da so atentatorji prispeli iz kakega 'drugega dela Abesinije. Stvar preiskave, ki je bila takoj uvedena, bo, da zadevo razčisti v tem pogledu. Preiskava bo zelo težavna, ker bo le težko ugotoviti zaradi sličnosti domačinov, kdo je bil v zmedi okrog podkralja Grazianija, in ali so bili atentatorji iz mesta, ali pa so prišli iz kake druge abesinske pokrajine. Nepričakovan dogodek po inšpekcijskem potovanju V zvezi s tem atentatom naglašajo, da je podkralj Graziani malo prej končal inšpekcijsko potovanje po Abesiniji. Prepotoval je več tisoč kilometrov, vendar pa ni bilo nikjer nobenih incidentov. Povsod je našel red in mir. Zato sodijo, da gre pri atentatu v Adis Abebi za delo posameznikov, ki so hoteli na ta način povzročiti italijanskim kolonijskim oblastem nepri-like. Prva preiskava Po prvih rezultatih preiskave je bilo več atentatorjev. Bombe so padle proti podkralju Grazianiju iz več smeri, kar je dokaz, da so se atentatorji porazmestili na več krajih okoli njega. Sedaj preiskujejo, kakšnega tipa so bile ročne bombe, da bi dognali, ali je bil morda atentat organiziran od zunaj. Atentatorji so hoteli vsekakor s svojim napadom doseči dva Antonescu v avdienci Včeraj je sprejel rumunskega zunanjega ministra Nj. Vis« knez namestnik Beograd, 20. febr. p. Ob 12.30 je Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejel v avdienci v Belem dvoru rumunskega zunanjega ministra Viktorja Antonesca. Ob 13. sta mu Nj. Vis-knez namestnik in kneginja Olga priredila obed, ki so se ga udeležili ravnatelj političs nega oddelka rumunskega zunanjega ministrstva Kreceanu, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič rumunski poslanik Viktor Cadere, minister dvora Milan Antjč maršal dvora Colak Anti^. dvorna dama Nj. Vis. kneginje Olge ga- Lozanič in kabinetni šef rumunskega zunanjega ministrstva Nikolaj Joanid. Popoldne se je Antonescu sestal v romanskem poslaništvu z diplomatskimi zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze- Po sestamku je imel v zunanjem ministrstvu dolgo konferenco s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem- Na konferenci sta ponovno proučila uspehe atenske konference Balkan« ske zveze in obravnavala zlasti vprašanja, ki se tičejo Jugoslavije in Rumunije. Zvečer je priredji dr. Stojadinovič na čast svoje mu gostu večerjo v svoji vili Ob 22.50 je dir. Antonescu odpotoval v Bukarešto. Na kolodvoru so se poslovili od nje, ga predsednik vlade dr. Stojadinovič z višjimi uradniki zunanjega ministrstva ter diplo matsk; zastopniki Male antante in Balkanske zveze. sporazum v ČSR Službeni komunike potrjuje vesti o doseženem sporazumu med Nemci in Čehi Praga, 20. febr. AA. Pogajanja, ki so se začela že pred tremi tedni med vlado in zastopniki nemške manjšine, so se končala s sporazumom. Uradno poročilo pravi med drugim, da v gospodarskem pogledu vlada ni zanemarila nemških pokrajin. V boju z industrijsko krizo so nemške dežele dobile znaten del finančne podpore držaive. Vlada bo skrbela, da se javna dela v vseh pokrajinah poverijo predvsem domačim podjetnikom in krajevnim delavcem. Izvajanje tega načela se bo strogo kontroliralo. Socialne in higijesnske ustanove v korist mladine bodo prav tako kakor doslej neposredno upravljali zastopniki prizadetih narodnosti. Glede rekrutiranja uradništva, vprašanja, ki ga je že ustava uredila a čim največjo strpnostjo, ima vlada prav, iko zahteva v skladu z mednarodno priznanim načelom brezpogojno lojalnost nasproti državi Komunike pravi, da znanje uradnega jezika, ki se čim dalje bolj širi med manjšinami, omogoča razširjenje rekrutiranja teh manjšin v službi države. Češkoslovaška ustava je ftudt jezalkovna vprašanja uredila do skrajnih možnosti. IM vsem tem je vlada izdala ukrepe, da se razne panoge uprave poslužujejo prevodov, kadar se obračajo na občine, katerih prebivalstvo je po večini manjšinsko. • | Glede javnega pouka se bo upoštevalo pravično razmerje pri razdelitvi proračunskih sredstev. To pravilo se izvaja za vse manjšine v državi, torej ne samo za nemško. Komunike pravi naposled, da bo mogoče tudi najaproti poljski manjšini, ker se noben tuji element ne vtika v manjšinsko potrUko na Češkoslovaškem bratsko in pravično urediti jezikovni problem. Prepoved prostovoljcev stopila nocoj v veljavo Valencijska vlada je odklonila zahtevo, da bi smeli prostovoljci zopet oditi iz Španije London, 20. febr. d- Nocoj po polnoč} stopi v veljavo sporazum o prepovedi zbiranja in pošiljanja prostovoljcev za Španijo. V smislu sporazuma so že vse prizadete države izdale potrebne ukrepe, da se prepreči vsak odhod ali prehod prostovoljcev v Španijo. Za prekoračenje meje so določene posebno stroge odredbe in so se vse države obvezale, da ne bodo izdale ne svojim, ne tujim državljanom nobenega dovoljenja za potova« ne v Španijo, razen v primerih, kjer je izklju čen vsak sum. Brezposelnim delavcem se potni listj v Španijo sploh ne bodo izdajali. Francosko-španska meia je bila že v teku današnjega dne takorekoč hermetično zaprta. Vzdolž meje stražijo posebni vojaški oddelki in neprestano se šetaio ob meji posebne patrole, da preprečijo tudi vsak skriven pre* hod preko meje- Pariz, 20. febr. o. »Exoelsior« ee bavi z vprašanjem povratka prostovoljcev iz Španije. k,- sta ga sprožil; Italija in Nemčija. Istočasno s tem je bilo sproženo tudi vprašanje zlatih zalog španske banke, ki so bile odpremlijene v inozemstvo. Francoska vlada se je obrnila na vlado v VaLeneiji, da bi označila svoje stališče glede na zahteve Nemčije in Italije, valencijska vlada pa je odločno odklonila vrnite prostovoljcev. Valencijska vlada ne dovoljuje odhoda niti onim prostovoljcem k,- bj se sami hoteli vrniti domov. Več sto francoskih prostovoljcev se je obrnila na francoske diplomatske zastopnike z zahtevo, naj se ji Km omogoči odhod iz Španije, republikanske oblasti pa so jih takoj nato aretirale ter so bile doslej vse intervencije francoskega odpravnika poelov; Kamna. uspeha. Merili niso samo na podkralja Grazianija kot zastopnika italijanske okupacijske oblasti, temveč tudi na Abuno Cirila, ki mu očitajo, da se je prvi pokoril Italijanom in tako izdal Abesinijo. Za sedaj še ni znano, ali je bil kak atentator že aretiran. Zdi se, da so napadalci v nastali zmedi in paniki izginili in nimajo za njimi še nobenega sledu. Razburjenje v Rimu Rim, 20. februarja. AA. (Havas) Atentat v Adis Abebi je napravil v Rimu veliko vznemirjenje. Maršal Graziani je osebnost, ld uživa veliko popularnost Pri zadnji uradni svečanosti, ki ji je predsedoval pred včerajšnjim, je podkralj sprejel izjavo zvestobe od 84 veledostojanstvenikov in dejal, da je prevozil 8000 km z avtomobilom po Etiopiji, ne da bi se mu bil pripetil kakršenkoli incident čeprav je imel samo 50 mož spremstva. Včerajšnji atentat pomeni torej, da vsa država še nI podvržena. General Aurellio Liotta, ki je nevarno ranjen, Je takisto t Rimu zelo priljubljen. NI še znano točno število žrtev. Rim, 20. februarja. AA. (Štefani) Atentat na etiopskega podkralja in na druge zastopnike oblastev se zdi rimskemu tisku osamljena epizoda kriminalnega fanatizma. Listi pravijo, da je pokrajina okoli Adis Abebe že zdavnaj očiščena abesinskih upornikov, kar potrjujejo javna dela vseh vrst, ki so se začela v okolici prestolnice in jih vrše italijanski delavci. Sicer so pa na vsem področju cesarstva razbojniški napadi udušeni in vlada povsod popoln mir in red. To je potrdil osebno tudi sam maršal Graziani po svojem nedavnem potovanju, ki ga je izvršil z avtomobilom, ko je prevozih svojih 3000 km. Epizoda v Adis Abebi, dejanje fanatikov, nima nikakega pomena in ne gre v njej gledati izraz splošnega duševnega stanja. Listi izražajo upanje, da bosta podkralj in general Liotti kmalu okrevala. Stroga cenzura Rim, 20. februrja. AA. (Reuter) Uvedena je stroga cenzura nad brzojavkami iz Adis Abebe in ni podrobnih vesti o atentatu na maršala Grazianija. Mislijo, da je mnogo oseb aretiranih in da se vrši stroga preiskava. Proces bo javen. Za krive spoznane osebe bodo ustreljene. Vest, da Je neki Abesinec ranil maršala Grazianija z bombo v neki ulici Adis Abebe, so popoldanski listi priobčili le v nekaj vrstah. Italijani so presenečeni, ker so mislili, da so Abesinci že popolnoma pod-jarmljeni in da so zvesti Italiji, izvzemši manjši oddelek, ki se je uprl pod vodstvom rasa Deste. V Rimu se sprašujejo, kako so se mogli napadalci tako zelo približati maršalu z bombami v rokah. Grazianijeve rane smrtno nevarne Rim, 20. februarja, o. Po zadnjih vesteh iz Addis Abebe poškodbe podkralja Grazianija ln generala Liotte niso tako lahke, kakor so sprva poročali, da ne bi Izzvali prevelikega razburjenja. Podkralj Graziani ln general Liotta sta še v bolnišnici in so morali oba takoj operirati. Rane so zelo težkega značaja ter je njuno stanje zelo resno. Vesti o tem atentatu so izzvale veliko potrtost v službenih krogih, ker so z njim demontirane vse dosedanje trditve, da se je Abesinija že popolnoma pokorila italijanskim oblastem [ Vroči boji za Madrid Po vesteh lz vladnega vira je ustavljeno prodiranje nacionalističnih čet Madrid, 20. febr. AA. Ofenzivne operacije republikanskih miličnikov, ki »o se včeraj začele, so se danes nadaljevale zelo učinkovito v odseku blizu Argande. Vladne čete so zavzele več pomembnih točk, ki obvladujejo cesto iz Madrida v Valencijo. Nadaljuje se boj, da se os vo bode še druge strateške postojanke, ki jih uporniki branijo z največjo trdovratnostjo. Popoldne je v Madridu glede na najnovejša poročila zavladalo optimistično razpoloženje. Prodiranje vladnih čet proti Las Rosasu se ob potrebnih varnostnih ukrepih počasi nadaljuje. Zdi se, da so uporniki morali poslati ojačenja v dolino Jarame, kar potrjuje tudi pore čilo, da se je začel končni napad vladnih čet na Las Rosas. Po došlih vesteh so pred Moratom De-tagunom in Maronosom republikanske čete popravile svoje postojanke in so se uporniki začeli umikati s postojank v tem odseku. Vladne črte so pomaknjene za 400 m naprej in se republikanske čete vedno bolj bližajo vasem, ki jih branilo uporniki. Zdi se, da je glavni stan republikanskih čet ukrenil vse potrebno, da se sovražni napad ne bo mogel razviti Ves dopoldan je republikansko topništvo razbijalo in razganjalo sovražne čete. Topovski ogenj se nadaljuje brez prenehanja. Poveljstvo vladnih čet je izrabilo dobljene informacije in je v več primerih sovražne napade zatrlo na vseh točkah fronte v dolini Jarame. Borbe za cesto v Valencijo Madrid. 20. febr. AA. Havas: Po še nepotrjenih vesteh se je vladnim četam posrečilo vreči nasprotnika iz njegovih položajev pri Vasi Hadraga. Ta položaj je nad cesto, ki vodi iz Valencije v Madrid in tod se lahko obstreljuje cesta, ki vodi čez most pri Argandi. Prav tako se izve, da se nacionalistom pošiljajo ojačenja na fronto pri Maranozi in Moraca de Taguna. Pričakuje se, da bodo čete generala Franca kmalu prešle v protinapad. Madrid. 20. febr. AA. Havas: Madridske čete so zavzele važne postojanke in mnogo utrjenih strelskih jarkov ob cesti, ki vodi iz Madrida v La Coruno. Druge kolone, ki se bojujejo na desnem krilu, so prodrle v bližino Aravage, ki so jo čete generala Franca zavzele med zadnjo ofenzivo na tem odseku. Sovražnik vrši hud pritisk na črto Elpalanja, kjer se križata cesta in železnica, ki vodita proti severu od ceste, ki vodi v Coruno. Madridske čete so zavzele višine nad to vasjo in sedaj lahko obstreljujejo cesto in železnico. Sovražnik je izvršil več protinapadov, pa je bil odbit Iz nacionalističnega tabora Avila, 20 febr. w. Na aragonski fronti se je pričela velika ofenziva španskih nacionalistov. Med tem je motorizirana kolona, ki je prodirala proti Almeriji, nadaljevala svoj pohod ter zasedla Albunol. Nacionalistična letala so zopet bombardirala Madrid. Vojne ladje nacionalistov so obstreljevale Bilbao, proti kateremu se, kakor se zdi, pripravlja velika nacionalistična ofenziva Boji na severu Madrid, 20. febr. AA. Iz Gijona poročajo, točk. ki obvladajo vas La Robto, ki so jo uporniki zavzeli pri včerajšnjem napadu- Napad se je pričel na uporniške postojanfk« pri Peni Castillo v leonski pokrajini. Uporniki so se umaknili in so imeli velike izgube. Napad še traja in ee ugodno razvija za vladne čete. ki eo opremljene z najbolj« šim in najmodernejšim materi jalom- Pomorska bitka pri Cartageni Pariš, 20. febr. o. Agencija Radio poroča iz Seville, da Je na Sredozemskem morju prišlo v bližini Cartagene do pomorske bitke. Več vladnih vojnih ladij je napadlo nacionalistično križarko »Canarias«, ki ji je sledila torpedovka. Ker ima križa rka »Canarias« boljše topove, je hitro razgnala vladne ladje. Na eni izmed vladnih ladij je bil tudi francoski komunistični poslanec Marquis, o katerem trdijo, da Je bil ob tej priliki ubit. Letala nad Almerijo Tenerjfa, 20. februarja AA. Havas; Nacionalistična letala so včeraj zopet metala letake na mesto to pozivala prebivalstvo, da naj se preda, ker bo mesto sicer bombardirano. Letala eo ugotovila, da se Almerija hitro utrjuje- Salamanea, 20. februarja AA. DNB: Tukajšnja radijska postaja objavlja, da so na* cionalisti zavzeli vas AlbunoJ, ki je 80 km zapadno od AJmerrie. Rosenberg odpoklican Moskva, 20. febr. o. Službeno objavljajo, da je sovjetski poslanik v Španiji Rosenberg odpoklican in določen za druge dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan za vršilca dolžnosti sovjetskega poslaništva v Španiji Lev Gaitis, doslej sovjetski konzul v Carigradu. Italijanski ukrepi Rim, 20. febr. AA. Havas: Snoči Je bilo izdano uradno poročilo, da Je vlada izdala ukaz o prepovedi odhoda prostovoljcev in vse potrebno naročilo obmejnim organom. Prestopki se bodo kaznovali pred sodiščem. Uredba stopi v veljavo dne 20. t m. opolnoči. Madžarska prepoved Budimpešta. 20. febr. AA. DNB: Madžare ka vlada je snoči sprejela sklepe, ki so v zvezi s prepovedjo odhoda prostovoljcev v Španijo. Ukaz stopi v veljavo nocoj ob 24. uri. Registriranje prijateljskega pakta z Bolgarijo pri DN Ženeva, 20. febr. AA. Jugoslovenski stalni delegat pri DN dr. Ivan Subotič je dopoldne registriral v tajništvu DN pakt o bolgarsko-jugoslovenskem prijateljstvu. Hud požar v cerkvi Charleroi. 20- febr. w. Snoči je v stolp« cerkve sv. Petra in Pavla v Ohatiteletu izbruhnil požar. Stolp se je zrušil na cerkev, ki je prav tako začela goreti. Zgorelo je mnogo dragocenosti, škodo cenijo na 7 mi, lijonov frankov. Vzrok požara je b# majbržc Seja narodne skupščine Obe včerajšnji seji je Izpolnila debata o notranji politiki, zlasti o hrvatskem vprašanju Beograd, 20. februarja, p. Narodna skupščina je tudi danes ves dan nadaljevala načelno razpravo o državnem proračunu. Glavna govornika sta bila nar. posl. dr. Baričevič in Ivan Mohorič. Prvi je obširno govoril o političnih problemih, slednji pa o gospodarskem položaju v državi. Dopoldanska seja se je pričela kmalu po S Po rešitvi nekaterih manjših tekočih zadev je prvi dobil besedo poslanec Delovnega kluba Gornjak, ki je opozarjal na to, da je proračun previsok ter da naše gospodarstvo te obremenitve ne bo preneslo. Obširno je govoril o gospodarskih m političnih prilikah v Sloveniji. Za njim je govoril član Seljaokega kluba in podpredsednik skupščine Radosav Vučetič, ki je bil prav tako mnenja, da je predloženi proračun previsoko odmerjen. Obširno je govoril o državnih uslužbencih in dokazoval, da jih je mnogo preveč. Posl. Voja Lazič je prav tako kritiziral upravo in birokratizem. Zahteval je, da ni proti uradništvu, kajti tudi demokratske države morajo imeti sposoben uradniški aparat. Toda uradništvo bi se moralo nastavljati le po dejanski potrebi, ne pa po protekciji. Imamo urade, kjer je polno uradništva, a se nič ne dela, zlasti tam, kjer so žensike. Ženske bi se sploh morale izločiti iz državne službe, razen učiteljic, ki so potrebne in koristne. Ker je govornik prekoračil odmerjeni mu čas, mu je predsednik odvzel besedo. Posl. dr. Janko Baričevič je kot predsednik in glavni govornik Jugoslovenskega poslanskega kluba govoril nad tri ure. Obširno je najprej razpravljal o zunanji politiki, poudarjajoč, da je tesno povezana z notranjo politiko. Govoreč o notranje-po-litičnih problemih, se je podrobno bavil s hrvatskim vprašanjem, ki je po iniciativi same vlade postalo prvenstveno vpra-Tije notranje politike. Po njegovem mnenju pa hrvatskega vprašanja sploh ni. Obstoj hrvatskega vprašanja naglaša predvsem skupina dr. Mačka, okrog katerega se je zbrala večina Hrvatov, tako da je to prav za prav obnovljena b'vša HSS. Dr. Maček zastopa mnenje, da so Hrvati narod zase, da so posebna individualnost in da niso enoten narod s Srbi Če je to res poseben hrvatski narod, potem ima ta narod pravico voditi svojo notranjo in zunanjo politiko in ima po tej teoriji pravico do svoje lastne države. Če je to tako, potem je tudi jasno, kam vodi ta teorija treh narodov. Toda Jugoslavija je bila ustvarjena na načelu, da je to enoten narod ki mora imeti tudi enotno državo. Če bi bili Hrvati na mirovni konferenci izjavili, da niso en narod s Srbi, te države ne bi bilo, saj je znano, kako veliki so bili napori, da bi se ustanovitev Jugoslavije preprečila. Toda vsi ti napori so bili zaman ker so merodajni činitelji ugotovili, da gre za en narod s tremi imeni. * Z govorom posl. Baričevlča je bila do- i poldanska seja ob 14. zaključena, popoldanska pa se je pričela kmalu po 16. Prvi je govoril zastopnik staro-radikalnega kluba Ljuba Jovanovič, ki je posvetil svoj govor razmeram v niškem srezu in je kritiziral zlasti politiko in metode ministra Dragiše Cvetkoviča. Obširno je razpravljal tudi o konkordatu. Za njim je govoril poslanec JRZ Bogoljub Kneževič, ki je obširno govoril o razmerju do Hrvatov, naglašajoč. stališče JRZ, da so Srbi in Hrvatje bili in bodo ostali en narod. Poslanec Ivan Mohorič jie uvodoma na-srlas.il. da je pri presoji predloženega proračuna prvo vprašanje ali se je naše gospodarstvo že opomoglo od pol edic svetovne gospodarske krize in ali lahko prenese že nove obremenitve k; ee mu nala-traio s povišanim proračunom. V tem pogledu ne deli optimizma finančnega ministra. V dravski banovini n. pr V Število oibrfcj nazadovalo v dobi krize za 4000, število trgovskih obratov za 4.500 kaT je ba£ nasprotno od razvoja na področiu drugih banovin na katere se sklicuje finančni minister. Govornik ie omenil tud' resolucijo barskega sviefa dravske banovine, v kateri se mii.no zahteva poanoč za naše zadružništvo. ki je prišlo z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov v obutven položaj. Tu gre za 1-8 mSlrjarde prihrankov mnlesra hi nnj-ntanjišega človeka, ki s strahom pričakuje. aH bodo n'i°eovi prabranfo rešen; im obnov-njena likvidnost naših kreditnih zadrug. Govomilk je nato navajal podrobne po-datike o davčni obremenitvi gospodarstva iin opozarjal na ogromno razliko med de-jansikftmii in predvidenimi dohodki po novem proračunu Zadeval ie nujno s/premiembo načna določevanja in izvajani0 javtvh del. Opozaoral ie na to. da daje Narodna banka n ašemiu sospodfl.Tst.vu saimo 1.5 milijarde kredita. Z uredbo o miin^malmih me-zdah in z razširjenjem socialnega zavarovanji naši sooiialm' problemi še do^go n? bodo rešeni-Treba ie upoštevat..- tud; važnost notranje kolonizacije foj izse^jevania ter je skrajni čas da država končno poskrbi tudi za zaposlitev šolan etra proletariaita, kojeiga število stalno nf>ra>šča. Za poslancem Mohoriičeim re povzel besedo narodni poslanec JNS Cvettč ki je nagla šal da >e JNS v vsej svoji politiki i>n taktfik; dokazala dobro v o1 jo da poma/m pri nonm»liizaca)w prMik. Pravočasno je JN? opozarjala na posJp4:ic.°. ki morejo wet*ti. če s? ne dn svobod** tirska rn besede. Obširno je eovorfll o de-u združen«. rmzvenpar-lamentarne opozic.'V in pridp do sporazuma z dr Mačkom in .JRZ bo to le na korist juTs^o venskega ediin-stva. Zadnir govo^n.lk n«i noeic|:,šni; se V je hnl posl. Stanko Len-arčnič. ki je tudr govoril o naši notranji poVnki. Z njeffovVn govorom je b;!la seja ob 21.1" 7akilr*čena. Pni-hodnjfi »sija bo v torek dopoldne. Hitler o pomenu motorizacije v Nemčiji Berlin. 20. februarja. AA Pri otvoritvi svetovne razstave motornih voz-iil je državni kaneelar Hitler i7ijavili, da je tudi neverjetni polet nemške industrije motornjih vozil dokaz za velik; gospodarski napredek Nemčije od prihoda narodnih socri&lietov na oblast Motorizacira prometa je koristna ne samo avtomobilski industriji, temveč tudi mnogim drugim gospodarskim panogam. Motorizaeija je ustvarila pravcat prevrat v gospodarskem življenju čeprav smo šele v začetni fazi te gospodarske preobrazbe- Veliki narodi kakor je Nemčija, čutijo neomejeno potrebo po lahkem in naglem prometu. Zadnja štiri leta se je med nemškim prebivalstvom znatno povečalo razumevanje za motorizaeijo, zlasti med mladino je innogo večje zanimanje za sodobne tehniške potrebe sploh. Po zaslugi tega razumevanja si je motorno vozilo pridobilo splošno po-pu'arnrst tudi v naj>;ir.:rjh množicah, k.i so bile prej rezervirane nasproti njemu. Po tej zaslug: je nemška mdtusfrrja motornih vozi! doživela nov polet in se lahko v vsakem ro-vedn meri e tujimi industrijami. Glede nekaterih tipov voaiJ de nemška industrija že sedaj močnejša kaikor tuja konkurenca. Posebne važnost; za razvoj moto-rizaoije v Nemčiji &o mnogoštevilne izredne avtomobilske ceste zgrajtine po prihoda narodnih socialistov na oblast. Nemčija ima danes najsodobnejši zakon o avtomobilskih cestah na svetu. Stroški za gradnjo in vzdrževanje avtomobilskih cest krije 6 svojimi dajatvami nemška avtomob/lisfciika sama. Nemčija stoipa sedaj na čelo vseh narodov tud; v porledu športnih uspehov na polju avtomobil:6tike- Glavne naloge nemške avtomobilske industrije so za bližmo bodočnost nas ednje-: 1) Potrebno je. da se nemška avtomobilska industrija usposobi za izdelovale no veča topa posebno primernih, odpornih in počen; voz za široike ljudske sloje. 2) V ta namen nai poklicani činitelj nemške avtomobilske industrije še enkrat prouee okoliščine, ki draže izdelovanje. 3) NernSka avtomobilska industrija mora pritn na čisto, katerim trjpom naj posveti posebno pozorni. Povečanje čsl. vojske PRAGA, 20. febr. Vlada je včeraj predložila parlamentu najavljeno novelo k zakonu o narodni obrambi. Ta novela pooblašča vlado, aa sme rekrutnj kontingent brez zakonite omejitve zvišati po resnični potrebi. Pa zakonu o obrambi iz 1. 1937 znaša letni rekrutni kontingent 70.000 mož. Vlada je dobila takrat pooblastilo, da sme zvišati to število za 5000 mož. Potemtakem je češkoslovaška imela letni vojaški kontingent 75.000 mož in ker obstoja dveletna vojaška služba, je mirovno stanje vojske 150.000 mož. Predlog o utemeljitvi te novele je zelo kratek in izjavlja, da zahtevajo interesi državne obrambe zadostno številčno moč vojske. Zato predlaga vlada, naj se omejitev v zakonu za obrambo ukine. Nov bolgarski poslanik v Pragi Praga. 20 febr. g. Novi bolgarski pc«la-nik v Pragi, Peter Nejkov. je dan^s izročil predsedniku dr. Benešu svoja akredi-tivna pisma. Dr. Beneš Je v svojem odgovoru med drugim dejaJ. da prijateljstvo med češkoslovaško in Bolgarijo ne temelji samo na podlagi čustev sorodnosti plemen in jezika temveč tudi na skupnosti interesov. Francoski parlamentarci v Pragi Praga, 20 febr AA. CTK: Predsednik republike dr. BeneS je včeraj popoldne spre jel delegacijo francoskega parlamenta, ki je prišla v CSR proučevat socialne ustanove Nato je skupina francoskih parlamentarcev obiskala tudd parlament in senat. Ko so francoski poslanci šli v parlament. so poslanci stoje peli mansejezo. Izstop Paragvaja iz DN Ženeva, 20 febr. w. Zunanj minister Paragvaja je brzojavno sporočil generalnemu tajniku DN da poteče 23 februarja dve-letD' odpovedni rok in da s? ima zaradi tega smatrati izstop Paragvaja iz DN za končno veljaven. Izgredi v Iraku Kairo, 20. febr. w Iz Bagdata in PaJesti ne javljajo o izbruhu nemirov v Iraku, pa še ni uradne potrditve vesti. General Bakireidei, povzročitelj državnega prevrata meseca oktobra in dejanski diktator, ie odredil aretacijo desetih častnikov, ki jh dolži hujskanja k uporu. Vlada je podala ostavko. Kakor se doznava. je kralj poveril min predsed Hikmetu Sulejmanu sestavo nove vlade, v kateri bi bili zastopano elementi režima pred državnim prevratom. London, 20- AA. Glede na vesti, da je v Iraku izbruhnil upor in da ie vlada odstopi« la, je iraško poslaništvo v Londonu izjavilo, da vlada nj odstopila. Komunike pravi, da je popoldne iraški poslanik v Londonu dolgo govoril s predsednikom iraške vlade v Nag dadu in da vlada v državi mir in red. Sovjetski pomočnik generalnega tajnika DN ŽENEVA, 20. febr. Glavno tajništvo DN objavlja, da je za pomočnika glavnega tajnika Društva narodov imenovan Vladimir Sokoljin, svetnik soviettskega poslaništva v Parizu, ki je bjl prej sovjetski opravnik po« slov v Bukarešti in član sovjetske delegacije na svetovni gospodarski konferenci 1. 1927 ter na razorožitveni konferenci. Novi komisar DN za Gdansk ŽENEVA, 20. febr. AA. Predsednik sveta Društva narodov je podpisal siklep. po katerem se za vrhovnega komisarja Društva narodov v Gdanskem imenuje prof. Brnik« hardtz mandatom treh let. Iz poštne službe Beograd 20. febr. A A. Premeščeni so k pošti v Celiu Leopoldina Sobi, kontrolorka v Laškem k pošti v Laškem Marija Radič, kontrolorka v Cel ju, k pošti Ljubl jana 1 Ivan Novak, višji kontrolor pri pošt- Ljubljana 5 k pošt.i Ljubljana 5 Metod Gost.inčar kontrolor pošte Ljubljana 1. k pošti v Kamniku Marija Hribar, kontrolorka v Radovljici. i Beležke Preloiitev seje glavnega odbora JNS Seja glavnega odbora JNS, ki je bila sklicana za ponedeljek in torek 22. in 23. L m., je bila, kakor nam poročajo iz Beograda, zaradi zaposlenosti članov glavnega odbora v narodni skupščini in zaradi muslimanskih praznikov odgodena na četrtek in petek, 25. in 26. t m. z istim dnevnim redom. Stare metode Znana je metoda »Slovemcac in drugih listov iz njegovega tabora, ki Okušajo naprtiti JNS vse grehe tega sveta, pa naj jih stori kdorkoli. Enake taktike se rad poslužuje >Slovenčev« zagrebški prijatelj »Obzor«. Nedavno je neka sarajevski list prinesel izjavo posl. dr. Baričeviča o njegovih pogledih na hrvatsko vprašanje. »Obzor« je o tem poročal z naslovom »JNS ne priznava hrvatskega vprašanja«. Gospodje pri »Obzoru seveda prav dobro vedo, da dr. Baričevič ni član JNS in da se je lani ločil od »vojih dotedanjih najintimnejših prijateljev ter osnoval svoj posebni poslanski klub, ravno zaradi tega, ker ni hotel vstopiti v JNS. Dva bratca 9 Včerajšnji »Slovenec« polemizira d »Slovenskim Narodom« in trdi med drugim tudi tole: »Splošno je znano, da se še nobenemu liberalcu pri nas ni skrivil las zato, 'ker je zagovarjal centralizem in uni-tasrizem, kakor ga je tudi »Narod« ln »Jutro« lahko trobita v svet na mile viže. Ce je imel kdo kdaj težave z oblastmi ali njihov tisk s cenzuro, jih je imel zaradi čisto drugih stvari.« Prepuščamo merodajnim gospodom pri »Slovencu«, ki so vsi duhovniki, da spravijo gornjo trditev v sklad s svojo vestjo. Kar pa se centralizma in unitarizma tiče, je ravno včerajšnji »Obzor«, zagrebški pobratim našega »Slovenca«, napisal na račun JNS tole: »Povisem drugače postopajo integralci (tako označuje »Obzor« pristaše JNS), fkadar gre za srbsko ali slovensko preteklost. Oni se na primer poslužujejo še danes pri svojem delu v Sloveniji načela slovenskega naroda in se trudijo, da bi mu dali čim popolnejšo vsebino. Lahko bi našteli nešteto primerov v dokaz dvostranske interpretacije zgodovinskih dogodkov po integralcih v Sloveniji in Srbiji.« Naj končno omenimo še to, da tvori unitariističoo načelo eno prvih in najvažnejših programskih točk JRZ, torej stranke, katere glasilo je tudi »Slovenec«. O tem, kdo unitarizem in centralizem izvaja in pospešuje, ni treba izgubljati nobene besede več. »Slovenec« jih je dovolj lahlko slišal tudi na ravnokar minulem zasedanju banskega sveta. Radijska zadruga v Zagrebu Zagrebški listi poročajo, da so hrvatske prosvetne institucije in prosvetne organizacije osnovale v Zagrebu posebno zadrugo za prevzem zagrebške radijske postaje. Pri akciji sodelujejo vse institucije in organizacije brez ozira na politično ali kulturno usmerjenje. Njih cilj je, naj bi zagrebška oddajna postaja postala prvovrstna kulturna ustanova, ki bi služila izključno dvigu hrvatskega kulturnega nivoja. Nova zadruga je že stopila v stike z ministrom za pošto dr. Kaludjerčičem zaradi prevzema zagrebške radijske postaje, ki jo sedaj upravlja posebna delniška družba. Pritožbe JRZ na Hrvatskem »Glasnik JRZ« za savsko banovino razpravlja v uvodniku o občinskih volitvah v Korenici. tej nekdanji trdnjavi pribičevi-čevcev, ki pa je padla pri volitvah v roke JRZ. JRZ je dobila 697 glasov, bivša SDS pa 335. Pristaši b. SDS so se proti volitvam pritožili in res dosegli, da so bile volitve razveljavljene. »Glasnik JRZ« pravi o tej pritožbi, »da je bila za čudo ugodno rešena kljub impozantni večini JRZ. Razpis novih volitev v Korenici nas ni motil, ker smo si bili v svesti svoje moči. Motil pa nas je način s katerim so ustregli pritožbi. In že moramo pritrditi nar. posl. Mikašino-viču, ki je dejal v finančnem odboru, da se postopa v savski banovini z JRZ tako,, kakor da bi bila najslabša opozicijska stranka, in da se njene pritožbe sploh ne upoštevajo. JRZ je izpostavljena največjemu terorju ne samo od strani opozicije, nego celo od strani onih, ki bi morali čuvati zakonitost in red v .državi.« Nadškof ovo dovoljenje za ples v postu Nocoj, ko tole pišemo, v soboto zvečer, se vrši v Zagrebu reprezentančni ples hrvatskih akademikov, ki se priznavajo k politiki dr. Mačka, sodelujejo tudi klerikalni študenti. Pokrovitelj plesa, ki se letos prvič obnavlja po sedemletnem pre-stanku, je rektor zagrebške univerze dr. Hondl. »Hrvatska straža« poroča, da je zagrebški nadškof koadjutor, »vpoštevajoč razne okolnosti, ki so prisilile prireditelje, da so priredili ples v postnem času«, podelil za ta ples dovoljenje, tako da se ga morejo udeležiti tudi verni katoliški akademiki. Pri plesu bo sviral neki orkester z imenom »The Devvils Jazz«. Dr. Maček o narodnosti V Bairaluki i/ihaja tednik »Težaško pravo« kot glasilo srliskih opozicijskih 7.em-Ijoradniikov v vrha ski banovini. V zadnji številki clbjavlja od dr. Mačka podpisan uvodnrllk o proslavi Matije Gube«. Dr. Maček pravi med drugim: »Zaslepljeni hrvatski kmetje so preganjali nekdaj St>:epana Rad.iča s kamenjem i« gorjnč&nui. Hvala bogu. končno pa je izpre-gledal veliki »'epeic. kmečko ljudstvo. Hrvatski kmetje so spoznali tri stvari: Prvič, da so sam; za sebe narod in da pripada temu kmečkemu narodu vsa obla t v domovini. Drugič, da je važnejši človek kakor država in da j« narodnost samo prazna beseda. a/ko nima človečanske in socialne vsebine. Tretjič, da sloni vse na kmečkem poštenju in da je zaradi tega kmečki narod * vso dušo vnet za pravico ?n miT. Dejal sem da je narodnost prazna beseda, ako nima človeške in socialne vsebine. Baš zaradi tega postavila tako srbpka kakor hrvatska cospoda takšno narodno mi-sel, ki }e sic?. toda breir socialne všečne. Vse to pa za.t-o da jašejo ftrri na srbskem a drugi na hrvatskem ljudstvu. Medtem pa daje misel ve- I Banovinske davščine c Zasedanje banskega sveta je bilo včeraj končano Ljubljana, 20. februarja. Današnja seja banskega sveta se je začela ob 9. dopoldne. Na razpravo so prišli dohodki, ki jih predvideva banovinski proračun. Glavne postavke v dohodkih so: banovinske doklade na direktne državne davke v znesku 60 milijonov dinarjev, banovinske trošarine 28 milijonov, banovinske takse in davščine 15.5 milijona, pričakovana dotacija iz banovinskega fonda od skupnega davka na poslovni promet 13 milijonov in razni drugi dohodki 3 milijone dinarjev. Skupno so dohodki banovinskega proračuna predvideni na 120 milijonov dinarjev. Enako visoki so tudi predvideni izdatki. Banovinske davščine so v glavnem ostale neizpremenjene, razen nove doklade za šole v višini 35%. Banovina bo v bodočem letu pobirala 50% splošne doklade, 35% šolske doklade, 5% nadomestne doklade za odkup cestnega kuluka in 5% zdravstvene doklade, skupno torej 95% banovinskih doklad na državne neposredne davke. Le štiri avtonomna mesta ne bodo plačevala šolske doklade, ker morajo tudi še nadalje sama vzdrževati osnovne šole. Nespremenjene ostanejo banovinske trošarine na alkoholne pijače, na mineralne vode, električno strujo, pnevmatiko itd., ravno tako tudi dosedanje banovinske takse. Nespremenjen ostane dalje pravilnik za bednostni fond. Po proračunu fonda je določenih 2.8 milijona dinarjev za javna dela, 1.1 milijona za prehrano brezposelnih ali onemoglih rodbin ln dece, 650 tisoč dinarjev za zaposlitev višje kvalificiranih brezposelnih, ostali zneski pa za morebitne elementarne nezgode, za vzdrževanje javnih kuhinj ter za podpore borzi dela in glavni bratovski skladnici. Debata Dr. Adlešič je teoretično govoril proti centralizmu na finančnem področju. Opozarjal je zlasti na davek na poslovni promet, katerega se nabere v naši banovini preko 20%, od katerega pa odpade na njo le 2.9%. Ravno tako je krivična porazdelitev skupnih banovinskih trošarin. Država v naši banovini ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih ima po zakonih, čeprav banovina stoodstotno izvršuje svoje finančne obveznosti napram državi. Tak sistem se da odpraviti le z uvedbo banovinskih samouprav. Bednostni fond bi moral biti Izdatnejši. Govornik je prepričan, da bi bili ljudje pripravljeni prispevati vanj še več, če bi se potem res odpravilo beračenje po mestih in deželi. Dr. Golia je nastopil zlasti proti novi visoki šolski dokladi. Finančni minister računa, da se bodo zvišali državni dohodki od pridobnine za 30 in od davka na poslovni promet za 100 milijonov. Pričakovati je, da bo finančna uprava ta predvideni po-višek skušala tudi doseči. Zato pa je tudi mogoče računati, da se bodo banovinske doklade avtomatično povišale za 5 do 6 milijonov. Enako bo odpadel na banovino večji znesek od davka na poslovni promet. Za ta pričakovani višji dohodek bi se mogla posebna šolska doklada znižati. Tudi dr. Sabothy je govoril proti šolski dokladi, ki bo po njegovem mnenju obremenila v prvi vrsti industrijo, trgovino in obrt. Na neko pritožbo, da morajo avtomobili, ki imajo pogon na oglje ali drva, plačevati namesto trošarine na bencin, dvojno trošarino na pnevmatiko, je pojasnil ban, da težki tovorni avtomobili in avtobusi, četudi ne vozijo na bencin, zelo kvarijo ceste in morajo to na nekak način povrniti. Tudi če plačajo dvojno trošarino na pnevmatiko, je plačajo ae manj, kakor če bi plačevali trošarino na bencin. Živahna je bila razprava o trošarini na alkoholne pijače. Večina govornikov je ostro nastopala proti alkoholizmu in zlasti proti prosti žganjekuhi na kmetih. Drugi govorniki pa so enako ostro odklanjali zahteve, naj bi se prosta žganjeicuha odpravila Zatrjevali so, da bi to lahko ro dilo zelo dalekosežne posledice. Resolucije Ko je bila končana razprava o banovinskih davščinah, so bile še enkrat preči-tane resolucije, ki so bile vložene med sedanjim proračunskim zasedanjem in ki jih je skupaj 19. Nana-šajo se na razne zadeve lokalnega, pokrajinskega ali splošno državnega značaja, tako na primer, na krizo zadružništva, na izpopolnitev ljubljamJce univerze, na zamenjavo poročenih učiteljic z nezaposlenimi učiteljskimi kandidati, na obrestovanje bivših avstrijskih in ograkih državnih rent. na proglasitev Slovenije za pasivno pokrajino itd. Vse resolucije so bile sprejete soglasno, razen resolucije b. s. Jana, ki pozdravlja ukrepe oblasti v zadevi Kmetijske družbe. Pri tej resoluciji se jc dr. Visenjak vzdržal glasovanja S sprejemom resolucij je bila končana proračunska razprava banskega sveta. Seja je bila ob 13. zaključena. Konec zasedanja Banovinski svet se je popoldne ob 17. zbral k zaključni seji. Najprej je bila sprejeta dopolnitev k banovinski uredbi o občinskih uslužbencih Dopolnitev se nanaša na disciplinsko sodišče in pooblašča pristojnega sreskega načelnika, da imenuje prisednike v disciplinskem sodišču, če tega v 14 dneh po sprejemu tozadevnega poziva ne storita občinski odbor in stanovska organizacija občinskih uslužbencev, ki imata to pravico po uslužbenski uredbi. Kot druga je prišla na razpravo uredba o obveznem zavarovanju posevkov zoper točo. Po določilih zakona o obveznem zavarovanju zoper točo je pripravila banska uprava načrt uredbe m potrebni pravilnik. Posebni odbor, ki je bil že v začetku zasedanja izvoljen za proučitev predloga, je na današnji seji podal mnenje, da je treba zadevo še temeljito proučiti. Predlagal je zato, na'j se sklepanje o uredbi odloži. Predlog je bil sprejet V prizivno komisijo za odobritev prenosa nepremičnin v obmejnem pasu je banski svet imenoval za člana dr. Sraja, za njegovega namestnika pa Vladimirja Sušo. Ker je bil s tem dnevni red sedanjega zasedanja izčrpan, se je b. s. dr Leskovar iz Maribora zahvalil banu za vodstvo sej in za vse njegovo delo. Ban dr. Natlačen se je v svojem odgovoru zahvalil članom banskega sveta za njihovo sodelovanje in jih pozval, naj zrejo vedrega obraza v bodočnost ter vlivajo ljudstvu optimizem in vero v boljše čase. Končal je z zahvalo uradništvu banske uprave in nato povabil člane banskega sveta, načelnike oddelkov in referente na poslovilni družabni večer. Ob 18.40 je bila zaključena nocojšnja seja in z njo letošnje proračunsko zasedanje banskega sveta dravske banovine. Pred otvoritvijo podmorskega kabla med Jugoslavijo in Francijo Beograd, 20. februarja. AA. 1. marca t. 1. pride v promet podmorski brzojavni kabel Igalo-Nabel (Tunis), po katerem se v zvezi s podmorskimi kabli Tunis-Marseille uvede prva direktna žična brzojavna zveza med Jugoslavijo in Francijo, ki ne bo šla čez ozemlje drugih držav. Po tem kablu bo naša poštna uprava pošiljala brzojavke brez navedene smeri po poreklu iz Jugoslavije ali pa v tranzitu čez Jugoslavijo, namenjene za Francijo, brzojavke z navedbo kakšne kabelske smeri po poreklu iz Jugoslavije ali pa v tranzitu čez Jugoslavijo in z namenilno državo, ki je dalje od Francije, če je za ta promet smer proti Franciji bodisi normalna smer ali pa je tarifa v smeri čez Francijo enaka tarifi v najcenejši smeri. Po tem kablu se pa ne bodo mogle pošiljati brzojavke z navedeno smerjo, ki se lahke upo- rablja z izhodiščem iz Jugoslavije. Francoska uprava bo pošiljala po tem kablu brzojavke brez navedbe smeri po poreklu iz Francije ali v tranzitu čez Francijo z namenilno državno Jugoslavijo ali pa katero izmed držav, ki meji na Jugoslavijo, izvzemši tiste obmejne države, ki so zvezane s Francijo po direktni brzojavni ali radiotelegrafski zvezi, ki jo v Franciji eksploatira uprava ptt. Svečana otvoritev nove brzojavne rveze se bo vršila v Igalu 28. t. m. Navzočni bodo francoski minister za ptt in višji uradniki tega ministrstva ter drugi francoski gostje, jugoslovanski minister za ptt. dr. Kaludjerčič z višjim uradništvom ministrstva, francoski poslanik Dampierre, odposlanci narodnega predstavništva, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ln druge povabljene osebe. Prof. dr. škerlj o trgovinskem in občnem državljanskem zakoniku Pred mnogoštevilnim in odličnim avditorijem ljubljanskih juristov je v petek zvečer v okrilju društva »Pravnika« pre-daval univ. prof. dr. škerlj o odnosih med i občim državljanski in trgovinskim zakonikom. Njegovo predavanje je v glavnem ob egalo dva problema, ki tvorita senčno stran ne le naše, marveč tudi drugih zakonodaj in ki bi ju mogli pri nas ugoino rešiti ravno sedaj ob nastavljanju novega državljanskega zalkonika: mozaič-nost in ponavljanje istih določb v državljanskem in trgovinsflcem zakoniku. Mozaičnost se kaže v tem, da določbe niso sistematično urejene in da zakon često uporablja pojme, ne da bi jih pojasnjeval. Da bi odpravili ponavljanje, so n. pr. Švicarji združili oWigacijV!ki del trgovskega in občega državljanskega zakonika. Zlasti bi bilo treba odpraviti orna ponavljanja in one neskladnosti, ki v stvari sami niso utemeljene, marveč imajo svoj izvor pretežno v zgodovini kodifi-ikacije. že v Avstriji so se juristi bavili s tem problemom ln novela k občemu državljanskemu zakoniku z 1. 1916 je pri- lLkega mučenika Matije Gdbca ter njegovih naslednikov dr. Anta rn Stjeipana Ra-diča tako hrvatski, kakor srbski narodni misli pravo vsebino v nfiuku. da je pravo hrvastvo. kakor pravo srbstvo šele v krneč; kem narodu. Med srbskim' fn hrvatskimi kmet; ne more biti spora ker ne more biti niti srbski niti hrvatski km**, kakor sploh noben kmet na svetu frnnerialist ali hefire-monis* Kmet mora vzet? v svoje r*>Ve veo državno poVlt.iko in to pn edin; mogoči poti — preko kmet&ke demokracije.« nesla mnogo norm, ki so značfle prilagoditev k določbam trgovinskega prava. Tudi po svetovni vojni se je zlasti v nasled-stvenih državah nadaljevala tendenca k >potrgmrinjenju« splošnih določb obtiga-cijskega prava. V poljski zakonodaji n. pr. vsebuje splošne določbe Ie obči državljanski zakonik in je zaradi tega odrpadlo rano, go določb v trgovinskem zakoniku. Predavatelj je izrazil mnenje, da hi bilo tudi za nas koristno, če bi šli po slič-nem potu in bi se obči državljanski zakonik približal trgovinskemu zakoniku. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno, od časa do časa dež in sneg, ponekod precej hud "veter, v severozahodnih krajah mrzle je. Zagrebška: Oblačno 6 slabim deževjem, nestalno, poslabšanje vremena. Dunajski Izpremenljivo, do višine 1000 m podnevi nad ničlo; v prostih legah trovi. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu tw«Uifi oglasov. Današnje »Jutro« Ima 394 malih oglasov. Enkratni poizkus s malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno število Interesentov« Maši kraji in l|ndje Dr. Robida je zapustil oddelek VII. Beseda ob upokojitvi odličnega slovenskega psihiatra Ljubljana, 20. februarja. Živimo ▼ dobi, ko je rubrika o osebnih spremembah ena najbolj pestrih in najbolj zanimivih rubrik v dnevnem tisku, saj nas vsak dan iznova presenečajo poročila o slovesu mož, ki so dolga leta zavzemali važna mesta v našem javnem življenju in državni upravi, ki imajo za sabo mnogo dragocenih zaslug na raznih področjih kulturnega in vobče nacionalnega dela, pa so •morali na lepem zapustiti svoje postojanke in brez odpora sprejeti uteho prezgodnjega pokoja. Tako je pred dnevi odložil *voje mesto hudi dolgoletni vodja znanega VH. oddelka (oddelka za živčne in duševne bolezni) v obči državni bolnišnici, pri-marij in docent dr. Ivan Robida. Dr. Ivan Robida se je rodil 1. julija leta 1871. kot sin magistralnega uradnika v Ljubljani. Po dovršeni klasični gimnaziji je študiral medecino v Gradcu in na Dunaju, nakar je 1. 1895, v Gradcu promovi-ral. Še kot študent se je na kliniki prof. Antona v Gradcu in kasneje pri prof. Kraft-Ebbingu na Dunaju navdušil za tisto vejo zdravniške vede, ki ji je naloženo, da proučuje skrivnosti zamotane človeške duševnosti in skuša lečiti najdrobnejše, a obenem najvažnejše in najusodnejše rane, ki lahko zadenejo človeški organizem. Se kot medicinec je z velikim zanimanjem deloval na nevrološkem oddelku ljubljanske bolnišnice, po promociji pa je obiskal še kakšnih 30 najznamenitejših klinik v Evropi, da se specializira do kraja. Kot dovršen strokovnjak je leta 906. nastopil prvo službeno mesto v umobolnici na Studencu, ki jo je vodil potem do L 1912. Tedaj je prevzel vodstvo III. oddelka v Ljubljani, ki mu je ostal na čelu do upokojitve. Oddelek je upravljal tudi med vojno- ko je služil v vojski, a še po vojni je deloval eno leto kot vojaški zdravnik. Ko je bi! v marcu lanskega leta dotedanji upravnik obče državne bolnišnice dr. Radman premeščen na Cetinje, je adrejena instanca poverila dr. Robidi tu-i vodstvo zavoda. To funkcijo je izvrševal vse do septembra, ko je moral zaradi razrahljanega zdravja na bolniški dopust. V tem ga je zatekla vest o upokojitvi in 4. februarja letos jc bil razrešen svojih dolžnosti. Ko se je dr. Robida poslavljal od od-deLka, na katerem je prebil skoraj celo eetrtstoletje intenzivnega strokovnega in znanstvenega deia, se je lahko pač s precej grenkim srcem spominja! investiranega truda. Ko je pred 30 leti kot mlad psihiater nastopil službo na Studencu, ie poln živega ognja začel uvajati humane tera-pevtične metode, kakršnih dotlej še niso bili vajeni za obzidji umobolnic. Temu svojemu stremljenju jc ostal vsa leta zvest tudi na VI! oddelku, da je bil vsem mlajšim psihiatrom za vzor in danes, ko so nove ideje po zdravljenju umobolnih postale žc last oficielne družbe, lahko dr. Robido imenujemo nadvse zaslužnega predhodnika današnjih zmag. Kot človek širokega obzorja in kulture je bil v svoji bolniški in zasebni praksi deležen najintimnejšega zaupanja tudi v onih plasteh naše družbe, ki po bistvu svojega dejanja in neha-nja že sama po sebi spada v interesno sfero psihiatrije, namreč v svetu umetnikov, ki so se v vseh svojih kritičnih minutah radi zatekali k njemu, da ga poprosijo dobre, trdne besede in morda še za kapljico zdravilnega leka. Da je imel prav v teh krogih mnogo klientele. je dr. Robida po pravici zaslužil že s tem, da se je od štu- dentovskih let tudi sam z veliko vnemo» pa tudi z lepimi uspehi udejstvoval na literarnem polju, in kadar so pesniki, igralci in ljudje podobnih poslanstev, prihajali v njegovo ordinacijo, so prihajali tako rekoč k svojemu kolegi. Ko je kot medicinec prišel na Dunaj, je dr. Robida s slovenskimi tovariši ustanovil literaturno društvo »Vesna«, kateremu se se od kraja med drugimi pridružili Ravni-har, Gosti in Govekar. Iz tega kroga je zrasel rod, ki mu je sledila moderna; Župančič in Cankar, ki sta malo kasneje prišla na Dunaj, sta imela s pripadniki »Vesne« mnogo živahnega stika. Že v štu-dentovskih in v kasnejših letih je dr. Robida marljivo sodeloval v »Ljubljanskem Zvonu« pa v »Domu in Svetu«, zlasti starejši letniki »Lovca« pa hranijo mnogo dragocenih prispevkov izpod njegovega peresa iz lovskega življenja. Iz ribištva pa je tudi v mednarodni javnosti vzbudila mnogo zanimanja njegova razprava »Der Huchesn und sein Famg mit der Angel«. Pred dobrimi 10 leti je izdal tudi dramsko pesnitev »Rože ob poti«, ki na izviren način obravnava zanimivo prigodo iz sta- re fevdalne Ljubljane ln ki je bila pri kritiki deležna mnogo iskrene hvale. Nepregledna pa je vrsta v slovenščini in nemščini napisanih razprav iz stroke, ki ji je dr. Robida posvetil vse svoje življenje. Pet let je poučeval tudi psihologijo drame na dramatski šoli v Ljubljani. Odhod dr. Ivana Robide ▼ pokoj so spremljala nekatera znamenja, ki nam za bodočnost nevrološkega in psihiatričnega oddelka v bolnišnici ne odpirajo kdo ve kaj rožnatih perspektiv. V času njegovega bolezenskega dopusta je začasna uprava bolnišnice začela demontirati VII. oddelek s tem. da je dala izprazniti parter, v katerem so bili doslej nameščeni živčno bolni, in jih premestila v zgornje nadstropje, ki je bilo doslej rezervirano za duševno bolne. V parter se je medtem naselil večji del infekcijskega oddelka. Tako se je začela rušiti ustanova, ki ji jc dr. Robida posvetil vso svojo ljubezen in skrb, še preden se je formalno ločil od nje. Ko pišemo te vrste, nam je v zadoščenje samo zavest, da sta hvaležnost in zvestoba današnjemu času nadvse redki spremljevalki, hkratu pa gojimo trdno upanje, da bo slovenska kulturna zgodovina, ki še ni napisana, odkazala primariju in docentu dr. Ivanu Robidi častno mesto, kakršno njegovemu delu in njegovi osebnosti gre. Hidrotehnični laboratorij otvorjen Zaenkrat imamo provizorij, ki ga je treba izpopolniti Ljubljana, 20. februarja, V okviru perečih vprašanj izpopolnitve naše univerze je zlasti neodložljiva zgraditev lastnega hidrotehničnega laboratorija, ki bo omogočal našemu tehničnemu naraščaju, da se bo doma primerno izobrazil v vodogradnji. Bo pa tudi nujno koristil najširšim tehničnim in gospodarskim zani-mancem, da bodo važne vodne naprave, jezovi in pregrade z znanstveno točnostjo pripravljeni že v načrtih in laboratorijsko preizkušeni. Potrebujemo popoln hidroteh-nični laboratorij, vendar smo kljub temu veseli, da moremo danes zabeležiti vsaj delen uspeh prizadevanj požrtvovalnih domačih delavcev na tem področju, ki so z najskromnejšimi Sredstvi zgradili provizorij hidrotehničnega laboratorija. Ko je danes prvič stekla voda po žlebu našega provizorija, so bili na povabilo Društva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani navzoči pri svečanem krstu številni odlični predstavniki najvišjih znanstvenih ustanov m oblasti. G. bana je zastopal podban. za univerzo so bili navzoči gg. rektor Samec, dekan tehnične fakultete prof. dr. Gosar in prodekan inž. Osana, za Kr. bansko upravo načelnik tehničnega oddelka inž. Skaberne in svetnika gg. inž. Zajec in inž. Šturm, za mestno občino univ. prof. inž. Hrovat, za inženjer-sko zbornico predsed. inž. Pirkmajer, za udruženje inženjerjev univerzitetni prof. Kral, za Stavbno družbo dr. Lunaček, za Akademsko akcijo caind inž. Muha, dalje še številni univerzitetni profesorji, zastopniki tiska in drugi. Predsednik društva generalni inšpektor Inž. Sbrizaj je poleg pozdrava uglednim udeležencem otvoritve izrekel uvodoma še toplo zahvalo Stavbni družbi za prostore, Kr. banski upravi, mestni občini, TPD, upravi univerzitetnega sklada Akad. akciji, članom odbora ter vsem zasebnikom, ki so s podporami ali z naklonjenostjo spremljali delo društva pri njegovih številnih začetnih naporih. Dela za provizorij so trajala od oktobra 1935. do aprila 1936. Društvena sredstva 50 tisoč din so se s tem povsem izčrpala poleg podpore Kr. banske uprave (20 tisoč), mestne občine (40 tisoč), in drugih ter posojila društva za nabiranje univerz, zaklada (65 tisoč). Tako so skromna sredstva, ki bi marsikje dnigod ne zadostovala, vendarle omogočila našim marljivim organizatorjem, da jim je uspelo postaviti vsaj provizorij, ki bo za prvo silo in za šolsko uporabo zadostoval. Na prošnjo g. predsednika inž. Sbrizaja je prevzel provizorij v last in uporabo univerze g. rektor dr. Samec, ki je poudaril, da z veseljem in hvaležnostjo pozdravlja društvo, katerega stremljenja so in še bodo naše univerzitetne oblasti z vsem zanimanjem zasledovale in podpirale. G. rektor je zagotovil svoje razumevanje tudi v naprej, seveda ob sodelovanju društva in vseh ostalih činiteljev. Načrti so že potrjeni in se bodo tudi za primerne kredite še pobrigale naše univerzitetne oblasti. — V imenu »Akademske Akcije« in naše akademske mladine je tehtno poudaril pomen prizadevanja domačih rok cand. inž. Muha. Akademska mladina smatra to otvoritev kot manifestacijo za popolni hidrotehnični in strojni laboratorij, ki sta sestavni del programa popolne tehnike. G. univ. prof. inž. Žnidaršič, predstojnik hidrotehničnega oddelka na naši tehniki je nato stvarno obrazložil znanstveni, g. univ. asistent inž. Goljevšček pa praktični pomen hidrotehničnega laboratorija. Na samem modelu rečnega žleba sta nato gg. profesor in asistent vsem udeležencem prikazala obratovanje vseh laboratorijskih naprav, ki obsegajo zaenkrat kapaciteto 20 litrov na sekundo. mr. Slovenski umetniki in pariška razstava Društvo slovenskih likovnih umetnikov je poslalo centralnemu odboru za prireditev jugoslov. umetnostne razstave v Parizu sledeči dopis: Gospodu M. K a š a n i n u, ravnatelju muzeja princa Pa\'la Beograd. Društvo slovenskih likovnih umetnikov Vam \4judno sporoča, da protestira proti načinu povabila slovenskih umetnikov za pariško razstavo. Mnogo slovenskih likovnih umetnikov priznanega slovesa je priptavilo dela za to razstavo, imelo stroške in utrpi na ta način veliko moralno in materijalno škodo. Prosimo, spoštovani gospod direktor, da najdete način, s katerim omogočite slovenskim umetnikom, ki so pripravili dela, udeležbo. Društvo likovnih umetnikov v Ljubljani predlaga, da centralni odbor material slovenskih umetnikov pregleda in izbere v Ljubljani. V pričakovanju čim prejšnjega cenjenega odgovora beležimo z vsem spoštovanjem za predsednika: Iv. Vavpotič, s. r. tajnik: M. Šubic, s. r. Razmere v našem gasilstvu Iz gasilskih krogov nam pišejo: Nam dobro znani dopisnik, ki nas je lani 12. novembra oklevetal z očitki o »nepravilnostih in nezakonitostih« brez vsake konkretizacije, se trudi na vse kriplje, prikazati na raznih zborovanjih, da je zajed-nična uprava zagrešila nepravilnost s tem, ker je določila in izplačevala tajnikovemu namestniku kot postavljenemu uradniku mesečno plačo. Dolžnostni čut nam veleva pojasniti vsem o določbah organizačnega zakona nepoučenim. da so vsa mesta v starešinstvu neplačane častne funkcije, izvzemsi tajnikovega in blagajnikovega namestnika, katera sme in more zajednica honorirati Idealno navdahnjenemu člankaTju se bo J kmalu nudila ugodna prilika k prevzemu ; mesta brezplačnega tajnikovega namestni- i ka z osem urno delovno dobo, po potrebi tudi pozno v noč in še večkrat ob nedeljah in praznikih, v korist zajednične blagajne, za kaT mu bomo vsi hvaležni iz vsega srca. — Ce pa ne mara doprinesti te žrtve, potem pa naj bo vsaj toliko pravičen, da pove svojim zboTOvalcem kar brez ovinkov, iz katerih nagibov je dal razgnati neoporečne poslovalce gasilske zaednice. * Gasilska zajednica dravske banovine poziva svoje področje župe brez navedbe zakonite določbe, katere v organizačnem zakonu vobče ni, da morajo v določenem roku predložiti sezname vseh izvoljenih četnih delegatov v pregled. Kaj bodo odgovorile župe na ta svojevrsten in neutemeljen ukaz, bi bilo zanimivo izvedeti. Zgodaj je začel Čeprav leži slovenski svet pod nogami 'Alp in imamo prav vse pogoje, da bi stali v pogledu zimskega športa v isti vrsti z drugimi narodi, smo kljub vsemu še precej daleč za prvimi. Komaj pred dobrimi dvajsetimi leti smo pričeli smučanje sistematično gojiti in prenagljeno bi bilo. da bi mladi, kakor smo v tem športu, po tako kratki šoli dosezali prvovrstne uspehe. Vsekakor pa nam uspeh, kakršen je poslednji Smolejev, marsikdo zavida. Kako pa bo, ko bodo takile dorasli, kakor ga kaže naša slika? Komaj štiri leta je star Janezek iz Rateč, pa že skače na skakalnici, ki mu jo je zgradil očka. Ta čas še ne skoči preko metra, čez kakih petnajst let bo pa, če ne prekosil, pa vsaj dosegel sedanje mojstre s severa. Smrt borca za svobodo Bosne Sarajevo, 20. februarja Te dni je »Jutro« že beležilo, da je umrl predvojni bosanski novinar in zaslužni javni delavec Dušan Maksimovič. življenje m delo tega moža zasluži, da se o njem še nekaj več pove. Nacionalni pokret v Bosni in Hercegovini in tudi novinarstvo dolguje mnoge pokojnemu Dušanu Maksimo-viču. Dušan Maksimovič se je rodil leta 1882 v Sarajevu kot sin vaškega pravoslavnega duhovnika. Dovršil je nižjo gimnazijo, potem pa učiteljišče in služboval kot učitelj na srbski osnovni šoli v Konjiču. Med svojim službovanjem pa je napravil gimnazijsko maturo in, ko je zbral nekaj denarja, se je napotil v Nemčijo ter je v Jeni dovršil filozofsko fakulteto. Ko se je vrnil iz Nemčije, je postal učitelj na srbski šoli v Sarajevu, pozneje pa referent pri prosvetnem oddelku deželne vlade. Obetala se mu je lepa bodočnost, a službo je takoj zapustil, ko je pokojni narodni voditelj Kocič ustanovil svoj nacionalno-revolucio-narni iist ;-Otadžbino«, Maksimovič je postal urednik tega lista in vztrajal v tej težki službi do izbruha vojne. Njegovi članki so s plamtečo besedo vzbujali narodno zavednost, znali pa so tudi zelo mir- Somo da ne zakašljam! Kašelj prepreči bonboni PROIZVOD »UNION« ZAGREB no motriti politično situacijo in — kar je bilo posebno važno — vedno so odločno zastopali idejo narodne sloge in složne borbe proti tujim oblastnikom. Avstrijo je Maksimovič sovražil iz dna svoje velike duše. Kadar so prihajali v Sarajevo najrazličnejši oblastniki, ni v svojem listu njihovega prihoda niti omenil. Tudi obiska prestolonaslednika Franca Ferdinanda ni zabeležil. Ob izbruhu vojne se je znesla nad njim vsa divja jeza avstrijskih oblastnikov. Zapirali in pretepali so ga, vojaški transporti so ga vodili s seboj kot talca, naposled pa so ga poslali na fronto kot navadnega vojaka. Dušan Maksimovič je nekaj časa urejeval tudi muslimanski list »Musavat« in »Srbsku Riječ«, katero je izdajala radikalna stranka. Ko je ta list prenehal izhajati, je bil Maksimovič sprejet v mestno službo kot referent za šolstvo. Ko se je aktivno udejstvoval kot novinar, so mu tovariši izkazali svoje zaupanje s tem, da so ga izvolili za predsednika sarajevske sekcije novinarskega združenja. Zaradi nezgode s čolnom je utonil Ptuj, 20. februarja. Truplo utopljenca Mahoriča Alojza, po-sestnikovega sina iz Slovenje vasi, ki ga ie Drava naplavila v bližini mestne klavnice-so v četrtek pokopali na mestnem pokopališču. Sum, da bi bil kdo kriv njegove smrti, se jc izkazal za neosnovan, pač pa je bil pokojnik žrtev nesreče, ki se je zgodila takole: Sest fantov i% Slovenje vasi se je 9. decembra s čolnom peljalo čez Dravo v Ore-šje. Odtam so šli k nekemu posestniku v Krčevini, občina Vurberg. Precej dobre volje so se okoli pol 18. spet vračali proti Slovenji vasi. Drava, ki je bila takrat precej visoka, je treščila čoln ob neki štor. Pri sunku je pet fantov padlo v Dravo, a Mahorič Alojz je ostal v čolnu. Čoln brez vodstva so valovi nesli s seboi in ga zagnali v neko skalo, da sc je prevrnil. Pri tem je Mahoriča vrglo na skalo, kar dokazuje huda rana na glavi. Verjetno je, da se je Mahorič onesvestil in nato utonil. Vsi drugi fantje so si s plavanjem rešili življenje. Ta nesreča je opomin fantom, naj se nc lotijo čolnarjenja, čc so preveč dobre volje. je najprimernejši moderni brzi dobavni voz za naše ceste, že več let se preizkuša trdnost voza Standard na najslabših cestah in kolovozih. Na njih je centralni cevni okvir najučinkovitejše protisredstvo. Vozilo je vrh tega opremljeno s polnimi nihajnimi osmi in vijačnimi vzmetmi, ki štedijo voz in garantirajo, da se človek tudi po zelo dolgi vožnji ne čuti prav nič utrujenega. Standard je najbolj ekonomičen dobavni voz za vsako podjetje. Štedljiv — 8 litrov bencina — zanesljiv Cena din 29*7*0.— JAMOZASTOPSTVO „ IMEX" H. Artenjak, Ptuj Sche Univ. prof. inž. F. Lobe: 0 stanju strojniškega instituta V javnosti se je že na mnogih mestih govorilo o stremljenjih za izpopolnitev naše univerze. Posebno akademska mladina je šla neustrašeno za ciljem, da pridobi fakultetam univerze preipotrebne učne prostore in učne opreme Akademska mladina tudi neumorno nadaljuje svoje započeto de'o in si je zasnovala zato obsežen program, katerega hoče izvesti- Potrebno jc, da jo širša javnost pri tem delu čim bolj podpira. posebno pa še oni einitdji. k? v tem pravcu največ lahko pomagajo. Medicinska fakulteta, bidrotehničn« laboratorij kemični in rudarski oddelek so one institucije, ki stojijo najbolj v ospredju ser dan jih zahtev. Za postanek moderno opremljene medicinske fakultete v zvezi s povečanjem bolnišnice 6e vršj boi že celo vrsto let Letos je nastala nevarnost -da bosta kemični in rudarski oddelek ob 6votj.e učne in laboratorijske prostore, o katerih prostorih pa se po drugi strani nikakor ne more trditi. da bi vsai približno odgovarjali smotru 0 oomerru m potreb; hjdrotetoničnega laboratorija nočem posebej govoriti, ker bo to. kar moram povedati o strojniškem institutu veljalo v mnogih točkah tudi za hidrotehnični laboratorij. Pribito na,j bo le to. da so ee baš za zgTadbo te institucije ustvarili in oddali že pred leti vsi tehnični predpogoji t- j. glavni in detajlni načrti, gradbeni proračun; im vsi proračun; za stroške-. skratka vse. kar je potrebno za na-daljno obdelovanje pri min'«trstvjib v Beogradu. Mnocro požrtvovalnega dela je bilo s tem v zvozi in upali smo. da stvar ne bo potisnjena v ozadje zaradi nujnosti drugih zahtev, marveč da bo prešla vzporedno • temi v obravnavanje. Ce je kateri institut na unjiverz,j navezan vzporedno s teoretičnim tudj na laboratorijsko delo. se mora to trditi prav za strojniški institut Predaleč bi se moral razpre-st.i. če bi hotel le približno zajet,- področja strojniške stroke, katera naj bi se gojila na tem institutu. Dvoje glavnih na'l°ff i™a in mora i (meti vsaka univerza in z njo vse institucije; to je naloga pouka in naloga raziskovanja in samostojnega razglabljanja o strokovnih problemih. Univerza mora biti zmožna, da stopa vzporedno s »ličnimi zavodi drugilh' držav ter da tudi sama ustvarja in prispeva k znanosti in kulturi. Ze pri predmetu prvega letnika, kj ga istočasno posluša več oddelkov tehnike, to je mehanski tehnologiji ali nauku o kovinah in tvarinah ter o načinu obdelave kovin s sodobnimi obdelovalnimi; stroji in na način, ki odgovarja najnovejšim metodam, pouk popolnoma odpove- Slušateljem se ne nudi niiti najmanjša prilika, da bi si pridobili čut do dela. čut do stroke z lastnim sodelovanjem pri strojih, pri izredno preciznih merilnih napravah, pr; določevanju uspešnosti obdelovalnih strojev v obratu z najrazličnejšimi; modernimi oirodiji, prt raziskava,nju najbolj gospodarskega -načina obdelave kovanih in odHitih strojnih delov i. t. d Ltd. Na vseh inozemskih institucijah Se ravno tej stroki posveča največja skrb in važnost. Brzo se sukajoče parne turbine, do neslišnosti tiho delujoči ustroji lokomotiv in avtomobilov, do najmanjše teže ustvarjeni in pravilno tehnološko izdelani pogonski motorji letal j. t. d. zahteva.jo tako precizno izdelavo, o kakršn,- pred desetletjem ni bilo govora. Sodobne merilne naprave pri tem delu imajo izredno točnost od de-set- do stotisočinke enega miilijonetra. Kako naj si naš,- sluša,telili »tvorijo vpogled v take obdelovalne stroje, ko pa nimajo prilike za delo miti z najnavadnejšimd Biroji? Ali naj za naše slušatelje, ki pravtako nimajo nitj najmanjše prilike, da sploh vidijo, kako izgledajo te naprave in moderni obdelovalni stroji, veljajo Le ekskurzije v tujini? Ali je kdaj postal nekdo ob samem dopovedovanju, kako naj se dela in ogledovanju razstavljenega pohištva tudi dober miizar? — Primera je sicer groba, pa mislim. da vendar drži. Ta čut ki bi bil za in-ženjerja taiko dragocen, se na našem institutu ne more dobiti! Še večje težkoče pa nastanejo pri proučevanju naravnih zakonov in fenomenov, Za gradnjo toplotnih in vodnih pogonskih strojev. Termodinaimdka, bidrauljka in hijdrodi-namika in vsi. s temi zvezani problemi se na to inozemsko institucijo poučujejo in raziskujejo le v zato bogato opremljenih laboratorijih od počet-ka s sodelovanjem in z vajami slušateljev. Kje so lal>oratori.!n za proučevanije parnih kotlov, kurišč za racionalno zigorevanje domačih premogov, za študij pamih pocronskjth st.rojev in vodnih turbin, za natančnost in občutljivost regulatorjev, za določevanje gospodarnosti teh strojev pod različnimi vplivi. za presojo najbolj prikladnih merilnih metod in za preizkus vseJh merilnih instruimentur? Ni jih niti za pouk, še manj pa so dane možnosti za znanstveno udejstvovanje instituta Tako kaikor ie laboratorijsko delo potrebno kemikom in elektrotehnikom h njiho-vjih strok, bi bilo to prav tako prepotrebno tudi vsem slušateljem strojništva, odnosno vsem. ki naj bi imeli pozneje kaj opravka s strojništvom. V naši banovini j® industrija precej močno zastopana. Skoro povsod imajjo industrijski obrati svoje lastne pogonske vire odnosno pogonsko stroje- Prav gotovo je za naše razmere strojna stroka zelo važna. V primeru spopolntfve strojniškega instituta bi se stanje še poslabšalo, ker bj 6e morali ozirati tudi na tekstilno stroko, podrobnejšo gradnjo strojev parnih in električnih lokomotiv, pogonskiih voz. teihn ke ogrevanja in prezračevanja prostorov, gradnje dvigal j. t. d. Ko sem pred leti zamen:al praktično delovanje z visokošolskim poklicem sem našel na tehnikj za svoj« udejstvovanfe zelo neugodne razmere. Več ko dve leti sem imel sposojeno sobo na rudarskem institutu. dokler se n,j neki. s tremi stenami obdani prostor, kj je služili za smetišče, zazidal še s četrto steno 7. okni za dosego sobe, kjer ima še sedaj 6voj sedež strojniški institut 0 kakem lalx>ra toriju, posebno tehno'o-škem kjer h; se lahko s sodelovanjem slu-šateliev polatroma izdelala skoro vsa oprema. ost al i/h laboratorijev, ni za enkrat na strojniškem institut« nitj govora. Za notranjo opremo strojnega oddelka hidrotehničnega laboratorija bi bilii izdatki mnogo manjši, če b; imel institut možnost da si sam izdela v tehnoloških delavnicah potrebne ustroje- Ni čuda, da se v tem času proseče naj*-bolj oglaša mladina, ki je pri študiju najbolj prikrajšana in ogražnna. ker se ji ne nudi te kov-'.Ti. pfVrrla za o^nifvrssrr5 a na,ta,t d** 5 marrvi 7,1 doibn-vo oblek iz azbesta ;t> 'lo 1n TWi,r'iVi cevf K-Kmninda o^mor^ga ".r^pnaJa v Tivhi sirei^mfi do 7 00- nudbp 7a dobnvo rnihe 7/1 not-rpK- Ta^il^e^-: do f) marca za dr»bavo nrlatnenili n""1'^ 'l1 nr+Av ter raznpt-m nam^zne^a in ie^n^ca nrTvvra. TTViiwTr?>*e za dobavo kro^-n'1 terijeda. m B dobavo rapnodofcnOBkeg* Borze Na ljubljanski borzj je znašal pretekli teden devizni promet 5.67 milijona Din nasproti 4.35 milijona Din v prejšnjem tednu. V privatnem kliringu se je proti koncu tedna opomogel avstrijski šiling, ki je že zdrknil navzdol na 7.85, sedaj se pa trguje zopet po 8.03 do 8.07. Tečaj nemških klirinških čekov je še nadalje slab in se giblje na višini okrog 12.35 do 12.45, medtem ko je tečaj angleškega funta v privatnem kliringu stabilen v višini okrog 238, ker po tem tečaju kupuje vse blago Narodna banka. V svobodnem deviznem prometu stanejo angleški funti 238.50, ameriški dolarji 48.40, švicarski franki 11.18 in francoski franki 2.26. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 20.3950 London 21-4475. Newvork 438-25. Bruselj 73.90. Milan 23.10 Amsterdam 239.7250, Berlin 176.30 Dunaj 78.35, Stocholm 110.55, Oslo 107.75. Kobenhavn 95.75. Praga 15.28 Varšava 82.95. Budianipešta 86 Atene 3.90, Bukarešta 3.25 Blagovna tržišča 21T0 + Chlcago, 20. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 135. za julij 118, za sept. 114-50; koruza; za 6ept. 96 875. 4- Winnipeg. 20. februarja. Začetni te: čaji; pšenica: za maj 127.625, za julij 123.50, za sept. 113. BOMBA2 -f Lj^erpool, 19. februarja. Tendenca m:r5 na. Zakliučni tečaji: za marc 6-9o (prejšnji dan 6-94), za julij 6.90 (6.90), za dec. 6.50 (6.50). + Ncw York. 19. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za marc 12.56 (12.57), za julij 12 (12 29). ŽIVINA + Na mariborski srinjsk; sejem dne 19. t. m. ie brV) pripeljanih 151 svmj Cene so bis le naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 70— 110 Din, 7 do 9 tednov stari 120—135. 3 do 4 mesere starj 160 —200. 5—7 mesecev stari 240—320. 8 do 10 mesecev stari 350—580. 1 leto stari od 800—950 Din. Sv-mle so se prodajale za 1 ks žive teže 00 5-50—7.5, za 1 kg mrtve teže pa po 8—10-50 Din. Razveljavljena razrešitev občinskega odbornika v Ribnici V Ribnici na Dolenjskem so imeli lani v aprilu občinske volitve. Kot nosilec opozicijske liste je prišel v občinski odbor tudi industrijec Ivan Klun. Z odlokom banske uprave z dne 24. septembra 1936. pa je bil razrešen svojega položaja z utemeljitvijo, da je storil »nečastno, po kazenskem zakonu kaznivo dejanje«. Po trditvi banske uprave je Ivan Klun, ko je bil še ribniški župan, skupno z občinskim delovodjo predložil nadzornemu oblastvu po-tvorjenje prepise zapisnika o seji občinskega odbora z dne 19. decembra 1934 s sklepom, da so bili na tej seji odobreni računski zaključki za 1. 1931, 32 in 33, ki so vsebovali tudi nekatere naknadne kredite. Dalje je trdil razrešitveni odlok, da je ribniška občina v letih 1933, 1934 in 1935 dobila več nakaznic za znižani prevoz koruze, kar znači za občino znatno javno podporo. O načinu uporabe teh nakazil in koruze župan Klun ni poročal občinskemu odboru. Ivan Klun se je proti razrešitvi pritožil na upravno sodišče v Celju. Navajal je, da je občinski odbor na seji 19. decembra 1934 razpravljal o računskih zaključkih za 1. 1931 do 1933 in jih po predlogu občinskega odbornika Josipa Ančika soglasno odobril. V navedenih letih pritožitelj ni bil župan in torej ni mogel imeti nobenega interesa, da bi dobil razrešnico za te obračune. Račune o načinu uporabe nakaznic za znižano vožnjo in o koruzi, ki se je dobavila, je pritožitelj predložil sre-skemu načelstvu, kakor je bilo odrejeno z odlokom banske uprave z dne 1. marca 1936. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in razrešitev Ivana Kluna razveljavilo zaradi nezakonitosti. V utemeljitvi svojega sklepa pravi upravno soaišče: Po pričevanju vebke večine občinskih odbornikov občine R:hnica se je na seji dne 19. decembra 19" i med slučajnostmi obravnavalo, odnosno sklenilo, da se naknadno odobrijo prekoračene proračunske postavke v računih za 1. 1931, 1932 in 1933 Tudi pričj Frane Petek in Vinko Burger, na katerih izjavo se sklicuje odločba banske uprave, pred sodiščem nista mogla izključiti možnosti, da so o tem predmetu na dotični seji vendarle govorili in sklepali. Iz tega izhaja, da pritožitelj z očitanim mu dejanjem ni stori! nečastnega dejanja, kaznivega po kem zakonu, in da potemtakem nI podan razrešitveni razlog. Na osnovi odločbe upravnega sodišča v Celju je banska uprava v Ljubljani preklicala svoj razrešitveni odlok glede Ivana Kluna. ki je na ta način vnovič postal član občinskega odbora v Ribnici. Dobil je tako tudi zadoščenje za klevete, katerim je j bil izpostavi 1pn lani po ljudeh, ki so po svoje tolmačili in zavijali n^n-ovo razre-i šitev. Zgodbe o prosilcih in podporah Prispevki k orisu sedanje socialne politike v Ljubljani Ljiibljana, 19. februarja Po pravici rečeno, nam je prav nerodno, pripovedovati kakršnekoli vesele ali žalostne anekdote jz tetega življenja, ki se giblje na področju socialne poitjke mesti e občine Ijiutbljainske. Naj naimšemo karkoli: naj gra|jinmo nepriljubljeni način soaiaJnecra obdavčevanja. k,- ga je mestna občina uvedla s prosluiliim zbiranjem milodarov na mosto-vjhi in križiščih na|j apeliramo na usmiljena srca. da bi pcmnagaila ogreti mestno ogrer valnioo — vsaka beseda dregne v sršenovo gnezdo in v listih se razvlačujejo do'go-vezne polemike in neiskren^ popravku da je človeku kmalu vsega dovolj. Ljstj ka so b sedanjim režimom na ma. 'stratu v in-tiiminiib vezeh, imajo vsak dain polna usta bombastičnih fraz: Mestna občina daje delo brezposelnim! Naiše socialno skrbstvo je na višini! — V naše uredništvo pa dan za dne miprihajajo ljudje, ki so zaiman trkali na mestnem soedalno-poVjt-ii&netm uradu in tožili svoje stiske od Ponoijn do Pilata, ljudje torej katerih usode &e najbolj vži-vo tiče vsa ta bombastična samohvala, in nas prosro. naj njihove zadeve spravimo na dan. Koljikor dopuščajo razmere, radi ustrezamo željam teh najbedine»:|šiih izmed bednih in vdano čakamo novega napada in no vetra po'l nekai več ko »torfak in po dofenih tednih mra«u iin bede bo »pet zatfwe!o v šted^njiku in s^et bo v nekaj tomJr'h. irjvvn jn poi?n^a de'a-voa i® že tako da n*> mor« biti brv7. za«rate Možu m odfcalat. Sel na «včnl>mi lrrad in sem rib rvasil na.? mi! Pa Vafe način TresfltT^Vain Sev^He da bom M 1 a bik o d<»-lat Pa so re bodo obiskovali tudi poleti, ker bodo mogli v njej dalje časa letovati. S tem v zvezi, se bo okrepil še tujski promet v Moziirju ki je izhodišče za izlete n« planino. Zato naj Moriirčani stalno delaijo na tem. da »e čim prej zarad- na vrhu planine moderno urejena letoviščarska koča. Velike koristi bodo imeli od pospeSenesra tujskega prometa na planin; iin v Mozirja še okoliški kmefl:e. k bodo mogli mnogo laže vnovčiti svoje pridelke. S. D. Polovica kaznencev v Italiji pomiloščena RIM, 20. februarja, o. V zvezi amnestijo ob rojstvu sina prestolonaslednika je bilo po poročilih italijanskih listov izpuščenih iz zaporov 20.000, nad polovico vseh kaznjencev* španska romanca Na morju ob Sardiniji Bilo je pozno popoidne, ko smo piuiH skozi Gibraltarsko ožino. Na desni so se v sivini prvih senc, ki so legale na afriško obalo, mrko odražali obrisi angleškihni francoskih ladij, ki so plule tja ob maroško obalo... »gledat, kaj delajo« ... — Nemci, Na levi pa smo imeli Španijo, kamor so obrnjeni pogledi vse Evrope. Pluli smo z mimo vestjo in zadovoljni v svesti svojega nedolžnega tovora, angleškega premoga za Split. Toda, šment! Komaj streljaj pred pram-cem našega broda zraste iz morja — palica. Pokonci štrli in raste. Oho! Morje okoli nje se razpeni in izleže se podmornica. Preplašeni ugibamo: »Nemška? špan ska? Rdeča ali črna?« Kar se pojavi od španske obale sem v zraku — letalo. Za nami na morju pa je oblak dima. Slutimo angleško vojno ladjo, ki patruljira tod okoli. Iz letala trimotornega bombarder-ja že začno padati bombe okoli podmornice. čudno, da se ne pogrezne, marveč išče zavetja ob boku našega broda. Prav nič nam ni do toga, da bi igrali vlogo zaščitnika in kaj vroče nam je vsem. Obesili smo signale: ime ladje. Letalo se je spustilo čisto rusko, da smo razločili posadko. kj nas je pozdravila z dvignjeno pestjo: — torej rdeči, podmornica pa sennor Franca. a In zdaj je posegel v zadevo — kakor dostikrat v zgodovini — Anglež. Prav jaacd nas in podmornico je priplul angleški rušilee. Nekaj je signaliziral letalu, obenem pa se je z nami ob boku oddaljil od »bojnega polja« v katero smo tako nehote prišli. 2e mnogo bolj mirno smo opazovali kako je letalo zdaj spričo bližane an. gieSkega rušilca obdelovalo podmornico sa. ioo b strojno puško. Po dveh urah se je -afišje« po naši zahvali in pozdravu vrnil proti Gibraltarju. Sparoska obala je že vsa utonila v mraku, ko smo pluli v višini Malage. Na kraj so mornarji peti pomorsko pesem: i*Ptov1 ladja v tiho noč!« Jaz pa sem slo-t*d Ob ograji, se spominjal lanskega bo-£Ka tam v Malagi in izleta v Ma/irid. Kje »o zdaj sennorf iz Puerte del Sod in seasacnibe fa zabavišč, ki so b kastanjeta. mi med prsti pele: » Espagna mia quert-aa.« — pesem o Španiji, ki je danes ni več. JJenncKri ln semnorite so v strelskih Jarkih sJi pa zabarikadiranl v soba. cah vseučiHSkega mesta. V rokah Imajo sisnaeKto kitar ter kastanjet revolverje, puške in bombe. M ; Tri prekrasna Španska Enesta possnafenS 'alag-o, Madrid tn Valencijo. Najdražja izi je Malaga. Tam živi najboljge ljudstvo. pomanjam se mladega Španca, šoferja. Ca covit dečko! Nekaj znamk, ki sem mu jih bil dal, je zadostovalo, da me je peljal ▼ Madrid. Komaj je pristal na to, da sem : povrnil vsaj stroške za bencin. Ure Sa •,re sva se vozila skozi andaluzijsiko noč. srebrni mesečini so se kopali beli dvorci m duhteli pomarančni vrtovi Španija, kakršna je bila pred letoma dni'! Zjutraj srno 5» ustavili pred ogromnim granitnim korn. 7 ksom. | Escorial! Kaj je bil, kaj je danes? Kraljevski rad, samostan, grobnica, muzej — zdaj -dnjava. 2j00 oken, 1200 vrat in 86 stop-šč! Filip II. je dal idejo, klanci Guada-tme, kjer danes odmeva streljanje to-ov in regljanje strojnic so dali granita, a desettisoči Katalonoev, Aragoncev, Ka-ilcev in Baskov svoje roke in marsikdo od njih življenje. Načrte je naredil naj-. avnejši arhitekt, španski Bramante, Juan Batista de Toledo. Neki levičarski pisatelj je napisal, da je Escorial na vel i častne jša zgradba Španije — ali tucfi najmanj koristna. S to zadnjo trditvijo bi se zdaj gotovo ne strinjale one stotine miličnikov) k; ga branijo in so iz njega naredile trdnjavo, ob kateri se razbijajo Francovi napadi na Madrid. Spodaj v kleti pa počiva 44 španskih kraljev in kraljic od Karla V., očeta Filipa U., do Marije Kristine matere Alfonza XIII. Mirno spe — vse drugače od njihovih ruskih tovarišev, ki jih je ob revoluciji pobesnela masa zmetala iz kre-meljske grobnice. (Lenin je osebno rešil te usode le dva, ki ju je spoštoval: Ivana Groznega in Petra Velikega). Ali ni zanimivo, da je v eskorialski grobnici le še eno prazno mesto? Za Alfonza XIII.! Zdi se, da mu za enkrat ni nič kaj zato,, Ali je Filip n. vedel, da bo 45. kronana glava v Španiji zadnja? * Vsi spomeniki izza Mavrov — Alcazar, Alhambra, Mošeja v Cordovi in drugi — te s svojim živim in vedrim stilom, polnim svetlobe in harmonije dvigajo; Escorial pa te a svojo granitno sivino kar mrazl in tlači k tlom, da se ti zdi, da lega njegova mračna senca čez vso nesrečno špansko zemljo. Tako je Escorial podoba srednjeveškega mračnjaštva — delo Filipa n., zločinca, sadista, asketa, rablja inkvizicije, ljubitelja vijolic in slavčevega petja. «■» Nekaj ur pozneje sem že v Madridu na Plaza, Oriente občudoval ogromne 'klipe onih španskih kraljev in kraljic, ki leže v eseorialski grobnici. Tukaj in povsod sem srečaval cele trume turistov, bledo-lične Angležinje z dolgimi vratovi, na-šminkane efkscentrične Američanke, dolarske princese in farmerske rože. Kaj so vedele o Španiji vse te trume? Vedele in videle so to, kar je bilo zapisano v Bae-dekerju. Z njim v roki so hodile po sobanah El Prada in gledale v Vela~queze, Go-ye in El Grece, v mislih pa bile pri po. poldanskem »five o clock-u« 'ali pa sanjarile o romantični pustolovščini s kakim španskim grendom ali celo toreadorjem! Na Broadway-u so pili »malago« ali pa jjeres della frontiera«. Imenitno vino! »O yes!« V to se eni razumejo. In glej! Naenkrat se tu duševno obzorje taJkega yankeeja razširi, ko začuden ugotovi, da so imena steklenic tudi imena lepih španskih mest. Granada: polje mučenikov. vsi na verigo priklenjeni ubiti. V toledski cerkvi so celo občudovali to verigo. Na onem polju tam, pognojenem s človeškimi kostmi, pa so nastali čarobni vrtovi in so zrasle lepe rože. čudna dežela, Španija! Pri njih v Ameriki bi zra sel nebotičnik z najmanj petdesetimi nadstropji. In Alhambra: O, saj to pa tako znano zveni. Seveda! »Alhambra« v Londonu, na Broadwayu-u, v Miamy, Ant-werpenu, — sami dancingi, kabareti in varieteji. A tudi viseči vrtovi, čudovite fontane, edinstvene galerije, pravljične te*. peli kjer so na harfe svirali oslepljeni muzi-kanti, skrivnostna dvorana kalifa, ki je na svojem prestolu sedeč lahko sBšal vsako, (kjerkoli še tako tiho šepetano besedo. »Popoldne na bikoborfoo!« je svetoval Raedeker. Toda to ni tenis, špansko sonce pripeka neusmiljeno, toreador je tako lep junak, arena se trese v živčni napetosti, iz grobne tišine izbruhne rjovenje — še trenotek — in toreador bo zabodel do besa razkačenega bika — ali pa nasadil bik njega na roge — tu je višek emo-cije, ki je nežna bitja ne vzdrže in omedle. Da, da, to res ni tenis! In dalje je velel Beadeker: »V Andaluzijo!« Oranžni vrtovi, ples fandango, igra esquederos! Carmenska romantika, tihotapci, ki si ponoči v gozdovih kratijo čas z brenkanjem na kitaro. In še marsikaj. Dobra vina, pesmi, polne hrepenenja, ljubezni in sovraštva, kampanile in Ikasta-njete in ognjevite lepotice. Vse to so videli in slišali tujci-turisti še pred letom dni v Španiji. A mnogo ne sicer lepega, a važnega in usodnega, niso videli in ne doumeli. Na primer, da je bila obdelana španska zemlja razdeljena takole: 30.000 veleposestnikov je imelo 51%, 70.000 bogatih kmetov 36%, 2,000.000 kmetov 13%; drugih 2,000.000 kmetov pa je bilo sploh brez zemlje. Ti zadnji — agrarni proletariat — so bili prvi, [ki so se postavili ramo ob ramo industrijskemu proletariatu, ko se je le-ta začel boriti proti srednjeveškim privilegijem peščice Špancev (grofi Ro-manones, vojvoda Alba, Juan March), ki je skozi stoletja izkoriščala špansko ljudstvo. španski kmet ee je desetletja boril za agrarno ref osmo. ki sm je bfla obljubi jema že 1874. L Leta 1931. je bila proglašena narodna republika. Vendar pa je ostala oblast plemstva in veleposestnikov nedotaknjena. Samo cerkveno premoženje je bilo cenjeno "na 25 milijard. Po statistiki iz 1. 1928. je bilo v Španiji 3600 samostanskih feongregacij z nad 40.000 redovniki tn redovnicami. Jezuiti, ki so bili izgnani dk nekaterih evropskih držav, so našli vsi v Španiji prijetno zavetišče. V »samem mestecu Vichy, ki Stej el3 tsoč prebivalcev, je bilo 32 cetfeva in 12 samostanov. Cerkev je imela v rokah rudnike, železnice in razna druga industrijska podjetja. Kar rti mogoče, da bi s tem stanjem primerjali, kako žive na primer župniki po Liki, Dalmaciji in Hercegovini, V zadnjih petih letih je bilo v Španiji nič manj ko 6000 stavk, med njimi 140 splošnih. V 20. stoletju napredka in civilizacije so imeli v Andaluziji fevdalni Iknezi absolutno oblast nad svojimi podložniki. Njihovi kmetje niso niti smeli možiti hčere ali ženiti sina brez njihovega dovoljenja. Oficirji, večinoma sinovi fevdalcev, so z večnimi uipari dosegli silno lepe plače. Učiteljli pa so bili tako bedno plačani, da je šolstvo zelo zaostajalo. Glavni predmet pouka je bij verouk. Samo v Madridu so desettisoči šoloobveznih otrok — analfsu beti. O vsem tem pa v Baedekerju ni bilo nič napisano. Izginili so turisti, ki eem jih srečaval po Španiji. Mogoče spet na Bro-adwayu pijejo malago in čitajo vojna poročila iz Španije, šum Guadalquivirja pa trga grmenje topov. Španija je postala polje, kjer velike države preizkušajo »moralno vrednost« svojih čet in zadnje »kulturne pridobitve«: 200 mllimeterske ladijske topove. Pod njih zaščito so čete generala Franca s klici »Eja« in »Heil« zavzele Malago. Eppich Sergej, pomorski častnik. Slovenski letalec Jurče Kraigher vodi najhitrejše letalo na svetu Na levi Kraigher, v sredini njegov prijatelj Lindbergh, oba pri isti letalski družbi Sloveči naš letalec George Kraigher, ki je iz znane rodbine Kraigherjev v Postojni, je zdaj postal šef-pilot najhitrejšega letala na svetu. Ze ponovno smo imeli priliko pisati o enem izmed najboljših pilotov ameriške civilne aviatike, o Lindber-ghovem dobrem prijatelju. Po vsej Ameriki je njegovo ime dobro znano, saj je v isti letalski družbi kakor slavni Lindbergh. Danes je Kraigher star 45 let, a svoj nevarni poklic izvršuje 22. leto. V vojni je bil med srbskimi dobrovoljci, po prevratu pa jo je mahnil v Ameriko in je takoj stopil v službo civilnega letalstva. Dalje časa je bil v službi v tovarni za letala Cur-diss in pozneje v tovarni NVright, kjer izdelujejo znamenite motorje, s kakršnim je tudi Lindbergh preletel ocean. V službi Pan American Airways Incorporation, ki je največja v Ameriki, je postal upravitelj letalske divizije za Mehiko in razpolaga z nad 30 letali, 20 piloti in potrebnim štabom tehniškega in upravnega osobja. Njegova divizija se stalno izpopolnjuje. Njen ogranek Panair do Brazil je ravno v decembru dobil najhitrejše letalo. O krstnem poletu sta prinesla velika portugalska dnevnika v Riu de Janeiru »A Ofensiva« in »jornal do Brazil« 29. decembra nasled- nje poročilo, kl ga priobčujemo v prevodu prof. Debeljaka: Po poletu v katerem (fe je popolnoma pokazala njegova sposobnost in hitrost, je včeraj prispel avion »Lockheed — Electra«, ki ga je nedavno nabavila družba »Panair do Brasil« za promet na procij Rio—Bello Horizonte ,ki je o tvori v bližnjem mesecu januarju. Ta krasni,- aparat ocenjen kot primer naj-uirniejšega letala na svetu, in sicer v vrsti potniških avionov, je zapustil Brownsville v Teksasu v torek 22. t. m Isfcj dan je priletel do Cristobnla v Panamskem prekopu toneli bteu 3000 km preko Mehiških in Srednjeameriških gora. Naslednji dan je pribrnel m Cristohala do Lime v Peruju nad izrazito tropskem pasom, a dne 24. decembra iz Lime v San-fciogo. kjer je ostal na božični dan V soboto je nov,j prjstroj prečkal Ande, najvišjo hribovito pokraj.no sveta, kar bo j h doslej preletele zračne LvVe v rednih progah, in dospel v Bucnos-Airefi. odkoder je kmalu krenid v Rio de Janeiro. da ga Panair vključi v svoj promet. Zapustivši Buenos Aires ob 7 ur, 10 minut je Loekheed-Elektra prjšla v PortoAle-gre olb 10 uit*. 15 min uit., nato je oh 11 ml Osvetlite svoj nasmeh s KOL YNOS-om! KOLYNOS naredi zobe lepe in bele. On je antiseptičen. Njegova pena se vleze tudi v najmanjše otline in najbolj skrite dele ugonabljajoč opasne klice, povzročitelje madežev in pokvarjenih zob. Poskusite KOLTNOS, navdušeni boste! 3EBS? pil m*- izza kulis a. o. mornarice Zabavne zgodbice iz časov, ko so naši mornarji Se z lesenimi škatlami čuvali obale Jadrana Ljubljana. 18. februarja Znano je, kako velik odstotek odličnih mornarjev jc rekrutirala stara Avstrija iz slovanskih pokrajin o>b Jadranu. 2e pred 50. leti so naše babice s ponosom skrivale na najdražjem mestu bVoj,;h skrinj podobice, ki so predstavljale njihovo ljuiboke, vrle zagorele fante v služb j zastarele voiinO mornarice. Po Jadranu so plule preproste, stare lesene škatle, z jeklenim; mišicami junaških mornarjev so pa bile močne dovolj, da so v skoro legendarni bitki pri Visu porazile, moderneje opremljeno sovražno ladjevje. Iz te romantične dobe jadranske morna-rioe je marsikateri junašk; čin našel odmeva v dnevnem časopisju. Še več se je ohranilo žgočih anekdot, ki jih takratna stroga cenzura ni pustila v tisk. S padcem monarhije se je v spominih k. u. k. armade ohranila cela vrsta dogodkov ki naljk roent-genskiim žarkom posvete v zakufeje nepovratnega a o. političnega in diplomatskega življenja. Da izberemo le najzanimivejše cvetke, nanašajoče se izključno na razmere, v katerih ie životarila stara mornarica pred 50. in še več leti na našem Jadranu. Franc Jožef kot prvi admiral • • • Garderoba avstrijskega cesarja Fran.ca Jožefa je bdla polna najrazličnejših oMek. iVeo dolgo dobo vladanja bo videvala yia* darja v vseh uniformah, od lovske do svečane uniforme raz.novl^tinifu poikov. uniforme pomorskih častnikov svoje mornarice ni cesar nikoli notsil. kar so spravljali v zvezo s tragikomičnim pripetljajem pred davnimi leti v Benetkah. L. 1860 je bil namreč pnjšel Frane Jožef kot nulad vladar v Benetke, ki so bile takrat. še v avstmiliski posesti in glavna luka cesarskih pomorskih sil. Trst je bil tedai še neznatno mesto, kasneje ponosna pomorska baza Pulj pa skromno ribiško naselje. Mladi vladar, ki je bil v organizaciji kopne vojske zelo aktiven, se je hotel izkazati tudi v mornarici, njemu še povsem neznanem področju. V beneški luki je ležal takrat parobrod avstrijske vojne mornarice »Marja Anna«. Za sedanje pojme je bfil to smešno majcen brod. nekaj stotin ton, s preprostjjimti kolesi na lopate, kakršne plovojru še danes po odročnih rekah. Nekega dne ukaiže cesar, naj ta. takrat vendarle najmodernejša škatla, odpluje v Piran Toda morje je brlo zelo razburkano in poveljnik ladje je bil prepričan o katastrofi, če izpluje h luke. Ker svoje neposredne predstavnike o tem n« mogel prepričati, je v svečan; uniformi stopil k vrhovnermi poveljniku vojne mornarice. nekemu generalu. Ta ee je seveda v pomorske stvari slabo razumel, vendar pa je sporočil vladariu mnenje poveljnika »Ma-rie Anne«. Toda žel je vihar m Franc Jo-žef je ponovno ritnarij ostavila Poirto Alegre in dosegla Rio ob 14 uri 50 minut, porabivši torej 3 ure 5 mimiut od Poirto Aiegra do Rio d© Janeira S tem je postavila branski rekord za trgovska letala v poLetu od argentinske do brazilske prestolnice. Ob 14 urj 40 minut se je kovinski vele-pt*ič pojavil na obzorju s hitrostjo rakete, šinil nad poslopjem družbe Panair na aero-pristan Sanitoe Dumont. obkrožil letališče in tako mojstrsko pr istal ma novem pri staja! išču, da so se gledalci čudili giibkoeta in točnosti njegovih kretenj. Posadko aviona, k,- ga vodi poveljnik George B. Krajgihieir, so pred letalsko lopo sprejeli gg. M. J. Rice in dr. Cauby C. Araujo podpredsednik in ravnatelj omenjene zrakoplovne družbe, kakor tudi uradniki oddelka za civilno letalstvo, ki so prihiteli v krasno stavbo družbe Pan American Air-wavs. da bi videlj prihod nove edinice za brazilsko kuipoijsko zračno brodovje. Radio Ponedeljek 22. februarja Ljubljana 12: V rjtou današnijih dn,- (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Schubertove skiciirke (plošče) — 14: Vreme, borza, — 18: Zdravniška ura: Dopolnila (dr. Anton Brecelj). — 18.3©: Veseli dnevi v Kijevu, potpuri ukrajinskih pesmi (plošče). — 18.30: 0 slovenski narodni pesmi (g. F- Maroit). 19: Čas, vreme, poročila, Bponed. obvestila. 19.30: Nac ura: Predavanje univ. prof. F. Bubanovtiča iz Zagreba. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Simfonična glaeba (Radio orkester. — 21: Balalajke igrajo (plošče). — 21.15: Koncert komornega tria (gg. Albert Jenmol (flavta), Janko Gregorc (klarinet), Viti Han-ck (fagot). — 22: Cas. vreme, poročila. spored. — 22.15: Narodne pesmj po-jo sestre Stritarjeve, pri klavirju prof. Marjan L«ipoW*k. Beograd 17-20: Plošče. — Narodne nesnui. — 30: Operetni večer. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17-15: Pevski in violinski koncert. — 20: Hrvatski večer. — 22-20: Plesna muzika. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 21: Nove češke peramo. — 21.25: Koncert Zikovega godal-neca kvarteta, — 22.20: Lahka gtfaniil mišljenje o pomorskih častnikih. Benetke takrat niso bile več v avstriiski posesti in Pulj se je razvijal v mogočno vojno luko. Prvi poveljnik te luke, prvi avstrijski admiral vofoče je bit Jsvnteg piv IHttM IS skladbe. — 20.40: Narodne p««m| — 21.10S Zvočna igra. — 21.40: Plošče. — 22^0s Ples. — Zagreb 17-15: Orkestralna giasiha.—» 20: Prenos opere jiz Nar. gledališča.— 22.30C Laflka in plesna nuumika — Praga 19.10s Radijski fiilim. — 22.20: Estaid večer, —t 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20* St.ravinskij: MavTa — Varšava 19.30: Kom cert pevskega zbora ie solistov. — 90.18: Orkestirailen in Pevskij. koncert, — 22.45: Plesna mu-ziJva. — Dunaj 12: Koncert orkestra, — 16.05: Melodije z dežele.— 17-25: Violinski konoert,— 17-45: Klavirske sklad* be. — 20.10: Orkestralen koncert po željah. 21.10: Pesmi. — 22.34: Giordanova opera »Andrea Chenjer«. — Berlin 18: Koncert velikega orkestra iz KOnSgsJberga. — 19.15e Laiki mnizricirajo. — 20.10: Nemški večer.—• 21: Koncert orkestra, — 22.40: Mešan glaa-l«eni program i® Hambunga- — Munchen 18: Lahka godba orkestra, — 19: Koncertna ura, — 19.20: Skladbe za čelo. — 20.10: Prenos iz Berlina. — 21: Tema in variacije« (plošče). — 21.30: Skladbe R Strausssa.— 23: PUcsnd orkester. — Stuttgart 18: Prano« iz Berlina. — 19: Londonski fjlhajnmoničoi orkester (plošče). — 20-10: Prenos i iz Berlina, — 2h Brucfcner; IX. simfonija. — 22.40: Lahka glasba, — 24: Nočni koncert. Nekaj lahkega za »Metlarje« Ali pa bo težavno, — kakor se pač kdo razume na uganke in kakor ima oči. Poglejte besede, ki so tu napisane: POSESTNIK — LABIRINT — VITOMIB — SVARILO — TIŠINA — JIRKU — NADARJENOST — POGLAVJE — POVABILO — MOLITEV V teh besedah je skrit pregovor, ki ga vsakdo pozna in ki ga je že vsakdo na svoji koži izkusil. Tri prave črke je treba vzeti iz vsake besede, pa ga boste imeli. Že ponovno smo prosili, da nam pošiljajte rešitve na dopisnici. S tem nam zelo olajšate delo pri pregledovanju rešitev. In še nekaj želimo: napišite svoj naslov razločno, da nam ne bo treba klicati dešif-ratorjev na pomoč. Saj veste — »Metla« ima dosti dela in ne more svojega plodo-nosnega truda uporabljati za take malenkosti. Tole vam pove statistika V zadnji nedeljski številki smo prinesli statistiko raznih bolezni, ki divjajo pri nas. namignili smo pa tudi, da se za to statistiko skriva nekakšen izrek. Odkrilo ga je lepo število »Metlarjev«, saj uganka sama po sebi ni bila težavna, le nekoliko dobre oči je bilo treba imeti. Izrek, ki se je skrival v statistiki, se glasi: joPazi na zdravje!* Kako ga dobite? Čisto preprosto. Tr©» ba je samo sešteti številke pri vsaki bolezni in potem vzeti tisto črko iz imena bolezni, ki jo pove sešteto število. Pri prvi bolezni (hripi) znaša vsota obeh številk 4 in zato moramo vzeti četrto številko, pri drugi dve, pri tretji pet Itd, Pravilnih rešitev je prišlo precej nad sto in med reševalci je stric Matic razdelil osem lepih knjig. Dobili so jih naslednji reševalci: Anton Pire. žand. narednik, Ljubljana Mivka 9, dobi knjigo: »Seržant Diavolo«, Oskar Klančnik iz Mojstrane št 62, do« bi roman »Onstran pragozda«. Zora Prelogova iz Ljubljane, Marijin trg 8, dobi »Tigrove zobe«. Amalija Kričej, služkinja iz Ljubljane^ Staničeva 17/1. dobi »Patra Kajetana«. Borut Rezek, dijak iz Novega mesta. Ta»* carjeva 3, dobi »Jelarjeve čuvaje«. Olga Perhavčeva, uradnica. Zg. Šiška 268, vila »Hela«, Ljubljana VIL, dobi ro man »Lucifer«. Franci Vraničar, brivski pomočnik Is Škofje Loke, dobi roman »Belfegor*. Anton Medic (pri Erjavec), Rožna 7/U Ljubljana, dobi »Papežinjo Favsto«. Izobraženega, svetskega moža je cesar rad vabil na avdfienoe. s katerih j© prinašal admiral svojim kolegam v PuJj včasih prav zabeljene domislice. Nekoč ije pripovedoval: — Veste, bi! sem pr* cesarju. Ko eem končal s poročilom, me je povabil. naj ostanem pri njem na kcsilu, — Javljam naj-pokameje, Veličanstvo, to bo zame velika čast.. J eem pristal. Cesar je nato stopil k vratom, jih odprl, Jn zaiklical: — Elisabeth. vr%j še on zrezek na štedflr nik. Bourgignon ostane pri nas na kosjlul Navihani kadet in strogi kapitan Sina prvega avstrijskega admirala Bour-gignoaia. ki je dosegel prav takšno 6topntio, so kot starega upokojencu poznali še naši mornarji jn kanonirji. ki so služilfj pred vojno, do 1. 1911 v Puljn. Visok, malo sključen starec je pohajal po ulicah vojne luke. Ob silnem, neobičajno formiranem nosu je zmerom čepel monokel in eksotični starec ije bil znan celo v novelistični oHjki pod naeivom »Tiitrakarna, sveteko dekle«. Star; admiral, k; je še pred vojno vihro šel prostovotl;no v smrt, je imel zelo burno mladost. Kot pomorski kadet je nekoč od-pluil na avstrijsluj fregati v Levant- Pred usidran jem v Smiirni je zaradi nediscipliniranosti prejel brodski zapor. Zahrepenel je po nočnem življenju pristanišča jn se na skrjvaii preoblekel v civilno obleko ter s pomočjo najetega čolna pobegnil z ladje. Ko se je v nekem baru izvmstno zabaval, je naenkrat vstopa poveljnik fregate in vrgel vanj oster pogled kjj m« ni obetaj nfč dobrega. Posrečilo se mu je- naglo pobegniti skozi stranski irihod. še preden je kapitan mogel ugotoviti, če je biti res on. X rri«wftfti fl| Ha gofa» pun tistega, Za pomlad — nova obleka — nov plašč! Lepo sortirano zalogo blaga Vam nudi tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA CESTA it. 7. V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. Domače vesti Avtomobil gospoda predsednika občine Prejeli smo naslednji uradni popravek: Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v četrtek, dne 18. februarja 1937. št. 41, na strani 4 stolpec 1, zgoraj, pod naslovom »Avtomobil gospoda predsednika občine«, Vas prosim, da v smislu § 26, zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenjenem listu na istem mestu in v enakem tisku sledeče uradno pojasnilo oziroma popravek: V svoji četrtkovi številki ste objavili pod naslovom »Avtomobil gospoda predsednika občine« notico, v kateri ugotavlja neki dopisnik, kot pravi, »mnogo zanimivega« in navaja pri tem predvidene podatke za plačo gospodu predsedniku mestne ob-iine in izdatke za vzdrževanje predsednikovega avtomobila ter šoferjeve obleke. Znano je, da je bila plača mestnega predsednika predvidena tudi v lanskem proračunskem osnutku v tej višini, pač pa je bila v nekaterih prejšnjih proračunih ta postavka celo precej višja, kljub temu. da bivši predsedniki niso uporabljali niti polovico tega časa za uradne občinske posle, kot ga uporabljam danes (po 8, 10 in celo 12 ur dnevno). Tudi postavka za vzdrževanje predsednikovega avtomobila ni nastala letos, niti preteklo leto, pač pa so bile te postavke v prejšnjih proračunih mnogo višje, kot pa danes Če je letos ta postavka med stroški mestnega zaklada, je to samo znak, da je prenesena iz partije »Mestne priprege«, kjer je bila doslej vedno vnesena in izkazana Ugotoviti je treba pri tem, da so bile postavke za bencin v preteklih letih cesto prekoračene, dočim je bila v zadnjem letu izrabljena komaj za dve tretjini. Predsednikov avtomobil pa ni potreben samo za predsednikovo osebno uporabo, temveč tudi pri sprejemu tujih odličnih gostov in za razne uradne komisije Primerna obleka za šoferja reprezentacijskega avtomobila pa je določena po službeni pragmatiki kot tudi drugim mestnim uslužbencem te kategorije. Z odličnim spoštovanjem: predsednik mestne občine: Dr. J. Adlešič /. r. j * Domač »vočni film- V petek zvečer je bila v kinu >Uraniiji< v Beogradu slavnostna kretna predstava domačega zvočnega filma »Poleti sivi sokol!« Na premieri so bili: kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, vojni mi« nister armadni general Ljubomir Marič, francoski poslanik na našem dvoru grof Dampierre, češkoslovaški poslanik dr. Girea in mnogo drugih uglednih osebnosti. Film je napravila novosadska sokolska župa; kaže letovanje članov te župe na Bledu. Ker podaja film tudi idejno stran sokolstva, slika obenem tud; našega Sokola v vseh fazah nje govega delovanja. Ta domačj film je glede režije, fotografije in zvoka popolnoma uspel. * Smrt češkega učitelja, ki je 26 let deloval v Srbiji. V Pančevu je umrl v starosti 70 let bivši telovadni učitelj in načelnik tamošnjega Sokola. Bogdan Kou-tek. Pokojnik je bil eden od onih Cehov, ki so pohiteli v bratsko Srbijo že pred vojnami ln našli tam svojo drugo domovino. Leta 1911 je postal telovadni učitelj niSke gimeazije. Med svetovno vojno je zbolel za legarjem in ostal v Nišu, kjer so ga zajeli Bolgari. Izročili so ga Avstrijcem, ki so ga potem vlačili tz ječe v ječo. Ko so ga prignali na Dunaj, je bil obtožen veleizdaje, da je mnogo škodoval avstrijsko-ogrski monarhiji na ta način. da je tudi med avstrijski vojnimi ujetnilki v Srbiji širil vseslovanske ideje ter zbiral dobrovoljce za srbsko vojsko. Pretila so mu vešala, obsodili pa so ga na dosmrtno ječo. Iz ječe ga je rešil prevrat in takoj se je vrnil v Niš ter tam spet nastopil službo. V Nišu je služboval do leta 1924, ko je bil premeščen v Pan-čevo. Velike zasluge si je pridobil kot prosvetni delavec in 'kot organizator Sokolstva. .4ft*. ,Ju. LJUBLJANA Komeosfceg* al. 4 Teleton 36-33 Dt Prane Oergaoc tef primarij Kirurg odd. v p. Ordinrra lil.—i * Stanovska Organizacija UJDA v Beogradu sklicuje v sm:slu nove uredbe ^o avtorsko pravrim posredništvu« (Službeni list št. 12/1937) svoj letni občni zbor, ki bo 28. t. m. ob 10. v Kolarčevi univerzi, na katerem bo med drugimi točkami podal poročilo upravni in nadzorni odbor, razpravljal o izpremembi pravil in izvolil tudi novo upravo, želeti bi bilo, da se tega zbora udeleži tudi kdo izmed Slovencev. * Darilo ljubljanskemu mestnemu muzeju. Mihael Omahen star., posestnik v Višnji gori, taft blagopokojnega prof. Evgena Jarca. je podaril mestnemu mu zeju in knjižnici v Ljubljani 3 stare srebrnike (beneški, salksonski, avstrijski), 22 starih »Pratik« iz leta 1798 do 1830 in 8 knjig Japlovega prevoda sv. pisma. Plemenitemu darovalcu se mestno poglavarstvo ljubljansko najlepše zahvaljuje z iskreno željo, da bi se našilo še mnogo takšnih mecenov. s Poročila sta se v Zagrebu gdč. Janja Godicl iz Petrovč, uradnica v univerzitetni knjižnici v Zagrebu in g. dr. Ansehno Marčelič, specialist za očesne bolezni .Bilo srečno! Kuhanje na električnih ploščah se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenira domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. ___Ogl ren S 0r 16 185/8& • NotJ grobovi« V Tržiču je umrja gdč. Gabriela Župančičeva, učiteljica. Blago po-kojnico bodo danes prepeljali [z Tržiča v nje no domače mesto Kranj, kjer bo pogreb das nes ob pol 17. — V Ljubljani je umrla gospa Helena Blatnjkova, soproga žel. uslužbenca v pokoju. Pogreb bo iz Knezove 18. danes ob 15. uri. — V Duilah je umrla gospa Jožefa Fleijsova, gositilničarka in pocestnica. Ugledno pokojnico bodo danes ob 15. spremili} k večnemu počitku. — Pokojnim blag s pomen, žalujočim naše iskreno sožalje! * Kurban bajram. Danes je začetek tridnevnega velikega islamskega praznika kurban bajrama. Menda ni na svetu religije, ki bi imela tako malo praznikov Hca kor islam V glavnem ima muslimanska verska zajednica štiri velike praznike im sicer rojstvo Mohamedovo, (mevlud), novo leto (hidžra), ter ramazanski bajram in kurban bajram. Med glavne dolžnosti islamskih vernikov spada romanje (hadž) v sveta mesta Meko in M edino za p razmik kurban bajrama. Zaradi tega se ta bajram imenuje tudi romarrki ali hadžij-ski bajram. Za romanje so posebni predpisi. Kdor obišče samo Meko in Medino, a ne moli na gori Arefatu od poldneva do solnčnega zatona, ni zadostil božji zapovedi in nima pravice do naziva »ha-džija«. Romarji gredo tudi v Mino, kjer mečejo preko tri metre (visokega zidu kamenčke. S tem simbolizirajo obžalovanje grehov in rešitev od slabih misli, ki vodijo človeka na kriva pota. Po tem obredu zakol je jo jagnje ali tele (kurbana) v znak krvne daritve. Nekaj mesa od zaklanih živali smejo romarji zavžiti, najmanj tretjino pa morajo razdeliti revežem. V M edini obiščejo romarji grob preroka Muhameda in njegovih naslednikov ter grob prerokove hčerke Fatime. Kurban bajram je stalni praznite, ki pade vsa ko leto na 10. dan meseca zilhidže. Po verski zapovedi morajo muslimani medra mazanskim bajramom reveže obdarovati z denarjem, med kurban bajramom pa z živili. Pozdrav današnjega velikega praznika se glasi: Bajram muvarek olsum! ki je čakal na kapitana. Bourgfgnonu se je posrečilo pregovoriti podčastnika, da ee ije smeJ skrit; v prednjem delu. N so minule dve minute in že je bil poveljnik v pristanu. M hotel zamuditi prilike, da drznega kršilca ladijske discipline enkrat za vselej kaznuje. Hitro .je skočil v čoln, mornarji bo prijeli za vesla in že so pripluli k fregati. Čoln se je ustavil tik pod stopnjicami, prednji del je pa segal pod topovsko odprtino, nekaj metrov dalje. Medtem ko se je kapitan spenjal po stopnjdoab in sprejemal raport. &e je kadet vzpel na topovsko cev in po nje i. v zavetju teme, zlezel v baterijsko odprtino, kj je takrat služila tudi za spalnico kadetom. Čez nekaj sekund je že ležal v viseči postelji in glasno smrčal. Kmalu je vstopil službujoči kadet, ga lopnil po zadnjici in pozval pred kapitana. Bourgignon je navidez trdno spal in se šele čeiz nekaj časa predramil. Hitro je vrgel nase uniformo in odšel na palubo Kapitan ga je v svetlobi medle ieščerbe dolgo motril in pri vracni ugotovil, da Je kuštravi in zaspan; kadet res pravkar vstal iz postelje- — Gospod pomorski kadet Bourgignon. vj ste bjli v mestu! — Gospod poveljnik broda. pokorno javljam. imam ladijski zapor! — Ali. — videl sem vas v baru. — Gospod poveljnik broda pokorno javljam pravkar sem vstal postelje. Kapitan je stresal z glavo: — Neverjetno, kako Se človek more varati ... Hvala! Odstop! Bourgignon je odstopil z največjim zadovoljstvom. Ko je že ležal v postelji, se je sam pri sebi iskreno zahvalil kapitanu da ga je dvakrat rešil: prvič, ker ga je nehote pripeljal v svojem čolnu na brod. drugič, ker mu je stavil vprašanja, na katera miu ni bilo treba priznati, ne da bi lagal. Če b! ga vprašal naravnost: Ste li bili v mestu?, bi po svoji časti pač ne mogel lagati... Admiral, ki je bil krščen s svojo prvo oklopnico V poletju 1911. je bil na našem Jadranu velik praznik. V ladjedelnici Stabilimento Tecnieo pri Sv. Marku, v blflžini Treta je čakal ponosni dreadnougjhit »Viribus Uni-tific na krst. Okrog 30.000 tonskega orjaka so čez noč zrasle taiibune, vse v zastavah in girlandah. Prerojeni avstrijski mornarici je poveljeval tedaj admiral Montecuoooli. Ladjevje je pod njegovim poveljstvom dobilo moderne brode, častniki in moštvo izučeni v moderni pomorski vojni. Svečan; krst in eplov-ljenje »Viri-busa Unjitisa« je bilo za mjego-yo desetletje dela najlepše priznanje. Mož je bil neizprosen v svojih sklepjih in i«) ga ie bil nemški cesar Viljem, po njegovi uspešni intervenciji v kitarskih vodah.odlikoval z visokimi redom, toda brez vojnih znakov mečev, je Monteouiocoli poslal dragoceno škatlico z odlikovanjem nazaj v Berlin. In res se je kmalu vrnila, to pot tudi z meči... Gradnja novega dreadnoughita je imela , tudi politično ozadje. Ko je Montecucoodi ' • Umrl Je wki| atrdar iMiinmmiha vstaje. V vaal derini blizu Ravnega w Hercegovini je umrl v starosti 97 let ML So Tomašervič, ki je bil zadnji vojvoda ali aerdar hercegovske vstaje v letih 1875 do 1878. Bil je najožji sotrudnik pokojnega vojvode Mušdča. Vojvoda MušAč je Tomaševiča večkrat poslal v Črno goro h črnogoms/kemu vladarju, nekajkrat pa tudi na Dunaj. Ne samo v zaupnih misijah, tudi v krvavih borbah se je Tomaševič odlikoval. V visoki starosti je bil še veder in čU in zanimivo je znal pripovedovati o hercegovski vstaji in o svojih že davno pokojnih tovariših. Neredna. s4o£cca upliva na vas organizem* Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo dekije in Ima prijeten olcus, je •Hm. 1 MM/an. n * Učitelja so odstavili in na njpg»vo mesto namestili poštarja. V šoli v vasi Miločajni v žičkem srezu poučuje že nekaj tednov vaški poštar Vučkovič. Pravega učitelja so vaščani enostavno odstavili, ker se ni hotel preseliti iz stare šole v novo, katero so vaščani sami zgradili Učitelj je trdil, da nova šola ni primerno urejena, vaščani so pa zadevo kar na kratko rešili: Ti si odstavljen, na tvoje mesta pa pride poštar, ki je med nami najbolj pismen Tako se je tudi zgodilo. • Nesreča v zeniški žel®zarn'. V petek dopoldne se je pripetila v železarni v Zenici nesreča, ki bo morda zahtevala smrtne žrtve. Na 15 m visokem lesenem odru so štirje delavci popravljali strešno konstrukcijo Ker je bil oder slabo podstavljen, se je porušil in z deskami vred so delavci treščili na tla. Vsi delavci so dobila hude poškodbe. Delavci Ante Grgič, Stevan Završki in Ha,zim Begičevič so tako hudo poškodovani, da zdravniki dvomijo, da bi ostali pri življenju. Delavec Gabrijel Jurič, ki je ranjen po glavi, pa bo ostal živ. če ne bodo nastopile kake komplikacije. Vsi poškodovanca so mladi ljudje in so delali že nekaj let v železarni. Od banske uprave in inšpekcije dela v Sarajevu je bala v Zenico odposlana preiskovalna komisija. Ob 15. letnici smrti visoikega gospoda Tja na Visoko gredo naše misli,-romajo danes v prežalni pozdrav in zgodo\vna, ki se odmaknila, zopet se bliža iz daljnih daljav. Borec Junaški si stal sredi boja, delal za narod si v časih gorjš, pot si pripravljal, do zlate svobode, z umom> besedo. dobroto src j Seme, ki roka fe Tvoja sejala, v brazde preplodne je padlo povsod, duh Tvoj Je z nami in mi smo na straži, mirno počivaj — visoški gospodi Mara J. Tavčarjeva. Najstarejša gasilska četa na Notranjskem razpnščena Dolenji Logatec, 19. februarja Z odlokom župnega starešine Franca Ro-vana, ki je bil po razpustu logake gasilske župe šele pred nekaj dnevi imenovan na to mesto, je bila ra-zpušoena najstarejša gasilska četa na Notranjskem namreč do-lenjelogaška. S tem 90 razrešeni svojih funkcij predsednik Anton Rus, poveljnik Jožef Javornik, tajnik Janko Guček. blagajnik Fnanc Korenčan in vsi ostali člani upravnega in nadzornega odbora. Kaj je začasnega župnega starešino napotilo k temu razpustu, se iz odloka ne da razbrati, ker se sklicuje samo na člena 14. in 25. zakona o organizaciji gasilstva. Ukrep je v vsej javnosti po pravici vzbudil veliko začudenje, saj je bila četna uprava šele na občnem zboru 31 januarja t I. ponovno soglasno izvoljena, kar je znak, da je uživala neomajno zaupanje vsega članstva. Zupna uprava sama ni odredila nikake predhodne revizije, katere dognanja bi ji dala povoda za razpust Precej verjetno pa je — tako se vsaj govori po Logatcu — da je župna uprava smatrala za dovolj tehten prestopek dejstvo, da je bil na zadnji četni skupščini naš stari m zaslužni gasilski vodja Josip Turk soglasno izvoljen za častnega člana Tako je bila razpuščena gasilska četa, ki je obstajala že 59 let in ima mnogo dragocenih zaslug za razmah gasilstva po vsej Notranjski. Mnogo uvaževanja vrednega dela ima za seboj tudi razrešena uprava, saj so imena razrešenih funkcionarjev imena najbolj zaslužnih gasilskih pionirjev na Notranjskem. * Preureditev nujnega Mejni most, ki veže Sušak s Reko, je na italijanski strani preurejen. Namesto prejšnje verige so zdaj postavljena težka železna vrata. Poleg železnih vrat pa je železna stražami ca z velikim oknom. V kratkem bodo preuredili mejni most tudi na sušaški strani. * Neznana ženska je utonila v Dravi. Te dni je na levi strani Drave blizu Nove vasi, občina Sv. Marko, skočila neznana ženska v Dravo. Kmetje, ki so videli obu. pesn koraik neznanke, so takoj poklicali Kostanjev ca Jožefa, da se je s čolnom odpeljal na pomoč utopljenki, ki ji pa ni mogel več pomagati. Truplo so pozneje potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Marku. Neznanka je po ugotovitvi orožnikov stara okoli 30 let, 168 cm visOka, tanke in šibke postave, a sivimi očmi, zdravimi zobmi ln temnejšo poltjo. Bila je kmečko oblečena. Nikakršnih dokumentov pri njej niso našli. Poizvedbe kažejo, da so vaščani istega dne videli hoditi po vasi tujo in očitno duševno bolno žensko, fci je bila slabo oblečena. Ko so jo vprašali, odkod je bila, je pravila, da je iz Turškega vrha. * Vihar na Jadranu. V četrtek je divjala na južnem Jadranu močna nevihta. Pred otokom Sipanom blizu Dubnovni^ka se je pripetila med viharjem tudi huda nesreča. Blizu obale se je prevrnil ribiški čoln, v katerem sta bila dva delavca Her-cegovca, ki sta se vračala z dela. Eden je takoj utonil, druga pa se je krčevito držal prevrnjenega čolna in neki ribiči so ga rešili. V Podvelebitskem kanalu pa se je prevrnila ribiška ladja, v kateri je bilo 5 moških in 2 žene. Utonila sta dva ribiča, doma iz Rožanca, ostali pa so se rešili. Utopljenca sta zapustila več nepreskrbljenih otrok. POZOR TRGOVCI! Ako še niste videli večno trajajočih zak. zašt. K O P L zastorov, vitraž, namiznih prtov. Zahtevajte da vam jih pošljemo na ogled. Izdeluje JUGOZASTOR, Osijek I — Kapucinska 2 L * Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana bo tudi letos prirejala družabne izlete z udobnimi, razglednimi avtobusi v najzanimivejše in izletnikom priljubljene kraje. 27. II. 1937 izlet v Trst 105 Din. Za Veliko noč dvodnevni izlet v Orikvenico za ceno 270 Din in tridnevni izlet v Benetke za 450 Din. V ceni je všteta vožnja, potni list in vsa preskrba razen za Trst. Na svetovno -"azstavo v Pariz bo tudi več potovanj. Informacije pri Putniku v Ga-jevi ulici. * Za Veliko noč avtobusni Izlet v Benetke — Padovo. Vse podrobne informacije in prijave v izietni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel >Slon«. tel 26-45 * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Zadušnica za mučen'kom g. Lojzetom Bratužem. Ogabni Zločinci so razdrli mlado družinsko srečo, ko so v torek 16. t. m. ubili odličnega glaefbenika in po vsej Goriški priljubljenega kulturnega delavca g. Lojzeta Bratuža. Mrtvega niso hoteli izročiti družini, ampak so ga iz bolnišnice odnesli na pokopališče, kjer so ga pokopali. Na osmino amiti v torek 23. t. m <9b 7. uri zjutraj se bo darovala v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za nepozabnim Lojzetom. K zadušnici iskreno vabi Sedejeva družina vse svoje člane, emigrantska društva, ljubljanska prosvetna, obrambna, pevska in akademska društva, da se na ta način skupno oddolžimo mučenFiu, ki je padel na * . * Ljube- zen za ljubezen m zverrtoba za zvestobo! u— Smrt ugledne ljubljanske gospč. V petek je umrla v Ljubljani ga. Marija Mandljeva, roj. Hrovat, soproga bivšega dež. poslanca in ravnatelja Tobačne tovarne v p- g. Josipa Mandlja Pokojnica se je rodila v šempe trškem predmestju in je bila najtipičnejša predstavnica našega nastajajočega meščanstva preteklega stoletja. Njeno življenje ni potekalo na očeh vse javnosti, vendar se je pokojnica prav do svojh zadnjih dni živo zanimala za vse pojave našega narodnega življenja Za dobro go. Marijo žalujeta poleg soproga še dfve hčerki: Vlafta je soproga našega pisatelja prof. Juša Kazaka, Joka pa je soproga Industrijca g. Lavriča. Pokojnica je bila vzorna soproga in predobra mati ter je uživala splošno spoštovanje zaradi svojega lepega značaja Njen pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti, Gregorčičeva 7. Pokojnid naj bo žemljica lahka, ožaloščenim svojcem naše sožalje! u— Računske stroje in blagajne Boris Simandl, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, telefon 24-37. 1 razvijal pred parlamentom svoj načrt grad- j rtfite štirih večjih vojnih ladij, 60 se nekatere delegacije upirale izdatkom Kljub temu eo pa opozjoionalni poslanci kmalu zvedeli, da 6e v Sv. Marku gradi ponosni orjak. Na novem zasedanju so protestirali proti temu, toda sredi največjega nemira je vstal Montecuocodi i« izjavji, da njemu kot poveljniku mornarice ni nič znanega o takšni gradnji.. Stabilimento Tecnieo je privatno podljetje jn lahiko gradi kar hoče. Z ironijo na Ljcu j© še pristavil, da mornarica t» gradnje ni naročila in da podjetje lahko gtradii za svoje zaloge. Ker kredit ni hi! odobren, je zvit? lisjak pregovoril podjetje, naj le gradi dal(je naknadno bodo stroški že poravnani... In ni se motil. Vzpričo ponosne vojne ladje so ee otajaJa srca in krediti »o bili kmalu tn. V jasnem vremenu se je zbrala na tribunah eUta ministrov, c©la garda civilnih in vojaških ekscelenc v generalskih perjanioah jo cilindrih Magnati vseh avstrijskih kirooovm in najelegantnejše dame so čakale obdane od inozemskih vo»wh atašejev, na svečani trenutek. Vsa a o. vojna mornarica je bila razporejena pred Trstom, na beli jahti »Laeroma« je ponosno vila admiralska zastava grofa Mon-tecuoeolija. Z jahte »e je zdaj odtrsral motorni čoln. da povede admirala k zalivu Sv. Marka. Osem im šestdesetletn; mož je uprl svoje oči, ki so s« jih vs: tako bali. na pisani vrvež na tribunah. V ozkem bazenu ni bilo prostora nt pristajanje in gostje eo se mo- rali spenjatj po strmem zidovju. Čvrste roke mornarjev so držale krepko motorni čoln k zidu. da se ne razbije. Neki adjutant je naglo priskočil in prožU admiralu roke v pomoč. Ali ponosni grof Monteouooolj je najbrž hotel pokazat.; sijajnemu zbranemu občinstvu, da je kljub letom še zmerom čvrst. Odbil je porrudeno pomoč in naglo skočil iz čolna. Čoln se je nagnil, skok je bil prekratek in poveljnik vse vojne mornarice. tazaj na jaitoto. Prestrašeni admiral se fe hitro preoblekel in ogrnjen v plašč srečno dospel na tribuno, kjer so imeli apoizicinnalGi gradnje nemalo zabavo«. da je mož. ki j,ih je tako grdo potegnil za nos, prav pri krstu »Vinjbusa« padel v neprostovoljno kopel •. Kajpada, neljubi dogodek ni smel v dnevnike. kljub temu se je mnogo šepetalo o niem Praznovrni ljudje so vjdeb' v tem slalh ornem za staro monarinijo, ki so ga podkrep'ja.1; še z večjo stkepso. ko se je zvedelo, kako je a. o. vojnemu ministru, feldmaršallaitnantu Morjitru Rit.ter.Tii v. Auf-fpnbersru nekaj let prej izpadla v Sarajevu pri defileju pred starim cesarjem sablja fr rok. Ko je jahal visoko na konju in na čelu svojih čet se je hotel pri trojnem pozdravu s svetlo ostrino posebno izkazati, pa mu je z^la po tleh... * KINI I * , ™ MATICA PREMIERA ! Prekrasna operetna revija ZIEGFELD KRALJ ŽENA William Povvell, Myrna Loy, Luise Ralner Moto: Slava lepoti žene! Radi ogromne dolžine filma predstave danes ob 14.30, 17, 19.15 in 21.15 uri. LOGA VAŠKI ZDRAVNIK Napeta drama, polna romantike, s sodelovanjem ..KANADSKIH PETORCK" Jean Hersholt, June Lang. MATINEJA OB 11. URI. OPERETA (mladini neprimerno) KAJ SE ŽENSKAM VSE NE SANJA Gustav Frohlich, Nora Gregor, Otto VVallburg, Peter Lorre TEL. 22-21 UNION Vesela opereta, polna sladkih melodij CVETJE IZ N I C E Erna Sack — Paul Kemp, Jane Tilden, MATINEJA OB 11. URI. VESELA DUNAJSKA OPERETA RAJ NA ZEMLJI Lizzi Holzschuh. Herman Thimig, Hans Moser, Theo Lingen, Adela Sandrock Predstave v drugih kinih razen Matice ob 15., 17., 19, in 21. uri u— Koncert pianista Rude Firkušnega. V petek zvečer je koncertiral v velik; fjitiar monični dvorani 6loveči češki pianist Ruda Firkušny Koncertu je prisostvovalo lepo število odličnega občinstva, ki 6e je mlademu umetniku z burnim aplavzom zahvaljevalo za njegovo odlično muzjciranje. Fir» kušny si je s 6voiim nastopom pridobil vse smipatije naše koncertne publike. Strokovno poročilo o koncertu bomo priobčili prihodnje dni v kulturni rubriki. — Po koncertu ie priredil češkoslovaški konzul g. St. M i bo vek T z gospo v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti zakusko na čaisi g. Firkušnemu- Povabljeni so bili zastopnik; tukajšnjih glasbenih krogov, zlasti naš; pianisti in skladatelji, ki so tako imeli priliko, izmenjati s praškim umetnikom svoje misli o glasbenih vprašanjih. Ob ljubeznivi pozornost; gostiteljev je sprejem potekel v na j1 več je zadovoljstvo navzočnih. G. Firku»ny je snoči obiskal preda stavo »Pikove dame« v naši operi, danes pa odpotuje v Zagreb, kjer bo sodeloval na velikem frHiarmoniirnem koncertu. ----u n vfMmwMi4em od jeseni do pomladi. Komaj je minil en prehlad, se je ie kljub največji previdnosti znova prehladila. V jeseni sem ji pričela dajati Biomalz. nakar je prešla zima brez vsakega nahoda«. O. B. Innsbruck. — Nožno otroško telo Jf prav poooboc otv^u-UjiTo za Jesensko Vago »e. a> dnsfSj mraz. Začne se z nahodom, a vedno n« črtane prt tem. »BIO MAT.2« daje decl pravilno odporac moi Efestrafc* iz 14.700 na aotecc Ooeareišh Ječmenovih am J« v do* BIOMALZ PoSikuuM d ou IHo ta.o0 r lekjurnah. u— Tečaj češkega jezika la odrasle. Ju- goslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja udeležence češkega tečaja za odra« sle, da se vrši nadaljni pouk češčine v dosedanjih prostorih Imke v Šelenburgovi ul-7/II. ob četrtkih od 18.30 dalje. PRODAM takoj manufakturno trgovino, zelo dobro vpeljano, v centru mesta vsled prevzema drugega večjega obrata. — Ponudbe pod »Rentabilnost« na Aloma Company d. z o. z Ljubljana, Aleksandrova 2/1. u— Primož Trubar m Adam Bohorič bo» sta izpopolnjevala koncert slovenske duhov* ne pesm;, kj ga 1. marca ob 20. priredM akademski pevski zbor v dvoran; Umona. Slabo poučeni so sicer zapise Trubarja in Boh o« riča zametavali, češ (ja je to vse skupaj nemška religiozna luveranska pesem, ki sla jo ta dva naša rojiaka zgolj prevedla na slovensko Vedeti pa moramo, da je na našem ozemlju že ves 6rednji vek brez dvoma obstajal tako zvani cantus vulgaris. Latinske psaltre je naše ljudstvo prevzelo, po 6vojem muzikalno preobl.kovalo, pogosto zanje našlo celo samostojno besedilo, včasih tudi prav posvetne vsebine. Reformacija je prišla k nam iz Nemčije. Prinodna posledica je bila, da so z njo prišle tudi nekatere duhovne pesmi; ki so jih pa naši luteranskj vodniki ali tudj ljudstvo po svojem slovanskem mu-zikalnemu pojmovanju omehčalj in spreme* nili. Težavno si je razen tega misUti, da bi bil naš narod šele v zadnjem stoletju postal muzkalen: brez dvoma je, da tega enoglasnega petja ob svojem smislu za troglasno prepevanje, ni pel po man i t; trdih germanskih grL Marsikatera luteranska pesem pri nas pa nj bjla tenport germanskih luteran-skih predikantov ali naš'h. Te pesmi eo pri nas živele že ves srednji vek med narodom, kj jih je v teku časa po svoje oblikovaL Mar, sikatera od teh pesmi je postala na ta način prava narodna last. Enoglasnim zapisom je pripravil sijajno opremo profesor g. Matija Tome. Ze danes lahko rečemo, da bodo te pesmi, ki jih bo izvajal 1. marca v Uoio-nu akademski pevsk; zbor, za poslušalce predstavljale izreden užitek- n— Kdaj bo mladinska proslava stoletni, ee smrti A. S. Puškina? v včerajšnjem kulturnem pregledu ;e tiskarski škrat spremenil datum mladinske proslave A. S. Puškina v hotelu Tivoli. Ta prireditev bo v ao, boto, 27. t. m. ob 20- uri. o— Napravil bom nekoliko poskusnih škro piitev sadnega drevja. Interesente vabim, da se zglase v moji pisarni Tyrševa cesta 23» Jod. Prezelj. Matineja Z. K. D. krasne arije iz opere martha slišite lahko vsak dan ... ce jih pa poje joseph s c H mid t, pa samo še danes OB 10.S0 V PEVSKEM VELEFILMU Zvoki mladosti REVIJA NAJLEPŠIH MEST EVROPE in a M e'r ik e ! joseph s c h mi d t, liliane dietz, szoke szakall v Elitnem kinu MATICI__cene din 3.50 m 5.50. u— Strokovno predavanje o železniško prometnih vprašanjih v zvezi z narodnim gospodarstvom bo jutri ob 19.30 uri v glasbeni dvorani »Sloge« (bivša restavracija Ljubljanski dvor, vhod iz Pražakove ulice). Predavatelj: g. inž. Stanislav Roglič, svetnik Oblastnega odbora U.JNŽB. Predava-nik Oblastnega odbora UJNZB Predavanje je važno za vse gospodarstvo naše ožje domovine, ksr dokumentira zapostavljanje Slovenije v pogledu gradnje novih prog, vzdrževanja železniških objektov in naprav in končno o prekomerni obremenitvi železniškega osebja naše direkcije. Vstop prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vabljeni vsi. KINO IDEAL u__Večer slovenske socialne lirike k°t IV. delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« bo v sredo 24. t. m ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Večer bo izpolnjen s slikovitimi govorilnimi zbori in v lepih umetniških prizorih in slikah. Na programu so najnovejša dela pesnikov in Pisateljev Tone Seliškarja Ln Mile Klopči-3a. Pisatelj Vinko Košak bo predaval o odnosih delavstva do kulture. Vstopnice po 3, 2. in 1 Din v Strokovni komisiji Delavska zbornica. u._ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabj svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 8. marca ob 20. v re« stavraeiji »SJaniič« s sledečim sporedom: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo od borovih funkcionarjev, volitve no vega odbora, razprava prijavljenih samo« *to ii:b predlogov: (predloge ie treba vsaj il dni pred zborovaniem ciemeno prijaviti odboru) slučajnosti u— (; pomenu vitaminov za rloveškj ori sranizem no predava! pod okrnjeni Prirodo •»lovnega društva docent dr Ivan Maiko. sef nternesa oddelka, splošne bolnišnice v Ljub-Mani Občinstvo opozarjamo na izredno zanimivo predavanje sa? so vitamin j življenj« ekega pomena za us.pevan.ie zdravega orga nizrna Predavan e ho v torek 23. t- m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vstopnina 4 in 2 i) n Za Vaše snimke samo ISOCHROM ISOPAM Pravkar dospela pošiljka filmov emulzije 1939 Najkulantnejša zamenjava starih fotoaparatov za Leico, Contax aii Roilleiflex! Foto Teurist Lojze Smuč Ljubljana, Aleksandrova cesta 6. Sodobni arhitekti predvdevajo za vse :nodrinistavbe izključno linolejska tla. Linolej je nadvče higijeničen, njegovo čiščenje pa enostavno in nezamudno. V nebotičniku so vsa tla v stanovanj h, trg. lokalih, kavami in baru položena z lino iejem Ves ta liaolej j? nabavila in izvrši-la polaganje tvrdka A. & E. Skaberne. — Tudi seiaj ima največjo izbiro linoleja v vseb barvah in kvalitetah tvrdka A. & E. Skaberne. u_ Drevj hod« šentjakobfanj ponovili izvrstno burko »Zakonci stavkajo«. Kdor se rad zabava, nai si pravočasno preskrbi vstopnice Igra. kj je polna zdravega domačega humorja, bo fx-to gotovo vsem. ki se hočejo smejati, zelo ugajala. Režija je v rokah Metke Bučarjeve. Dnevna blagajna posluje s>d 10 do 12. im od 13 do 17. ure- Začetek toč« no ob 20.13. u_ Podružnica Branibora v Ljubljani bo imela 4. marcu ob 20. redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega mestnega evela. Člani in zastopniki društev in tiska vljudno vabljeni. u__Otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11- uri dopoldne bo akad. slikar Slavko Tomerliim iz 7agreba otvori] v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih slik. u— Podružnica »Kola jugoslovenskih sester Moste — Sv. Peter« vljudno vabi članice na članski sestanek 24. t. m. ob pol S. zvečer v gostilni pri »Bajcu« v Mostah. u— Pedag°ško društvo priredi v ponedeljek 22. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi javno predavanje. Predaval bo dipl. phil. Cvetfko Drago o temi: »Problem muzikalne vzgoje našega naroda«. Iskreno vabljeni! u—Hranilni in posojilni konzorcij, 'kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, ima svoj 62. redni občni zbor v ponedeljek 22. t. m. ob pol 20. v sejni dvorani ljubljanskega mestnega načelstva. Zbo-rovalni red je objavljen v lic tu »Naš glas« od 1. t. m. u— Lutkovni oder Sokola I. na Tabora vprizori danes, točno ob pol 16. lutnovno igro Mitje šviglja: »Jurčkov junaški čin« v 6 slikah Dejanje se vrši na carskem dvoru, v gozdu in pri palčkih v podzemlju. Vabimo vas, da si igro ogledate. Vstopnina 4. 3, 2 in 1 Din u— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 u— Sokol Ljubljana — Vjč sporoča član« stvu žalostno vest, da je umria mati naših marljiviib sokolskih delavcev bratov Marin-čičev ga. Antonija Marjnčičeva, ki je vseh svojih devet otrok vzgojila v sokolskem in naconalnem duhu Uprava poziva svoje pripadnike, da se udeležijo pogreba pokojne gospe v civilnih oblekah z znaki danes ob 16. iz hiše žalosti. Glince-Tržaška cesta 15-Blagi pokoj,niči. vzorni sokolski mater; bo viski Sokol ohranil trajen spomi.nl u— Zveza gospodinj priredi tečaj za razne zavitke (rulade) 23 t. m. ob 19. uri. Uko« vjina 15. Din. Sprejemajo se prijave za dopoldanski tečaj za pripravo majoneze in majoneznih solat, ki bo pod strokovnim vodstvom Dan. uro in ceno ob prijavi v Gradišču 14 u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Šiška — Ljubljana priredi 23. t. m- ob pol 20. predavanje v šolj v šiški. Predaval bo predsednik SVD g. M. Humek o zatiranju sadnih škodljivcev po novejših vidikih. Začetek točno, vabljenj vsj članj iin drugi posestniki vrtov. h— 1. mednarodni plesnj turnir za prven« stvo Jugoslavije bo v Ljubljani v soboto 13. marca v Kazini, na kar že danes opozarjamo vse ljubitel;e družabnega plesa To bo do sedaj največja prireditev te vrste v Jugoslaviji ker nastopijo pari-prvakj držav Cehoslovaške, Nemčije, Avstrije in najboljs š| jugoslovanski parj. P- S. K. u— Vsi plesni tečaji Jenkove šole v Kazini trajajo še do 15. marca: vsako nedeljo ob po! 17 popoldanski ples. vsak ponedeljek ob 20 začetniškonadai.ievaln; tečaj, vsak torek i.n četrtek ob 20. izpooolnjevalna tečaja. Posebne Dlesne ure vsak dan. Diiaki popust. u— Trgovina s čisto svilo Tyrševa 50, sporoča, da so dospeli najnovejši vzorci. Izbera velika, cene nizke. Iz Celja e— javna zahvala. Ker mi žal ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za preobilico čestitk ob najinih življenjskih obletnicah, ko se blagovolila meni in moje žene spomniti nepregledna vrsta dragih prijateljev, cenjenih znancev ter uglednih narodnih društev in organizacij, si u/fojam za vse laskave čestitke in za prekrasno cvetje javno izreči skupno z ženo svojo najiskrenejšo zahvalo. Dr. Jože Kar-jovšek. e— Sreski odb°r društva Rdečega križa bo priredil nižji san.arijan.ski tečaj. Doslej je izvežbal že okrog 200 samarjanov odnosno prostovoljnih bolničarjev. Namen nižjega samarjanskega tečaja je, da uvaja tečajnike v temeljne nauke zdravoslov-ja in prve pomoči v nezgodah. Prijave zo tečaj sprejema g. dr. J. Fischer. šef šolske poliklinike, od 22. do 27. t. m. dnevno od 8 do 15. v I. nadstropju Zdravstvenega doma. e— Iz °brtn:ških krogov. Gosp. Anton Uršič, predsednik celjskega združenja kro. jačev iin krojačic se je vrnil iz Pariza, tkjer je obiskoval narodno fakulteto za krojenje in šivanje (Facultč national de eoupe et coutur) ter prejel pri izpitu kot edini izmed 56 kandidatov iz raznih držav sveta bronasto kolajno v priznanje odličnega uspeha, čestitamo! e— O borbi za gledal šče bo predaval jutri ob 20. na Ljudskem vseučilišču g. Ciril Debevec, režiser iz Ljubljane. — Predavanje o prodajni umetnosti v praksi bo priredilo Trgovsko društvo v četrtek ob 20.30. v veliki dvorani Obrtnega doma s predvajanjem skioptičnih slik. Predaval bo strokovnjak g. Stane Megušar iz Ljubljane e_ »Atentat«. Ljubljanska drama je vprizorila v petek popoldne Hamikovo veselo pravljico »Repoštev«. Predstava je bila dobro obiskana in je dosegla velik uspeh. Zvečer pa je vprizorila Sominovo močno in učinkovito politično, zakonsko in psihološko dramo »Atentat« v temeljiti in iznajdljivi režiji g Milana Skrbinška. Ker ima delo samo dve vlogi, zahteva prvovrstno zasedbo. Ga. Mira Danilova (Laza ) je podala umetniško izklesan, do podrobnosti izdelan in globoko občuten lik ter se povzpela do mogočnih dramatskih viškov. Gosp. Levar je v vlogi Lizinega moža krepko črpal svoje igrafcjfce vrline ter ustvaril življenjsko verno in tehtn° podobo. Celje je doživelo po daljšem presledku zopet večer prave gled.aVške umetnosti, žal pa je bil obisk slabši nego običajno. — R. P e— Umrla je včeraj dopoldne na Polu-lah 28 pri Celju v starosti 62 let soproga gostilničarja in posestnika ga. Roza Kranjčeva. Pokojna je bila izredno blaga in srčno dobra žena ter vzorna mati svojim otrokom, kar ji je zagotovilo spoštovanje in priljubljenost med prebivalstvom. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče Pokojni bodi ohranjen lep spmin težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. in jutri ob 18.30 matineja. Danes ob 16.15 in 18.30 velefilm »Karneval in ljubezen« s Hermanom Thimigom in zvočni tednik, danes ob 20.30 in jutri ob 16.15 in 20.30 pa velefilm »Avantgarda« (Buffalo Bili) z Garyjem Cooperjem in zvočni tednik. e_ Krvav dog°dek v noči pred volitvami v K°njicah pred sodiščem. Na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjal včeraj drevesničar in poser tnikov sin Anton Kuk iz Konjic, član JRZ. ki je obtožen, da je v noči od 24. na 25. oktobra, torej v noči pred občinskimi volitvami v Konjicah, v katerih ja zmagala opozicija, pred poslopjem Kmetijske družbe v Konjicah napadel poslovodjo Kmetijske družbe in tajnika JNS v Konjicah g. Cirila Žagarja ter ga zabodel v hrbet in težko poškodoval, pozneje pa za istim poslopjem napadel ključavničarskega pomočniika Fra nja Bertonclja ter ga hudo pretepel. An- žrebanje 18. februarja 1937- drž. razredne loterije: Din 6.000.— št.: 5.874, Din 2.000.— št.: 62.083, 75.667, Din 1.000.— št.: 15.730, 15.738 15.793, 24.827, 24.835, 33.030, 46.114, 46.118, 46.140, 62.006 62.033, 62.051, 62.052, 62.072, 75.653, 95.739. ZADRUŽNA HRANILNICA, LJubljana, Dalmatinova 6. tom Kuk Je bil Imenovan, v aaCaano obete* ako upravo v Konjicah in je tudi kandidiral pri občinskih voditvah v Konjicah na bati JRZ. Kufk taji svoje dejanje, nekatere priče pa so včeraj izpovedale, da je Kuk izvršil obe omenjeni dejanji. Ker bo sodišče še zaslišalo nekaj prič, je bila razprava preložena na ponedeljek 1. marca ob 8. zjutraj. KINO METROPOL. — Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ŽETEV« (JULIKA) v glavni vlogi Paula Wessely. Matineja ob 10.15 ln 14. uri »GARCIA«. Jutri samo ob 16.15 in 18.15 »ŽETEV«. Predstava ob 20.30 odpade. Iz a— Puškinova proslava bo jutri zvečer v Ljudski univerzi. 0 PuSkimu kot človeku in pesniku bo predaval univ. lektor dr. N. Preobraženski iiz Ljubljane Po predavanju recitira gledališka igralka Elvira Kraljeva sledeče pesnitve: Lermontov. Na smrt Puškina, Gruzimska pesem Cvet.ka. Spomenik. Sanje in pismo Tatijane iz Onjegina. a— Burno zborovanje »Naših kril« V petek zvečer je bil v Grajski kleti občni zbor oblastnega odbora Aerokluba. Z občnega zbora so odposlali pozdravno brzojavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Poročali so predsednik ravnatelj dr. Do-linšek. tajnik Papcv, za blaga jnfka dr. Tominšek ter načelnik marljivo delujoče jadralne skupine Roman Vales. Iz mariborske jadralne skupine je izšlo že 17 pilotov, ki so absolvirali 721 startov. V zvezi z naslednjim: poročili se je razvila izredno živahna, delno zelo burna debata, tako da se je moralo zborovanje pred volitvami prekiniti in se bo nadaljevalo danes ob 11. dopoldne a— Sodni odmevi shoda JRZ. Razprava v zvezi z dogodki na shodu JRZ dne 9. avgusta pr. 1. v Mariboru, ki je bila razpisana za 23. t m. je različnih razlogov ponovno preložena Doslej 6e ni mogla vršiti. ker glavnemu obtožencu g. Ivanu Kreftu, bivšemu uredniku »Ljudske pravice«, ni mogoče dostaviti poziva k razpravi. Njegovo bivališče n- znano. NASVET K STE ON JI JE EDEN' NAJBOLJŠIH NASVETOV, KI GA ZAMORE-MO DATI VSAKOMUR! Ob rojstvu otroka začnejo starši polagati v Mestno hranilnico v Mariboru vsak mesec Din 100.—. Ko dopolni otrok 21. leto starosti, mu Mestna hranilnica izplača Din 44.038.98. VARČUJTE IN NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V DOMAČI MESTNI ZAVOD: V MESTNO HRANILNICO V MARIBORU Sprejemamo vloge že od 10.— Din naprej! a— P. Udovičeva gostuje v torek 23. t. m. kot Maruša v revijsk,- operet.i »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron-« Predstava bo za red B a— Iz vinarske in sadjarske šole. Enodnevni tečaj o treni rezi v vinogradu bo na ba/novjnski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 1. marca. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter T>o trajal od 8 do 12. in od 14 do 18. ure. Z Jesenic s_ Zvočni kino Radio predvaja danes ob j 3. popoldne ;n 8. zvečer velefibn »Nesmrtne gosli« (Stradivar;). Med dodatki tudi domač zvočni kulturni film in Paramountov tednik. s— Sokolskj oiler ponovi drevj ob 20- detektivsko komed:jo »Pobegla nevesta«. Iz Zagorja z— Predavanje v Sokolskem domu- Pod ckriiljem kr. org- RK bo imel naš priljubljeni predavatelj banovnsk; zdravnik g. dr. Slavko G mm v ponedeljek 22. t. m. ob pol 20- v Sokolskem domu zanimivo predavanje o med;cini v služb; kriminalistike- Pridiie! Pred predavanjem bo istotam občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. z— Praznovanje prj rudniku- Za marc, ki •ima 31 dni. je določenih samo 14 delavnih dani- Rudarske rodbine s strahom gledajo na poletje. ko se bo še več praznovalo. Iz Trbovelj Vsem cenjenim občanom naznanjam, da sem pričel v Lokah št. 320 modno krojaStvo po najnovejši modi. Postrežba solidna, cene nizke, na željo stranke se pride tudi na dom. Rajko Mikoiec, Trbovlje, Loke 320 1709 Iz Hrastnika h— Občni zbor zadružne elektrarne se je vršil v četrtek popoldne v Roševi gostilni. Vodil ga je načelnik zadruge g. Nande Roš. Vsa poročila funkcionarjev so bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. Kljub osamosvojitvi Dola in kamnoloma kemične tovarne je zadruga trdna in nima več dolga. Na novo je bfl izvoljen v nadzorni odbor g. Vid Senica, gostilničar in posestnik. Letošnji občni zbor je prav mirno Ln stvarno potekal. h— Umrla je rudarjeva žena Marija Ravnikarjeva. ki je bila že več let slepa, a je še sama opravljala vsa gospodinjska dela, ker ni bilo pri hiši nobene ženske moči. še dan pred smrtjo je oprala škaf perila. Naj v miru počiva. h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film »Pri belem konjičku« Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15.. 18. im 20.15 zabavni zvočni failnn »Na zadnji postaji«. Predipi: Paraoiounithov zvočni tednik in kulturntj film. Dne 22., 23. in 24. t. m. pa bo predvajan v6aikokrat ob 20.15 veliki šflaeer »Operna reduta« (Kadar diplomati ljubijo). Predigra kulturna fii'nn Opozarjamo na močno znižane cene Iz Ljutomera lj— Rdeči križ je polagal račune 13. t. m-ob navzočnosti tajnika banovinskega odbora g. Skalarja, lz poročil je posneti, da ie srečki odbor v preteklem letu priredij uspel mižjn samaritanski tečaj. Tečaju je siednla običajna zabavna prireditev društva, kri je uspela v moralnem pogledu prav dobro, manj pa v gmotnem- V tednu RK je bila izvedena nabiralna akerja. Kljub prizadevanju odboru ni uspelo, da bj pomnožil Število ediinie v srezu, upaiti pa ie. da mu to uspe vsaj delno v tekočem letu Na jesen namerava odbor prirediti drugi nižji samaritanski PERXANTO nov film nenadkriljtve kakovosti tovarne Dobi se v: Drogerijl ADRIJA, Ljubljana Drogeriji GREGORIČ dr. z. o. z. Ljubljana Drogeriji HERMES, Lfubljana Drogeriji JANČIGAJ, Ljubljana Drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana Drogeriji L KANC, Ljubljana. tečaj, naslednje leto pa višjega. Tudi prire« ditev v prid ubožmj deci je na programu. L- 1936- je odbor prispeval z& božičnico ubož-n-; dcei 1000 Din. Odbor je ostal skoro neiz-premenien. Predseduje mu župan g. Kuha rič, njegov namestnik je g. dT. Farčnik, sreski načelnik, tajnik Jan Bauikart, bla« gajnik pa Karbaš Franc Zborovalei so se iz rekli za to. da bi se članarina znižala in da bi se naj teden RK preloži! na ugodnejši čas. Tajnik bariovinskega odbora ie nato v daljšem referatu poročaj o delu RK. |j_ Vinskj sejem pripravlja podružnica Vinarskega društva za dan 16. marca v Zavratnikovem hotelu v Ljutomeru. Kljub slabj vinskj letini obeta ta prireditev dober pregled najboljših vinskih vrst iz vinogradniških okolišev Ljutomera, Gornje Radgone in Strigove- !z življenja na deželi SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Zimski čas nam poteka v organizacijskem delu. Seje, sestanki, igre, predavanja in drugo se vrsti ob zimskih večerih. Na pustno nedeljo je Izobraževalno društvo »Lipa« priredilo igro »Stari grehi« in nastop pevskega zbora. Obisk je bil zelo lep, pa tudi igralci so se dobi o izkazah da so bili od dobro razpoložene publike deieZni obilnega priznanja Zvečer je bil v proslavo 35 letnice društva družabni večer, ki je bil tudi dobro ouisKan Ob lazgovorih, raznih pustnih šalah m zvokih harmonike, se je razvilo prijetno neprisiljeno domače razpoloženje. Občni zbor gasilske čete je bil že pred mesecem, a je bi) zaradi nekih formalnih pogrešk razveljavljen m se je 14. t. m. ponovil. Izvoljena je z nekaterimi izpopolnitvami stara uprava Ljudje, ki so v gasilsko organizacijo hoteli zanesti politiko in z njo neied in prepire, so se pošteno vračunali. Zadeva je končno veljavno urejena v splošno zadovoljstvo članstva in občinstva, ki misli s svojo glavo in je vse hujskače gladko odklonijo Nedeljsko predavanje Roberta Košarja o domači zgodovini je bile izredno dobro obiskano. Spet nov dokaz, da dela Društvo kmetskih fantov in deklet v najožjih stikih z vsemi našimi organizacijami in v splošno zadovoljstvo vaščanov. Sedmi redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo 7. marca popoldne v Narodni hranilnici in posojilnici. Dnevni r^-J običajen. Vabimo vse redne in podpor*., e člane, kakor tudi prijatelje društva k obilni udeležbi. Fante in dekleta, zlasti mlajše, ki so zapustili šolo, pa pozivamo, da pristopijo k svoji organizaciji, kajti njim je v prvi vrsti namenjena, da se v nji pripravljajo za svoj bodoči stan. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Predavanje o obrezovanju sadnega drevja, ki ga je itnal prejšnjo nedeljo g. Začek, je bilo izvrstno obiskano. V nedeljo 21. t m. bo ob 10, v šolj na Ježicj predavanje o topli gredi in vzgoji rane povrtnine. teden kasneje pa ee bo v sadovnjaku g- Kumaverja tik mestnega vodovoda praktično kazato, kako se obrezujeta ie otvoril br. Curin, k< je po pozdravu navzočih opravičil službeno zadržana starešano in podstarešino. DeJecat dravske skavtske župe je bil br. Kunaver Pavel, ki je v izčrpnem govoru oibrazložil smisel in namen sfcavtskeera pokreta. Prisrčno »e Je «hv*r lili delegatu za lepe beeede dosedanji starešina br. Železrajk. Br. Čurin Je Mto podal poročno pripravljalnega odbora, is katerega posnemamo, da je društvo zelo aktivno. Članov je 22 rednih iti sedem podporni!). Soglasno je bil izvoljen tale odbor: starešina Logar Mirko pomočnik starešine Raz-man .Jakob stegovodja Curin Alfonz, tajnik Pšmpl Ivan. blagajnik Lapuh Viktor, gospodar Vreš Rado Stegov svet sestavlja 12 č'anov in mu predseduje Logar Mirko. Nadzorni odbor šteje tri člane pod vodstvom Čur.ima Jurija. Po volitvah je podaJ br Kunaver PaveJ važna navodila za uspešen razvoti mlade edinice. Želimo Donačko-gor.skemu stegni sfnvtov v Rogatcu v njegovem koristnem delu najboljše uspehe. KAMNIK- Esperanteki klub v Kamniku sporoča, da se sprejemajo tečajniki za mednarodni iezik esperanto samo še danes. 21 t m- ob 8. zjutraj v narodni v Kamniku. Tečaj bo trajal 2 meseca in ga vodi učitelj iz Ljubljane. Učnina nizka! Pridite! E«klub Kamnik. KRANJ. Krimo Narodn« dom predvaja da; nes 6amo ob 18. in pol 21- krasen velefil.ii »Skrivnosti varieteja«. Pesmi, glasba ba;et in kriminal! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predva;a danes ob 15.15 in 20. »vočni fflin »Lahka konjenica« 'Rozika pleše jaha in poje)- Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočnj kino predvaa dane« film »Vedele žene W mdsorske«. Magda Schneider. Leo Slezak. ŽIRI. Podružnica NSZ v žireh priredi dana< ob 14. v SOkolskem domu predavanje »Rapallo« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor. VITAN PRI SREDIŠČU. V nedeljo je bil v bolfenski šoli redni občni zbor Prostovoljne gasilske čete Vitan. ki je bil izredno dobro obiskan, saj je bilo navzočih poleg 50 rednih članov še precej podpornih članov in nekaj članov sosednjega društva iz Stanetincev. Predsednik Mlina-rič je pozdravil zastopnika župe A. Kola-riča, zastopnika občine in vse člane. Poročila so pričevala, da je društveno delo zadovoljivo in da so se spori končali, vpo-stavljen je red, število članov se je znatno dvignilo. Dolg, ki je nastal z gradbo doma, je povsem poravnan, ter ima društvo že nekaj gotovine, za katero se bodo nabavile potrebne nove cevi. Ker je rajon čete zelo obširen in ni mogoče prevozno brizgalno vselej spraviti k požaru, je splošna želja da se nabavi še ročna prenosna motorka, ki naj bo spravljena pri Sv. Bolfenku od koder bo vsak čas na razpolago v vsako potrebno smer. Pri volitvah z vzklikom je bila izvoljena nova uprava pod vodstvom Franca Mlinariča. Vsi odborniki so znani kot marljivi javni delavci in gasilci. Upamo, da bodo v upravo uvedli red in disciplino, kar bo prineslo naši četi spet nov ugled pri občinstvu, ki bo rado podprlo gasilska stremljenja. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja 21. februarja: Ob 15. uri: Korajža velja! Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 22.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Nedelja 21. februarja: ob 15. Pod to goro zeleno • •. Izven- Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Izven. Cene od 30 Dm navzdol. Ponedeljek 22.: Zaiprto. Gostovanje Josipa Rljavea je končnove-ljavno določeno za sredo 24. t- m. z Verdijevo opero »Ples v maskah«, v kater, poje veliko jn hvaležno partijo Riccarda. Po triumfalni poti po Rusiji se nam predstavi priljubljeni pevec v novi partiji, kf je v Ljubljani še ni pel. Cene eo običajne, blagajna rezervira vstopnice od danes naprej. Prihodnja operna premiera bo začetkom marca in aieer Gotovčeva že popularna opera >Ero s'onoga sveta« ali >Ženin 6 sončnega raja«, kakor ji pravimo v slovenskem prevodu, lq ga je odlfčno oskrbela gdčna R* L- Petelinova. Sijajno naslovno partijo kreira g. Franci, k; se mu tipj iz naroda odlično prilegajo. Delo študirata gg. M. Polič in P. Golovfn. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, »1-: ob 15- Visokost plefie. Globoko znižane cene. Ob 20. Dr. Ponedeljek. 22.: Zaprto. Porek, 28.: Sveti Anton, vseh zaljubljen> pafcvo. Godb je P«vk Udovičeva. B. (i P O B T Veliki dan za Smoleja Kako je bilo na smučarskem maratonu v Chamonixu Naši so spet doma Ljubljana, 80. februarja V sredo po viharni noči je nova snežna odeja pokrila chamorrijsko dolino. Ob 8. zjutraj je bil start vojaških patrulj, med katerimi je bjua tudi naša vojska. Med ofi-oielniimii patruljam; sta biii edino francoska jn naša. Zmagali 30 Francozi, katerim je zlasti impomiralo odlične strel jan je na-šsh vojakov. Ko »o dospelfi na strelišče, eo ee e smučkami na nogah vrgli v »neg in že s prvimi streli pogodili vse balončke, francoski vojaki pa bo si ved šede odvzeli smuči in zelo slabo streljali. Popoldne so bfld ob kxa«nem vremenu skokj za kombinacijo Na prva mesta so ae, kakor j« bilo v njihovi klasični daBoiplfni pričakovati plasirali Norvežani Birger Ruud je med prvo in drugo serijo postavil s krasnim skokom 68 m nov rekord eha-monij&ke skakaiknic©, nato pa je s svoijMn tovarišem Andersenom izvedel popolnoma enakomeren dvojni skok. V sredo smo ae pripravljaj za trie na 50 km, ki j© naeiednji dan zaključi svetovno prvenstvo. Za to najtežja smučarsko panogo smo določiti Smcieja. ki je 8mei startno številko 10 fcesnvo s startno Številko 22. S slednjim nkoo računali mnogo, ker je baš okreva! od inlhieneck, ki se mu je pokazala £e psi štafeti Knap se radf nateg-fijone mišice si mogel odeteBK« tekme. SmoJeJ Je io treba presmučati dvakrat, kar sa tekmovale© m posebno idealno. V četrtek je bilo na starta 23 tefcmovai-oev, med itjiraj Norvežani Bergendairi Tuft, Rven. FredrSksen, R™? Niiemii. Karppinen Jalkamen. Kurikkala, Sv«di Zakrisson, H&gglund in zmagovalec lanskega Wasove-?na teka Hanson ter Italijani Demetz. Scjlli-go, CoTOipaffnoni in Scalet. Italijane "je treniral znameniiti Finec Sare«. Tekmovalca eo start&Li ob 8.30 v enomjmutnih presledkih. Izredno važno poglavje je bilo mazanje, kajti polovica proge ie ležala na eolncu. jx>'ovjca pa v 6enci. Na 5 Smolej je pravilno izračunal maže in je le proti konou moral sa.m dvakrat nekoliko premazati pri čemer ie izgubil po 00.I minute, venidar je zato toliko več pridobil. Dokazal je da popolnoma obvlada tehniko mazanja Mi smo ee razdelili na progi s potrebnimi okrepčili. in s;cer smo bili razdeljeni na startu, pri km 2 (hud šmink), kjer smo ime-h pripravil jen« rezervne palice. pri kn 10, dalje k,m 15 rn 20 in slednjič na vzponu pred ciljem pri km 48. Po vrFf-n-em redu po od smučali g starta- Sonderecnger fšvica). Rven (Nor.) Miiller fšvim). Soailet. Demetz ^>bn Tfa'.1) Hanso>n ^Šved) in kot sedmi naš Smolej. Pr prvi naši kontrol; je M vrsM red še isti NajbolfjlSi stijl na tem mestu fo že tedaj pokazali Finci, zlasti Niemj. Pri naši drugi kontroli (10 kan) je Smolej že prehitel oba Švicarja in je bili vrstni red: Demetz. Hanson, Smolej,. Smolej je na cilju saan povedal, da je Hansona dohitel že pri 1. km jn ga j© nafo podil celih 27 km pred seboj, nato pa ga je »prespurtal« in Šved je odstopil. Italijana Scaleta je ujel pri lom 39. Zadnji/h 13 km je smučal popolnoma sam in je bil pred njim edimo Demetz. Tik pred ciltjem je Smoleja prehitel Karppi-nen. ki je starta! 8 min. za njiim- Smolej je imel na polovici proge čas 1:48 (Demetz in Karppiinien sta imela tam najboljši čas in sicer le za 3 sek boljši). Za. drugi del pro-f?e je potreboval Smolej 2:04. Vsi funkcionarji so bili presenečeni, ko se je pn km 47, kjjer »e je začel vzpon proti cilju, prvi pokazal vidno utrujen Demetz. kmalu za nj;m pa popolnoma sveži Smolej, ki je na oilju izjavil, da ne čuti nobene utrujenosti Njegov tek je bil ves čas gladek in pri-lagoden terenu, kar je bilo opaziti edino še pai Fincih in v prvem dedu proge tudi še pri Demetru. Smučal je g sedati modernimi tekmovalnimi tako imenovanim; lepljivimi smučkami, pri katerih je le spodnja ploskev (ca. 5 mm) hykorijeva nato je v sredi lahek les in zgoraj snet hfiikorj. Te smuči je savez lan; kupil v Mfltnchenu nalašč za Chamonfa. Smolej se je okrepčal le pri na-§ph ofcrepčevahi icaih, kjer je rzpil po pol kozarca tople sladke vode. Po končanem tekmovanja je teiavi/I, da nun je žal da je tako dolgo smnčail za Halonom, ker je mtelS. da je boljši. Med tekmovalci, kf »o Izstopili, bo Norvežana Rven in Tuft. te so ga nalašč šte-d3K sa smučarski maraton, dalje Šveda Hiaaisoo tn Zalcrisson Ceni sklad, ki razpolaga zdaj s 114.220.50 Dim. Z navdušenjem je bil sprejel sklep, da se za sokol sko Petrovo petletko zgradi v Ptuju Sokolski dom. Prj volitvah ie bJ izvoljen z nekai izpremembam: srtarj odbor. Starosta je dr. Fran Šalamun, Slavoj Komac je podstarosta. Janko Pertot načelnik, Vida Sedelbauerieva načelnica in dr. Maks Kovačič prosvetar. Tudi imena ostalih odbornikov jamčijo, da je vodstvo društva v dobrih rokah. Vse narodno zavedno prebivalstvo naj društvo požrtvovalno podp ra. da mu bo uspe lo doseči smoter petletke — svoj dom. Vremenska poročila po stanju z dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj. Rateče: —8, jasno, mirno, 70 snega, pršič. Planica: —6■ jasno, mirno. 100 snega, pršič, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Peč, Petelinjek: —7, jasno, mirno, 110 snega, pršič. Kranjska gora: —8, barometer pada. jasno, mirno. 60 snega, pršič, sankališče uporabljivo. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, jasno, mirno. 150 snega, pršič. Pokljuka. —3, jasno, mirno, 110 snega, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Dom na Komni: —5, jasno, severovzhodnik, 220 snega, pršič. Dom na Kofcah: —6, jasno, mirno, 80 snega. pršič. Dom na Krvavcu: —2, jasno, mirno, 60 snega, pršič. Velika Planina: —2, jasno, severovzhodnik. 120 snega, pršič. Kurešček: —3, jasno, mirno, 25 snega, pršič. Polževo: —3, jasno, mirno, 25 snega, pršič. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 20- februarja Ljubljana 7- 756.6, 3.0, 76, W2, 4,--; Maribor 7. 751.4 1.0 80. SEl, 4, —, —; Zagreb 7 754 1, 3.0. 70, WSW2, 10, —. —; Beograd 7. 755.3, 4-0. 80 SE2, 8, —, —; Sarajevo 7. 759 0. —2 0, 80, 0. 10, —, —; Skoplje 7. 760.6. 3.0 90, VV1, 10, —, —; Kumbor 7. 757 6. 7 0. 80, NE3, 6,--; Split 7- 758.0. 8.0. 70. NNE8, 10, —,'—; Rab 7- 757.9. 6.0 90. SSE7, 10, —, _ Temperature: Ljubljana 6.2 1.0; Maribor 70 10; Zagreb 8.0. 2 0; Beograd 5.0, 2-0; Sarajevo 5.0. -20; Skoplje 9.0. 1-0; Kumbor —. 7.0; Split 15.0. 7-0; Rab —, 5.0. I Mojster—računar Danes vam prinašamo prav zanimivo igračko s številkami. Videli boste, da ni na njej prav nič čudežnega, toda tistemu, ki njenega principa ne pozna, se bo zdela zelo nenavadna. Na 8 papirjev velikosti dopisnice si nar pišite številke, ki so na priloženih tabelah. Potem rečete prijatelju, ki ga nočete preizkusiti, naj si misli kakšno številko od 1—100. Ko bo rekel, da si jo že misli, ga vprašajte, na katerih tabelah je številka, ki jo je mislil, napisana. Ko vam bo to povedal, mu boste lahko takoj zanesljivo povedali, katero številko si je misliL Tabela mora biti takšnale: L 2, 11, 14, 20, 23, 26, 29, 32, 38, 41, 44, 50, 51, 53, 54, 56, 62, 68, 74, 75, 76, 78, 86, 92, 94, 96, 97, 99, 100. n. 1, 5, 8, 13, 17, 19, 22, 25, 28, 31, 35, 37, 40, 43, 47, 49, 51, 52, 54, 55, 59, 61, 64, 65, 67, 71, 73, 75, 76, 77, 80, 83, 85, 88, 89, 91, 94, 95, 96, 97, 98, 100. in. 6, 9, 10, 11, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 30, 31, 32 33, 34, 35, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 55, 56, 57, 58, 59, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 76, 81, 82, 83, 90, 91, 92, 93, 95, 96, 97, 98, 99, 100. IV. 3, 7, 8, 9, 11, 15, 21, 22, 23, 27, 28, 29, 33, 39, 40, 41, 45, 52, 53, 54, 57, 63, 64, 69, 76, 79, 80, 81, 87, 88, 93, 94, 96, 98, 99, 100. V. 24 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100. VI. 4, 5, 7, 8, 10, 16, 17, 34, 35, 46, 47, 58, 59, 65, 70, 71, 76, 77, 78, 79, 80, 82, 83, 89, 94, 95, 97, 98, 99, 100. VII. 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100. vin. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 4s, 47, 60, 61, 62, 63, 64. 65, 66, 67, 68. 69, 70, 71, 76, 84. 85, 86, 87, 88.. 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100. Njegovo številko boste dognali na ta način, da boste sešteli vse prve številke s tabel, na katerih se ta številka nahaja. Ce si bo na primer prijatelj mislil številko 55, bo povedal, da se nahaja na drugi, tretji in sedmi tabeli. Vsota prvih številk s teh tabel (l-f-6-f48) pa znaša, kakor se lahko sami prepričate, 55. Ta računska igračka je prav zanimiva in nedvomno boste z njo želi dosti uspeha. A N E K T A Znani ameriški časopisni založnik Wil-liam Randolph Hearst gotovo nima slabih živcev, toda sedaj je svoji okolici strogo prepovedal govoriti o smrti. Zavoljo tega so bili ljudje v veliki zadregi, ko je pred nedavnim umri najboljši sodelavec Hear-stovih listov, Arthur Brisbane. Niso vedeli, kako naj bi Hearstu to povedali. Končno je neki Brisbaneov tovariš stopil k Hearstovi mizi in mu je tiho dejal: »Od Brisbanea jutri ne bomo objavili nobenega prispevka.« Haerst je takoj vedel, za kaj gre kajti Brisbane ni več nego trideset let izpustil nobenega dne, da bi šefu ne prinesel svojega članka. ;,5«v'.».V ' .'--v ;'•. ' J:*".- . V-: .". Ji.,; j'yV; V/ .... ■• r.; , >. ' / v-.';,-*"-ir' ■:• ' • i ■il- - "- d-" V^v—^ ■-f^9* " '»Vi*'* ■=- j • -i*, v, * *>■-,■ ^ - v*» ' -K vV-- 4 Zahvala Vsem, ki ste nas ob težki in nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega dobrega soproga, brata in strica, gospoda POLKOVNIKA V REZERVI tolažili in darovali prekrasno, sveže cvetje na njegovo krsto, izrekamo najiskreaejšo zahvalo. Posebno toplo se zahvaljujemo g. drju Jemcu za požrtvovalno pomoč, vojaškim oblastem z generalom Popadičem na čelu za izkazano poslednjo čast, ur dništvu „Jutra" in „Slov. Naroda", zastopnikom korporacij in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnisa se bo vršila v ponedeljek, dne 22 .t m« ob pol 8. uri v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 20. februarja 1937« IVA ŽERJAV roj. ŽAGAR, soproga; BERT * POČKAR roj. ŽERJAV, sestra in ostalo sorodstvo« * ' „.'. • .-'I. A^'.'-!' '• i- z A. .<■ . C- ' , .- . 'i?!?* j-J/'\ v'"'X'"r.' l »V^ - 'Mi:-! Kraljestvo mode Lahke volnene obleke Moda nam vie že pripravila obleke. ki jjjh za sedaj še nosimo pod zimskim plaščem a so dovolj lahke, da jiih bomo nosile tudi spomladi brez njega. To so obleke iz lahkega volnenega blasra v lepih in toplih pomladnih barvah, ki jih je moda že določila za pomlad. Tu je mnogo živo rdečega, rjasto rdečega, kostanjevega im vsi odtenki rumene barve, kj jih je moda topot krstila po kuhinjskih dobrotah: koruzno rumena. jajčno rumena, karamelno rumena, banano va, gorčično rumena barva... Potem veljajo še mnoge modrikasto zelenkaste, srednje močne barve, da ne pozab'mo temno modrega, ki bo v pomladni sezoni nadomestilo črno barvo zimskih kolekcij. Prve volnene obleke so preproste in mladostne. V splošnem so obdržale linijo poslednjih mesecev: ozki. zgoraj nabrani rokavi tesen život, krajše in širše krilo, kakor lani- Za šport in dopoldansko uporabo v mestu obetajo modni krojr; posebno priljubljenost karirastim tvorivom, ol navadnega kockastega pa do škotskega vzorca Karirasta obleka na naši skici ima široko gladko kri- Usnjeni izdelki Usnjeni izdelki ki jih prinaša moda za bližnjo pomladno sezono, so iBoheme« mu je neka Marija Vignalova rabita kot model za Mjmi- Sedaj se je nekj francoski pisatelj pozanimal za lahkomiselni pendant sentimentalne Mjmice, za Musetto. Ugotovil je, da je bila model zanjo neka Marija Kristina Rouxova iz Lyo-na- Dražestno dekle je prišlo brez novčiča v Pariz in sj je tam pridobilo sloves kot model za slikarje. Montmartreški slikarji Ln kiparji eo se zanjo kar trgali. Zvabila je v svoje mreže stavnega slikarja in kiparja Ge-roma in ga je napravila za brezvoljnega sužnja svojih muh. Umetnik j« biil slep za nijene napake, med katerimi je bila poglavitna nezvestoba, pa se je vračal vedno zno» va svoji »Martetiti«. Murgerju )e bila ta tr-frava stvarca kraitkomalo vzor za žensko nezvestobo in jo je ovekoveoil v svojem največjem delu. čim bolj pa se je prava Musebta starala, tem bolj je postajala štedljtiva. Tako pripoveduje francoski romanopisec Champleury. da mu je Rouxova nekega dne pokazala predal, kj je bil do vrha napolnjen z zlatniki. Dal denarja je porabila za to, da sj je kupila posestvo v RaincTju- Potem se je od* ločila, da odpotuje v Aliir, kjer s$ je obetala najugodnejših okoliščin za bodočnost. S svojim denarjem in s staro slepo materijo se je vkrcala v novembru 1863 na parnrik »Atflaec, ki naj bi potoval v Oran. Ta parnik je izginil brez sledu. Ni dvoma, da se je nekje potopil z vsem živim v sebi in seveda tudi z nesrečno Museobo Tar-tuffea«, Lueien Benard »Dneve 1- 184St. Jan Richard Bloch Preniero Figarojeve evadbe, Edmond Fleg: Ivano d Are, Henri Jeanson-Rabelaisa, Lenormand: Komuno, Romaim Ro land: Prisego 14. julija, Pjrrre Seize: Jacquar da ali rojstvo industritje, Maurjce Rostand: Jauresa jn Charles Vildrac; Zgradiitelje katedral. Devet znamenitih slklada/teljev. med temi Georges Aurric, Artur Honnegger. Jac« ques Ibert in Darius Milhaud bodo napisali glasbo za to revijo. ^tu&eztus mi lo, zeo domače, lasoui iz groba Strah pred navidezno smrtjo — Telefon in alarmni zvonci pod zemljo — Veter buči v megafonu... Se vedno se mnogi ljudjje boje, da bi jih utegnili pokopati žive. Se vedno si izmišljajo najbolj nenavadne ukrepe da bi s« zavarovali pred takšnimi možnostmi. Tako je sedaij neka ga. Elfza Bankesova ii Birmjooghama v Zedtfnjenih državah iz strahu da bj jo nekoč živo pokopali, odredila. naj ji grob še za njenega življenja opremijo s telefonsko napravo-Krsto iji je napravil nek; mizar v zvezj z Vsi hočejo postati dobri Sahisti V nekaterih angleških šolah so uvedli šah kot obvezen učni predmet. Na sedijo gojenci deške gole v Winchestru pil šahovnicah nefefen mehanikom in rzvrte-l je vanjo ne samo števjine luknje da bo mogel zrak vanjo, temveč .jie da! vanjo tudj najmodernejšo in najbolj drago mikrofilmsko napravo. Govorilno škoiljko telefona je postavil tako, da bo natančno nad ustnicami trupla. Ce bj go. Bankesovo res živo pokopali, tedaij bi mogla vsak trenutek dohiti zvezo s telefon sik o centralo svojega mesta. Ojačevalna priprava je tako močna, da bd bilo slišati v centrali tudi najbolj rahli šepet iz ust Bamkesove. Potem bj bila malenkost »pokojnico« rešiti. Drug način, da bi Se mogel v takšnem primeru zvezati s svetom, s; je izm siji neki možakar v Mamohestru. V kamemito grobnico, kamor ga bodo nekoč položili »i je dal vgraditi električno napravo. Ce bi se v grobu zbudil, bi pritisnil le na gumb v krsti in takoj bi zasvetila zunaj močna žarnica, ki bi ljudi opozorila da počiva tu le navidez mrtev človek. Neki nervozni Američan si je dal krsto isto tako opremiti z mikrofonom, od kate- rega vodi žica naravnost do zvočnika v gro-bartjevi hiši. Se celo leto po njegovem pokopu bo morala biti ta naprava pod tokom. Američan je plačal vse že v naprej. Vsak tretji dan se bo moral za kontrolo, da naprava dobro deluje, oglasiti avtomatično delujoč zvonec. Ko so se začel,- šiniti megafoni, eo mnogi boječi ljudje ukrenili, da jim jih bodo med krsto in nagrobnikom namestili j tako, da bodo mogli vsak trenutek poklicati ž*-vj svet na pomoč. Pred nekaj časa so Ijud-ije na nekom pokopališču zaslišali grozotno tuljenje in klicanje. Ljudje so pobegni!.; in pripovedovali o stvari v mestu. Neki zdravnik se je spomnil, da so v neiki grob pred več nego desetimi leti namestili i megafon im ukrenil, da so grob takoj odprli. Dognali 60. da u; bilo tuljenje sicer nobena utvara da pa na izviralo i« groba, temveč ga je povzročal veter, ka je vel v megafon. Instrument je te zvoke močno ojačjj jn jim je dal votlo harvo. kakor da prihajajo iz podzemlja. Da ne bo več gradbenih nesreč Zahteva delavcev, da se prepove zidanje ob umetni razsvetljavi PraSki magistrat iin gradbeni urad sta ee bavHa že nekaj časa z zahtevami ki jih je postavilo gradbeno delavstvo po znani katastrofa na gradbi praške efektne borze. Delavske organizacije so med drugim zahtevale, naj se določi natančni čas. med katerima ae bo smelo vršiti delo na zgradbah. zahtevale so prepoved gradnje ob ob umetnj razsvetljavi splošno prepoved nadurnega delo, uradno zapoved, da smejo stari** mojstri m civilni fcfe» konstrukcijska .dela uporabljati samo i*u-čene tesarje in končno strogo nadzorstvo nad gradnjami. Tako magistrat, kakor gradbeni urad sta prišla do za-ldjuSka, da večini teh zahtev sama ne moreta ustreči. Potrebna bj bila sprememba nekaterih gradbenih zakonov in predpisov, kar je pa stvar višjih jnštanc. Tem se bodo izročile zahteve delavskih organizacij v rešitev. Pač pa tatmo magistrat dafočfti toč* (kfcm* vadno besni, ker menijo, da prina šajo ladji nesrečo. Tola v tem primeru je bilo drugače. Mož .j« zbujal simpatičen vtis. Prenesli so ga v ladjino bolnišnico, kjer je zdravniška preiskava ugotovila, da ima zlomljenih osem reber in da so mu dihala napolnjena e premogovnim prahom. Uspelo je. da so ga začasno zbudili i« nezavesti. V tem kratkem ča6u je izpove-dal, da se imenuje Berger in da je doma s Češkega. Hotel je k svoji zaročenki, ki živi v .Ameriki. Ker nii Imel denarja za vožnjo, s-e je neopazno vtihotapil na ham-hurško ladjo Preden je umrl. je dal kapitanu štiri slike svoje zaročenke, ki jih jo hranil v zašit; vrečici na prsih. »Povejte ji. da sem poskuša.] priti k niji.« je pro-il kapitana s svojimi zadnjimi be«edami. Kanalu potem so mu na odnrtem morju priredili mornarski pogreb. Vga posadka mm je izkazalo zadnjo čast. čeprav je bil potnik zastonjkar. Ko >e parnik prispel v New York, je kapitan poroča! o stvari ameriškim listom, da bi pomagali izslediti pokojnikovo zaročenko Berger namreč ni utegnil več povedati njenega imena in naslova. KCT se doslej ni oglasila, je videti, da ga še vedno čaka in ničesar ne sluti e tem. kar se mm je primerilo. Zajčja kuga se loteva tudi ljudi Zajčja kuga (tularemija). ki se je pojav.^ zadnie čese na Moravskem in v zapade , a predelih Slovaške, se je razširila na vse g'o-davce, pa tudj na druge živali, v prvj vršil na fazane in ovce. Ugotovili so celo da s« loteva tudi ljudi. Doslei so ugotovili pri ljo, deh v ČSR 210 primerov te bolezni. Pravo ali umetno usn|e ? Na vprašanje: usnje ali umetno usniet ne bo vede! na lipskem pomladnem veleser rnu odgovoriti brez nadaljniega niti najbolj izkušen strokovnjak, jn to spričo novega umetnega uwnja. ki ga je po mnogoletni a poskusih izdelala neka vodilna nemška tvr-i ka. Ker se je res izborno obneslo, so ga začele izdelovat; na veliko nekatere tovarna v Offenbachu. Umetno usnje se je v zadnjem času tako izboljšalo, da more v mnogih področjih re<3-no tekmovati s pravim usnjem. Izboljšanje ne gre samo na račun kakovosti, temveč tu* di na račun cene. Novo umetno usrnje pa zadaja uganko celo strokovnjakom. Tu je uspelo posneti značaj pravega usnja do popoko-3td, mnoge dobre lastnosti, ki jih cenimo pri pravem usnju, so postale tudi lastnosti umetnega izdelka. Tako se da oblikovati kakor pravo usnje in tudi njegova trdnost im *r* pežmost «t.a veliiki. Vsa dela, kakor upogiba« nje, vlačenie. guban ie, šivanje, ostrenje itd, se dado izvršita kakor prj naravnem usnju. Izdelujejo ga v vseh mogočih modnih bar« vah in vzorcih, svoj značaj pa ohrani tu 14 v svetlobi in vodij. ANE T A Tr.jstan Bernard, duhoviitj francoski pisa* tolj, je z nekim svojim delom zaslužil nekoč 80.000 frankov. Sklenil je, na; posta-no ta vsota temelj njegovega bodočega bogastva in jo jc naložil v Francosko banko- Od vseh bodočih zaslužkov je sklenil tem,i prihranku dodati določen del, dokler ne bi zbral milijona. Toda prišlo je drugače. Vsota ne samo da ni rasla, temveč se je stalmo krčila, kajtj teden za tednom ie prihajal pisatelj v banko im dvignil večji ali manjši znesek. Po nekoliko mesecih je ostalo komaj borih 1000 frankov in Tristan Bernard je priše] nekega dne, da dvigne še te. Ko je zapuščal veličastno poslopje, je opazil pred vhodom vojaka, k-; je tam stalno na straži- Z žalostnim obrazom je stopil k nje* mu, ga potrepljal po rami in mu dejai: »Hvala vam lepa. stari prijatelj! Zdaj gresto lahko mirno domov, ne potrebujem v a* več!< VSAK DAN ENA • ■ ru; ,Pri vragu, poplava! Ko M vsaj vod# zmrznile, da bi mogla odtod." £>Ric et Bacc| CENE MALIM OGLASOM Po 00 par m beaedo, Din 8__davka m vsak oglas to •nkrmtao prt* ttojbino Din S^— sa iifro ali dajan]« sadom plafiaja mat. Id Ma* slutb. Najmanjši snesek aa enkratne objava oglase Dto 12.—. Dopb* In tenltve ae zaračunajo po Din Z.— aa vsako besedo. Din 8.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Dto 6-— aa Vfn ali dajanja naslovov. Najmanjši snesek sa enkratna objavo »glasa Dia W. ^ Val ostali oglasi ao zaračunajo po Din L*— n besedo, Dto t- davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— aa Atfro aH dajanj« naslovov. Najmanj« sneaek sa enkiataa objava oglasa Dto 11«-« Ponudbam na iifra na prilagajte znamk! La. da sahtevate Oelun«gi oddelka »Jntra« Vlita * « odgovor, priložit« ***** > T znamkah Va« pristojbin« m mala oglase ja plačati pri predaj naročila, odroma jih je vpoelati t pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa saracuna k zgoraj navedenim pristojbinam še m&nipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra*4! Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda i Din. davek 3 Din, «io[ai;n »rirefisp ip OJjtf ©z 5 Din. Najmanjši zne&ek 17 Din. Vsi po vino ▼ restavracijo »RAHNE«, kjer smo znižal: cene. Pr večjem odjemu Se poseben popust. Za obilen obisk se priporoča RAHNE 3302-18 Halo vsi v soboto ln nedeljo pod »SKALCO« kjer bo koncert ln damama zabava. Za obilen obsk se cenjenim gostom priporoča SMON MARICA 3305-18 Najb Jša ln najcenejša domača zabava bo danes v gostilni pri Panju •e**r ae toč; priznano lz-£?>m dc?'enjski cviček in fina ^tajerr-ka vina Ob vsakam času razna gorka ln mrzla jedila. Danes ln vsak večer igra a.1e na klaviT, petje m druge dcmače nabave Zato še danes vsi ;n »ae v gostilno >K Panju« V Vegovo uEco 10. Va^ Vjudr.o vabi ln se priporoča sjos'1'.nl "-ar, TONE HTTČ 3535-18 7 Din Hter lalmatrnskn rlno — točim« v jrnefln- »pr! Grozila«, VidovdaiisVa re-16. 3552-18 Med raestcm in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik . D'n. davek 3 Din, xa šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjigovodjo in in korespondenta solidno fi-stno vimostojno moč zmožnega popolnem« aemškega a :taliiansk-za ez- ka ve-rz-.raneffa v lesni itrok. »fejtre i. it>riia Fr Gorjaoe K.ran i 31S6-1 Pošteno dekle »prejmcIE » p' mu i in; takoj al" oa ; marca. Jurija Primožič trgovka. Iriič 3žj6-1 Železninar dober čna sain^Tna noč z iožben aranžt-r verziran v prodaj aiii arnlh pred me".»v. dobi stalno suž-bo Ponudbe z navedbo prejšnjih snžb n referenc na og. odd Jutra pod š"fro »Ambiciozen«. Iščemo gospoda iščemo, ki bi Hotel V svojem bivalušču z večjo okolico voditi podružm-oo Kot stranski ali glavni pokilc! Ni kak zastopnik preobložen z delom, ntkaka trgovina, mkako potovanje! Za mesto ln deželo! Lahko rcemo uaejstvovanje. ijoticni aeia poa »oa sjvom ravnateljstva! Mesečni zaslužek do 5000 Din in več. Pojasnila: »Hupo« Celovec, K.agen-furt, Avstrija 2753-1 Autobusno podjetje sprejme poslovodjo. Istn mora biti Slovenec iz Sa vinjske dol"'ne. Imeti pa mora 10.000 Din kavcije. Dobi ve« poeel v ovoje roke in tri avtobuse. Ru-ža Sart, čullnec p. Se-s T te. 32301 Krojaški mojstri izdelovalci damskih p!a-ščev dobe delo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3308-1 Inteligentno osebo potrebna je za gospodinjo ki bi nadomeščala tudi ma+er ma>mu 3'etnemu dečku. Ponudbe z na-vedbo starosti in tomografijo ter pogoji je poslat" na naslov: Kn.1'ža ra Dordevlč. Požarne 3252-1 Inteligentno gospodično za gospodinjo od 16 do 20 Tet stfaro, iščem. Pon. * sliko na ogl. odd. Jutra pod »Garancija.« 3269 1 Mlinarja popa uoma,. *.au csijivega za km&cki dravski mlin Vern:k, trgovec, Mo-šJi&njci. 3287-1 Pomočnico in učenko išče za modstovsko oon saon »Truda«, A.eksan drova c. 5. 3293-1 Mlinarja verziran og a, l&cem. Nastop takoj. Novak, Sv. Jurij pri Celju. 3215-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj za fina aeia, zbita, šivana, brana in stanovanje v hiši, mesto sta.no. Ignac Ko ritoik. — Dol pri Hrastniku. 3318-1 Vzgojiteljico k dvema aeokoma 5 in 8 let, iščem Biti mora eo iidna, zdrava in samostojna ter perfektna v nemškem jeziku. Ponudbe z opisom dosedanjega življenja, izpričevali, ®t>-ko in pogoji na naslov: Gospa čavič, Zagreb — Jadranska 8-L 3320-1 Stavbenega inženerja a prakso v projektiranju in izdelovanju zgradb za stanovanja ln tvomične obj-ekte. dobrega statika, iščemo. Na^orr lahko ta koj. Ponudbe pod »Stalno namježtenje A R 474 »4C« na ogl. odd -Tu tra. 3407-1 Postrežnico poštena ln snažna se sprejme za dopo'danske ure Naslov v vseh posl. Jutra. 3406-1 Perfektna kuharica samostojna gospodinja ee sprejme v od'ično hi šo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Samostojna kuharica«. 3418-1 Pletiljo in šivilio per-feiktn; * izdeln^r pletenin. sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 3402-1 Zmožno dekle za v« z ietn- izpričevali se išče aa 1. marec k 4 osebam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3295-1 Natakarico kavcije zmožno, c-prej mt-m. Lahko dobi tudi na račun dobro idočo restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Re stavracija. Ljubljana«. 3304-1 Kuhinjsko blagajničarko dolgo, etri, m spričevali v resta-.Tacij.-ki in ka vamiški «lužb: sprejme hotel »Orel« v Mar'boru. 3335-1 G. Th Rotman: Profesor Bizgec gre n? potovanje ©koli sveta Pošteno kuharico stalno. samostojno kamera opravlja dnig« h"lSna Ma. sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in čista«. 34664 Veziljo za fina ročna dela, taikoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3430-tl Postrežnico sprejmem. Naslov v vseh Prodajalka za slaščičarno na Sušaku dobi stalno mesto. — leta mora znati vsaj ie nemški; še bolje j« ako zna tud« še italijanski, biti mora vljudna, spretna, agilna in iedne zunanjosti. Kavcij« zmožna ima prednost. Samo rc« odgovarjajoče mofei naj pošljejo ponudbe > iivljo-njepieom ia aliio na ogl. odd. Jutra pod »Poznejša ienitev nj izključena«. 351)6-1 Krojaški pomočnik dobi »talno delo za dam-sko krojaštvo, ako ima svoj stroj. Gosposvetska liž, Skofic. 3513-1 Šteparico dobro zvožoano m eno zavlbovaiko (elnpig&ni-co) sprejmo takoj: A. Cemilec, čevljarstvo — Kranj. 3425-1 Trg. sotrudnico s Kavcuo za trgovino s mu iiuiu ifl iaju, ajucj- mem. Ponudbe pod šifro >Agilna« na ogl. od. Jutra. 3442-1 Zdravo dekle vajeno kuhe ixi drugih hišnih del. sprejme takoj boljša obitelj. Pon. na ogl. odd. Ju-ra pod »Snažna«. 3439-1 Vzgojiteljico veSčo sa samostoj- no vzgojo 3 otrok z znanjem hrvskt. ka franc. jezika. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod Fina hiša. 3432-1 Sluga - mehanik za vsa trgovska ln hišna dela dobi mtsto. Pred nost Ima kavcije zmožen Oblat, Sv. Petra 18. 3507-1 poslovalnicah Jutra. 3460-1 Višjo natakarico prvovra.no m drugo na lAkarico. vešče nemsci nt, takoj sprejmem. Biti morajo solidne, čiste pri deai in pos,em nudbe na hotel G-oeplč 3393-1 Po LIKA. A niti učeni Bizgec niti dečka niso opazili nevarnosti, ki jih je čakala na tleh Zakaj — komaj je »Pulex« obstal na pesku, je planila nanj četverica divjih levov. Veliki dežnik na letalu jim je ponujal senco, v kateri so se zveri tako dobro počutile, da niso niti mislile na kako izpremembo. »In vendar jih moramo pregnati,« je zagodrnjal profesor. »S temi levi na hrbtu ne spravim »Pulexa« nikamor!« Vrtnar - sadjar rruajsi. naj se ogJasl. Ing. Preže.j, Tyrševa c. štev. 23. 3476-1 Frizerko dobro delavko sprejmem takoj. Ivan Merloh, Sv Petra 78. 3383-1 Prodajalca sira. kavcije zmo^naga Iščemo. Nas-1. v vseh po šivalnicah Jutra 3380-1 Delavca za skladišče v trgovini na debelo takoj sprejmem, pogoji v prvi vrsti priden, pošten vesten, vojaščine prest, atar do 25 let. — I. An-draš-lč Kranj. 3352-1 Trgovino z mešanim oiaguin oddam takoj pridnemu ln agknemu mlajšemu tr govcu, kateri »e hoče eta olirati ima prednost, najemnina nizka, promet velik, eksistenca zaslgu rana. Ponudbe na ogias. jdd. Jutra pod »Dobra Dodočnost.« 3351-1 Avtomatični buffet išče rHldno va zanesljivo prodajalko, veščo v kuhanju ekspresn* kave. Ponudbe na og'. od. Jutra pod »Zanesljiva«. 3579 1 Za žago venecijanko na 3 fete z e'ektričnlm pogonom se sprejme takoj kavcije zmožen Žagar. Vodr'1 b! samostojno ves obrat tudi kot skladiščnik. Plača Jako ugod na ln premija od žaganega lesa. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod mačko »Samostojni žagar«. 3575-1 Trgovski pomočnik mešane stroke vojaščlTW prost sprejme kakršnoko 'i stroV1 podobno name ščenje Ponudhe na naslov i. Ko'.k».Mč. Sodt-Mrici Bankovci, Prek murj«. 3578-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, samski, zanesljiv ln pošten, iščem službo sa takoj. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Manboru 3222-2 Trgovska pomočnica začetnica lzvežbana v me šani trgovini, pridna in poštena, zmožna tudi gc tpodnjt tva, želi preminiti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva trgovska moč«. 3237-2 Samostojna gospodinja želi mesto gospodinje k starejšemu gospodu alt na ž&ndarmerljsko slanico. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Gospo dinjac. 3297-2 Brivsko-frizerski pomočnik 24 let star. perfektno lz vež ban v trajni tn vodni ondu'aclJi ln barvanju las. išče službo za takoi. Cenj. ponudbe na og1-odd. Jutra pod »Frizer 937. 3160 2 Trgovski pomočnik mlad Izučen trgovine z meSaDitn blagom žel; službo takoj za pomočnika ali pa skladiščnika *terko'l. Cenleno ponud be na podružn-co Jutra t- C«t>u pod: »Priden in po5ten<. 3253-2 Dekle z meščansko solo išče za poslKve kot pomoč v go spodinjstvu, trgovini, pisarni ali k šolobvezn m otrokom. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »111«. 3261 2 Šofer — automehanik vojaščine prost, zmožen vsakovrstnih popravil, ža'lm službo k tovorne-mu ali osebnemu avtomobilu. Nas'ov v vieh poslov. Jutra. 32172 Prodajalka starejša moč. želi mesto blagajn,;čarke v trgovini Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod: »S'arej6a moč«. 3219-2 Pek z lastno koncesijo, zmožen kavcije, išče mesto. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 3377-2 Samostojen krojač! išče dobro stalno službo zmožen Je boljšega krojenja in ima kot poslovodja daljšo prakso, star 30 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko: »že neožemjen«. 3364-2 Prodajalka gaanterljske, papirne ln modne etroka z znanjem nemščine ter večletno prakso išče nameščenja za takoj aH pozneje pod »Marljiva ln poštena« na ogl. odd. Jutra. 3384-2 Gospa stera 37 ;et, vsled družinskih razmer išče službe pri boljšem, starejšem samotojuem gospodu alii bonlku. Pobeg gospodinjstva je vajena trgovine in lzučena šivilja. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Življenje Je trdo«. 3428 2 Mesarski pomočnik dober nakupervalee živine ln da se razum* na kmetilstvo. dob: mesto Tjavrlč, Teharje pr< Ce-'ju. 3571-1 Pekovskega pomo?n?V* ta*«? prednost i imajo, kateri imajo Svoi« __ ofliema-lce Ponudbo na offl. Jutra pod Sfm »0<1-'PttmiICT«. 356to pri boljšem krojaču proti stanovanju ln hrani v Ljubka ni ali Mariboru in njih okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izpo polnitev«. 3470 2 Natakarica delovna išče poSteno me-<*!o. Ponudbe r.a podrž. J trm v Mar'boru pod »Agilna«. 3577 2 Hišnik - vrtnar samec mesto — pnd nfrodnimi tvvr^Ji. Dopre na osrl. odd. Jntra pod Šifro »Vrtnar«. S'iO^-2 Natakarica »taTH 19 let. sln*be. — Naslov v ^seii poslovalnicah Jutra. 3563-2 Natakarica čedne zunanjosti. «tara "35 let. -iJfe sltifbe v boljši »(vbilrti. Naslov v veeh po-slovalnicnti Jutra. 3549-2 Zastopnike - t akviziterje rabimo, prednost bivši zavarovalni zastopniki. Ponudbe z referencami na Propagando d. d., v Zagrebu Jelačlčev trg 5 pod šifro »112«. 3273-5 Sprejmemo zastopnike. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Agilen«. 3564-5 Potnika rolajSo mo? »prejmemo. — Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Vztrajnost« 3504-5 Potnika zan«djiv?ga. s kavcijo — takoj. riS«- Simon. u-metno sHkaretvo. — Slovenjgradec. 3391-5 Zastopnike ca prodajo biviklov nerm-Skae« izdelka privatnim strank«m, iSfemo. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Lepa provizija«. 3583-5 • HI Otroške obleke . . , . Din 52.- Moške obleke.....Din 150.— Moški plašči.....Din I65.— Moški Hnbertns plašči Din 18?.— A NT. KRISPER MESTNI TRG 26 Vajenci(ke) Be«od« l Din. davek 3 Din, za Snfro a!' dajanje naslova 5 Din. Naimanjli znesek 17' Din. Učenec zdrav, močan fant, star 15 let, t« srednješolko Izobrazbo išče mesta v trgovin. ait elektrotehnik nem podjetju s vso oslcr bo. Josip Herman, Pe-tarovče pri Celju. 3216-44 Učenko spretno za lrizeivko obrt lepe postave z nekaj šo ie išče B. Hrabrič, frizer Karlovac, Bječka 1. 3235 44 Mesarski učenec kateri se je i*- učil 14 mesecev, ieli nadaljevati učenje. Ako potrebno, da ga rancijo do V.OOlJ Dio. — Naslov. Gorenc. Pijavško 10. Krško 3145-41 Gospodična srednjih let. iSfe mesto r boijgo tršo kot vzeojite-ljnca otrok. Zn« perfektno nemšk; ter šivati Gre tudi izven Ljubljane. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3586-2 Korespondentka za slovenski nemški in italijanski jerik. vešča tudi drngi+i pisarmtškit del. — išče namestitve 1. maja. — Cenj. ponudb« na ocrl. odd. Jutra pod &iifro *Samostojwa korespondentka«. 9183-2 Trgovski pomočnik ieurjen v trgovini z meia-nim blagom išče službo. Specialist v manufakturni st-oki eksport. Steirfaj Jos., aiflM Kuharice sobarice, deklena za vsa iršna dela lahko takoj dobf delo v Beogradu, če ee obrnejo na posredov. »Solidnost«. Vasina ul- 5 Telefon 29 682. 3354 1 28 Pomislil je. »Odprita deset mesnih konserv!« Dečka sta storila, kakor jima je rekel Nato je profesor Bizgec neslišno odprl eno izmed oken in zalučil kepe mesa daleč v puščavo. Zvijača se je posrečila, levi so zdirjali za mesom! Korespondenta Korespondentinjo z znanjem nemščine in italijanščine dnevno popoldan 1 do 2 ure rabim. Ponudbo z naved bo honorarja na ogl. od. Jutra pod »Postranski zaslužek«. 3367-1 Lesnega manipulanta za upravo žag« Iščemo. Ponudbe z navedbo dosedanjih sJužb itd. na ogl- odd. Jutra pod »Ma-nlpulan*«. 33481 Prodajalko za modno trgovino, t četnico iščem Plača Je 400 Din mesečno. Nastop s 15. marcem. Ponudbe je poslati na ogl. odd Jutra pod »Prodaialka« 3475-1 Damskega frizerja ali frizerko perfektnega. veš^e^n vodne in S*l*zn<> r>ndulac!je. tprej trvem takoj, Pnnndbe m VlaiMuv Bo Hi Ljubljana. Tavčarjeva 4. 80184 Natakarico išče boljša gostilna na de-ieli. Po možnosti vajeno K- i vanj a in nekoliko gospodinjskih del. Glaivni pogoj poštenost in nekaj kavcije. Zglasiti se 34. februarja, dolon j«ki kolodvor, dopoldne. I. nadstropje. 3540-1 Salonska krojačica sestransko »zurjona spretna, z daliSo prakso ižče stalno službo pri solidnem__ pod:etiu. Dopiee pod šifro 1W1 Kontoristinja začetnica dobi službo. Pismene ponud z znamko za odgovor na og"as. odd. Jutra pod značko: Kontoristinja«. 3533-1 Kuharico in sobarico po možnosti starejši, pridni. vestni ki pošteni, išče za 1. marw ugledna rodbina v Celjn. Ponudbe n« podružnico Jutra v "cilju pod značko »Marec 1067«. 3065-4 Družahnico - poslovodkinjo za trgovino v industrijskem kraju, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prometna točka«. aa?M vCedn« zunanjorti« n« po-dražmioo Jutra v Oelju. 3183-8 Mlad gospod £eli IfBKr.-n.^m. S^JnO s.uibo potnika ali zastop nika. Je inteligenten «n obrtno naobražen. V potrebi razpolaga v laeitni hiši z lokalom in ima veliko poznanstva med prlvam-ml in boljšimi strankami. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3285-2 Strežnica pridna in poštena Išče popoldansko zapoelenje, od 4. naprej. Naslov v viseh poslov. Jutra. 3339 2 Manufakturist želi premeniti službo, v mestu. Conjene ponudbe na ogl- odd. Jutra pod <>25 et«. 3309 2 Iščem službo vrnjena v«eea eosjHvlinjsks-ira dele. Grem tudi ta ea-mosto;no gosipodin;o. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra [•od »Zmožna dela«. aaoe-e Zaslužek ubu..d LT.U, jjifc v ua. U 1/iu, EACi[bEU AtUVfBJJ tfS U>1)!3 «z 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopstva a .voraieijekimi skladišči, šprejmttUKi. - i"oeevlujemo prostore z« vsako robo. V l>ošt«v pridejo samo kurent iu predmeti. Dajemo polno garancijo r den«-rju ali ga-i&nc.gekum p><>mu. Ponudbe UdruMsnj« za zaštitu Vajenko sprejmem, t zahtevano ioLsko Izobrazbo, hrana n rvanovanje v hiši Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Modna irgov.-na — Kranj«. 3341-44 Vajenko za boljšo inb-karno spre j mem z hrano brez stanovanja. Ponud na ogi odd Jutra pod »Prljaz na«. 3390 44 Sprejmem učenca za pekovsko obrt starega že 15 let. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod šifro »Veselje do obrti«. 3471-44 Pleskarskega vajenca zdravega ln poštenega, sprejme Jože Mekinda. Rožna dolina c. 4. St. 18 3508-44 Solidna trgovina odda pod tovarniiko ceno: žensko volneno blago, moške kamgarne. tivo rodeče sukno ,'fino). češki zefif za srajce (IdOO m, angleške filet čipke (1000 m), v kosih ali večjifo partijah. Ogled neobvezen. Naslov za resne kuT-ce v vseh poslovalnicah Jutra. 33CI3-6 Orehova jederca la. čiščena in pristen tr-oan cvetlična med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart, trgovec Domžale. 85-6 Otroški voziček črn , globok, prav dobro ohranjen, prodam M kloelčeva 16, III. nad. desno. 3496 6 Prodam gonltol »Aram.:« jermen paraguml. ki je dolg 17 m. širok 20 cm, nov, samo 3 tedne rabljen proda Ivan Tomšič, mlčn v Kočevju 3250 6 Listovke (Schaftmaschiine) ibl pa ročne statve z regulatorji imam vedno v zalogi. Spi-cialna izde'ovalnica tkalskih čo'n;čev. Zepič Ivan — Kranj, Zlato polje 4. 3212-6 2 postelje z pokrovom (Tafe'be*t) in m;zn*co, prodam po 80 Dn. elovška cesta št. 47 :n 49. 3412-6 Spalni divan , moderen, oretiova korenina itn mala be-la vitrina, vse novo, poreni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8509-6 Vodno turbino primerno za mlin ali žago, proda "ipod cene Tehnične trsame. Ljubljana Praža-kova 8. Sffil-6 Fotografa turista za pokrajinsko slikanje -« sprotnega, sprejmem. Po-nudbe pod »Dvajseti« a» . odd. Jntra. ass xrnga zastopstva ne pridejo v poštev. Ponudbe i navedbo dosedanje delavnosti a referenc os Publicitaa, Zagreb pod »45494«. Potnik mlajši agilen manufakturist, strokovnjak perila, avtovozač vpeljan v dravski banovini, Gorsk Kot oru. Pran or ju, za dobro vpeljano tovarno perila in manufakturo na debelo proti proviziji ali dogovoru dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »MlajSi«. 3267-5 Zastopniki (ce) kateri obiskujejo prlvat nike dobe šlaeer artlkeil. Vsaka gospodinja dnevno rabi in kupi. Za vzorec poslali 5 Din v znam kah. Franc Marlnlč. Flor Janeka ulica 32-1. 3430 5 Trgovskega vajenca ali vajenko sprejmem. Nta'ov v ogl. odd. Jutra 3581-44 Otroški voziček športni, ugodno prodam. Cedovika c. 00. V. Kolmaji. &M6-6 Skrinjo prodom. Prekupčevaloj iz-klju&eni. Beethovnova ul. 9,1. 34&1-6 161eten priden fant dober in pošten se žel Izučiti za mehanika. Zr osfcrbo bi plaval mese' no do 150 Din. Jožefe Gorenc. St. Jernej na Dolenjskem. 3573-4-' Vajenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejm«m. Ilnvar, tmgo-v\na z mešan-:m blagom. — Tyrševa e. 98. 8MM4 Beseda 1 Din, davek 3 Din, n Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Gospodična afcad ?mlčarka t Uozofske fakultete bi ft*a na doni instruiTat «rednj'-šolko (-ca) v kakršnemko'l predmetu za hrano ln ev. dogovorjen honorar. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Intelektualka« 3382-4 Oblastno konceslonlrana ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik bivij komisar za šoferske izpite. — Slomškova olica št. 6. — Telefon 28-26. auu Francozinja nudi pouk in konverzacijo, tudi zvečer, po 15 Din za uro. Informacije na MikTofr-čevi cesti 13. H. nadstr., naravnost. 3435-4 Nemška konverzacija ln pouk nemščine po zmerni ceni. Slomškova 7. pritličje levo. 3500-4 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din, vao1«*u »firel>p -fr ojji* m 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nova trgovina v pasaži nebot>čn ka vam nudi volno, perilo, robce Itd. po znižanih ce nab. 3359 6 Črn hrastov pult ln stelaža ter man ra bi j eni beli kartonu ugodno naprodaj. Vprašal pri O. Jezeršek, Tyrševa cesta 31. 3397-6 Klešče za šunko ocn;nJtenzange) proaam Ogl3f7-6 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šilro aii dajanje naslova H Din. Najmanjši znesek 17 Din. Harmoniko dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogleda se lahko v kroj. ateljeju Družina na Bamik-1 c> sti. 3582-26 Avtomatične hladilne stroje »JUHLAD« proizvaja G. F. Schneiter, tovarna strojev, — Skofja Loka (Dravska banovina). 9S-6 Pridelki Beseda Din. davek 3 Din, za fcfro aJi dajanje naslova a Din. Najmanjši znesek 17 Din. Med za pecivo po Din li2 kg, na drobno nudi Oroslav Dolenec, Ljubljana, Woifova ui. 10 in priporoča svoje odprto parketno voščilo ter pristm ce-pilni vosek. 35-33 Prima požlahtnjene trte (Wurze reoen) poceni, najfinejše vino, namrzne vrste m vse novosti, tudi divjo rezatev in korenske trte, rož« in lepotno grnrčje dotolte pni Karlu Ebertu.. privatna šola za trtorejo, Belacr-kva Banat, cenik je zastonj. 3244-33 Blagajna NaitKMial, registrirna s 6 predali 999.90 v brezhibnem stanja, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »A. B. 500«. 3392-6 Sloven.-francoski slovar dobro ohranjen. Kupm. Ponudbe e navedbo ce ne na ogl. odd- Jutra pod »Slovar«. Isti a« tudi lahko odda v ogL od. Jutra. 3306-8 LL liesoda i Din, uu.v«k i Do, za Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. 3-cevni radio »Radione« z novim akumulatorjem, ugodno pro dam. Kos Prte, Stična. 3289-9 Beaeda 1 Din, davek 3 Din, BAOjstru »rn«rwp tfB oujw to 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klobučarji pozor! Poceni naprodaj Lastnimi stroj dvojen tehta ia. 400 kg. fabr.knt Rihard Herz, Dunaj XVL iivalm stroj za slamnJce Zik Zak »Ani-ta« B fabnkat H Gross-man. Dresa en Oba stroja sta skoro nova. v najboljšem stanju. Ogled lahko v pogonu Vprašati prt Ivan Kravo« Aleksandrova 13. Maribor. 8MM$ Oblačila Smoking obleka poceni naprodaj prti Pučniku v Se.enburgcrvi 1. 3307-13 »Singer«, »Pffaf« ftvalni s.trojl. mao rabljem, ln kolesa, ki odgovarjajo novan, poceni pil vnuuicH (nasproti križanske cerkve). 3337 29 Stružnico za železo na nožni osTrotma motoma pogon, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3H58-J9 Šivalni stroj lep, pogrezljiv, t A predali, šiva nazaj in naprej, naprodaj za l^on Din. Novi trg št. 4, pritličje, 5. vrata., levo. 3468-39 Aparat za kuhanje kave •Zipnu 50 Strov, nov, kuhanje na pdin, se proda po ugodni cent. Vprašati pri Adamiču v Se-lenburgovl 6, dellkatesa. 3494-6 Kuhinjsko kredenco ^jodno prodam. Domon-ko. TrnovMlfci pristan 40. 3403-6 Lepa omara tridelna m druga oprava, pisalni stoj. poceni na prodaj. Kolodvorska 35 I. nadstr. desno. 3434-6 Platno, gradi, Sifoni prti. ssrreti. taveee, posteljne opreme, najcenejše novi Specltalni trgovini GORICAH, Sv. Petra cesta št ao. aa« Pohištvo Pohištvo iz zajamčeno suhega lesa izdeluje po lfeatnlb 'n predloženih načrtih po zmt-rnlh cenah — Franc Krže, mizarstvo, Vrhnika Idrijska c. 2. Pleskane spalnice ln kuhinjske opreme na ogled pri Ja-negiču, pleskarstvo, Teševa c. 23. 3234 12 Beseda i Dte, davek 3 Din, m iifro ali dajanje nastova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Ko. Kanarčki harcerji že večkrat odlikovani in plemenske samice poceni naprodaj. Ludvik Puh Rožna dolina c. 11, št. 15 3345-37 Foksterierji resasti, črni daklnl. špa-nlell, (ftprlnger), naprodaj. LJubljana. Ižanska Štev. 96. 3340-27 j Volčjak I star pol leta naprodaj. NarfOv v vseh posloval. Jutra. 3362-27 Pisalni stroj v kovčeku, moderen T najboljšem stanju, dobrega, novega modela, ta koj kupim. Vratar hotela MetropcA. 3356-29 Velepralnico moderni stroji, loikomo-bili, sušitalca itd. ugodno prodam ali oddam v najetm. Pod »Rentabilen« an stružne dolžine, z vodilnem vret-enom. komplet no prodam za 7.500 Din Naslov v vseh po«? J-j. 3585 21 »JUTE C" !7 "4? -= 14 NePeugeo:«, 1 »Wanderer^ mali, stare tepe, enakega, eventualno tud kupim. 2 motorni kolesa BSA 350 in 500 ccm ugodno prodam.— K anjšek. POijča-ne. 3268-10 Fiat 501 pol'ovorn:, v dobremfta-nju brez popra.vila pro-•dam za 6000 Din ali zamenjam za -k-edežnega ■osebnega z limuzino. Na-aov: Vernik, trgovec v Moškanjcih. 3286-10 AJS motor * prikolico v brezhibnem stanju. rlobro ohranjen, prodam ia ceno 12.000 Din. Oblak, Črnomelj. 318S-liO Dinamo (istosmtren) 220 V, 6.5 k>>, brezhiben, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod »D.-namo«. 3291-10 Kupim Ford »■vtoka.roserijo 4-sedežno, »aprto. PeteT Majnik. Ale-ševeeve io. 3-IOtMO Beseda l Din, davek 3 Din, 73 fifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stroj za mletje (ŠTotanjej koruze v do brem stanju, kupim. Ponudbe z opisom m ceno na ogl. odd. Jurra pod »Ročni pogon«. 3247-7 Stelaže ta mešarto t-govino, prvovrstno ohranjene kupim. Ponudbe z opisom iin navedbo cent nu. V. Reš, trgovina. Radeče. 3144-7 Kočijo v dobrem stanju, za 1 aJd i vprežna konja, kupim. Označiti najnižjo ceno. — Drnovšek Jožef. HeintfJova br. 7_', Zagreb. 3161-7 Bančno kom. /.avod zvršuje najboljše lakup m prodajo HRANILNIH VLOG yset> ienarniti ta voščit ta odgovcur Din 3 znamk — Maribor. Aleksandrov* 40 SO-16 Otroški voziček zložjivo posteljo, železen štedilnik in oomano — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Juitra pod »Plačam« 333S-7 Trgovci Pozor gasilci! Prodam pod ugodnimi pogoji 6 rcdežni F at 501 brezhiben. Ogriznk. Ver-žej, Križevci pri L ju. o mcru. 3361 10 Motorno kolo BSA ;ix> ccm OHV v dobrem stanju prodam. Poljanska cesta ij Motorno kolo znamke »Peugeot- 30 OHV. 350 ccm" z Mar schal lučjo. izvrstno o-hranien (nove gume, nov akomu'ator) prodam po nlzk. ceni. Jo-ip Pir-nat. Srednje Jarše 3. p. Domžale. 3180-10 ze ezninu. porcelana m mešanega blaga ter- kleparji zahtevajte zastonj moj najnovejši z 200 ilustracijami opremljen ee-n:k kleparskega b aga in svet lk Tvomica Fiizy v Subotici. 3219-7 Krmilno peso kupi Repič, sodar. Trnovo. Ljubljana. 3399-7 Rabljene tehtnice kupim. R. Hafner. Ljubljana. Celovška c. 61. 3441-7 Hladilnik rabljen, dobro ohranjam za tovorni Ford tipa 29-30. kupm. Ponudbe ie poslati ra ogl. cdd. Jutra ped »Kupm-. 3334-7 Otroški voziček športni (loorr ohranjen, kup'm — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod vPreisivert«. S.-.3J-7 Železen rolo ra 1 m tr š-i-nk 7 vrat-' alii hre- kupi Triibue. Glince. Tržaške 6 telefoni 3335-7 Avto Stevr S-seiležni dobro ohranjen, nerodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Steyr-avki«. Prikolico tur flg. dobro ohranjeno prodam za 1300 D n. Na-aov v v>-eh pos'. Ju ra. 3584-10 Adler limuzina 4 cil.. zelo ugodno napro- Din. Najmanjši 17 Din. Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjiž'ce, na ložbe kapitala, (tudi hranilnih vlog) zaščitne ureditve, davčne napove di, knjigovodstvene revizije, bilance :n vse druge trgovske gospodarske posle izvede in oddaja izvedeniška mnenja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) št. 7. (Za pi<-mena pojasnila sinamke. 3381-16 Hranilne knjižice .Nakup ui prertajo tet-t ienarnib tavoderv it posljujem po oajv-iSj' sen- takoj » yotovmi Alojzij Planinšek Ljubljana Betnovnov« ui. Telefor 35—10 !» 1« Ureditev dolgov potom sodnib Ji ~zveD »odnih po*avn«v. Nasveti v konkurznib zadevah in vseh drugit trgovsko obrtnih poslih. Strokovni) knjigovodske revizije, sestava in iprobacaja ota-uc. Preskrbo kreditov, nasvet glede aran iuii} vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina konce-.onirana komercialna pisarna L 0 J Z h ZA JC Ljubljana. Glellai.Ska ul. 7. Telefon iS-lS 32-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA — javlja, aa jemlje lo iireklica v račun zopet HRANILI>t ivIN J1ZICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice 31-16 Posojilo 30.000 Din deči-m na novo hišo. Lahko so tudi odkupi t stanovanjska soba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo OO.OOU Din«. au&v.tG Hranilne knjižice kupite ali proda ste potom moje ptearne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. 3541-16 Velik solnčen vrt • Trgovsko hišo novo. moderno zgrajeno oddam pridnemu in poštenemu vrtnarju v najem. Toman, Resljeva c. štev. 30. 3437 17 Naznanilo Prisilna uprava RUDOLF ZORE se je preselila z današnjim dnem iz Gledališke ulice 12 v Metelkovo utiico ši ev. 4. Obnavlja v>-e posie. kot dosedaj. 3505-16 1,000.000 Din vloge Kmetske hranilnice ljub janske iščem za pretvori tev v hipoteko. Prvo ma-to ponudbe na og1!. odd. Jutra pod »197« 3489-16 Knjižice ccljnke Ljudske posojil niče do 14.000 D'n kupim. Ponudbe na podr. Ju ra v Celju pod šifro: ^Takojšnje plaii'o-. 3566-16 Mest. hran. ljublj. vloge vtčje zneske prodam za gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 13 Telefon 38—10 3542 16 Gostilniško koncesijo davka prosto, oddam v najem PojasnPa: Zg. Šiška 213. 3369 17 Tovarno z vfem inventarjem in ple-tilnimi stroji, oddam v najem pod ugodnem; pog^ii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »NTe zamudi fosa«. a>S9-17 Lokali Bes«da 1 Din, dave.k 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Lokal oddajn 1 15 marcem v najem Št. Vid n/Ljubijano. 91. Sbll-18 Posojilo do 1,000.000 Din dobit« lflhko f>od najugodnejšimi pogoji v kratkem času. Informacije dobite proti nakazilu Din 10 v znamka.h. Jugo - Istok. Unca 31. Zagreb. 3583^16 Iščem osebo ki bi mi posodila 4V0 Din. Za obresti dam do vrnitve brezplačno hrano. Vrnem pa vsak dan 100 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usluga«. Lokal na oes o in dvorišče, oddam. Primeren Je za brv n-co. plin upeljan. Naslov: &:aji: trg 24. 3274-19 Suho skladišče !Ščeim na .l^iic; 7.a fi«t pred mwO> 1 Du> lave.fe 3 Dui ta šifro %lt lajanje naslova ' [>id Nfl.inianiši tnes^k 17 Oin Vloge članic Zadružne, i.veze tn Zveze slov zaarug prudam. Ponudbo ca podružn 00 Ju tra Maribor pod »Zveza«. 3:71 16 Hranilno knjižico ljubljanske mestne hrani 'n ce kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»Kapital 999«. 3311-16 Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke m članic Zadružne zveze v Ljubljani kupim proti takojšnj gotovin: Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Gotovina 19S7-. Vloge Ljubljanske kreditne 111 Zadružne gospodarske banke, kup mo Gotovina takoj. Po nudbe na podružnico lutra llar.bo' ood »P A.« 32ŽI-16 Posojila dajemo prvatnlm aaine ščeneem ,r. t, '>.! v u rit urad nikom v gutovin. al bla govnih bonh »Hermes« /.agreb ilasarvkova ul U. 87 16 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke večje zneske kup m zplača se takoj po najv-šji ceni. A. Planinšek Ltuhljana Beethovnova al. 14/1. S1-1C Hranilne knjižice Celjske mettne. Ljudske ter Celjske d. d., kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Plavam■'. 3330-16 Družabnika s primarno \-«ito gotovine, sprejmem k dobro vpeljani tovarni pletmin. Ponudbe je poslati na ogl. od. Jutra pod značko »Dobra investicija«. 3588-'J6 Trgovino dobro vpe jano. z mešanim blagom na prometnem fcraju v Ljubljani, prodam. Ponudbo na ogl 3X5iMfl od<1- Jutra P°d »Dobra trgovina«. 3440-19 m Beseda 1 Din. davek 3 Din, «ao]scu ofukfbp ip: ojjl? im 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel ažii> predtisk monograme hitro tivrS Matek & Mike5 Ljubljana. Ieile® hote.U Štrukelj Lep trgovski lokal na prometnem križišču ceste Maribor-Celje, oddaljen od sosednjih trgovin 6 km. takoj oddamo solidnemu trgovcu aH trgovki, po zelo ugod niih pogojih. Narfov v vseh posl. Jutra. 3580-19 Lokal m obit ali delavnico, oddam takoj Smid, Zidarska ulica to-tam. 3564-10 visoko pr:' lčno z ba ko-nom. podkleteno z žele-iiooL».oiisKo piosco. n.sa je poleg šole in farne cerkve. 7 m nut od kolodvora g avne proge. Na jemnliia nnee letno čl-etih 8000 Din in še 2 sobi sta prosti H-ša uživa davčno olajšavo. Poeg h še se nahaja ze enjad-ni vrt v Izmeri 1000 m z vodnjakom. Naprodaj je z vsem trgovsk m inventarjem za 145.000 Din Kdor hoče dobro in varno naložiti denar se mu priporoča ta prlika. Proda so rad' dmž:nskih razmer. Cenjene ponud. na og-'. odd. Ju"ra pod Sigurno naložen knr>!'al. 3271-20 Parcelo 15 minui od ko.odvora Jesenice na Gorenjskem, vo..'ko 4447 kv. m, voda m elcfct.r k& ob meji — prodam. Kraj Je pr praven tudi za le ovišče. ker meji na smrekov goza. Naslov v vseh posl. Jutra. 3270-20 Enonadstropno hišo (vilo) s 6 tobaail, k. etjo in pritlkil nami (2 balkona. veranda). somčna le ga. ob Savinji, prodam akoj. Zofka Lenard, PO-'.uie — Celje. 3254 20 Kupim hišo večs anovanjtko v Ljub jami • periferija za Din 150 170.000. Pismene ponudbe na: Ivan Volk. Sv Pe. er, Sa-.»njsl:a dolina. 3255 20 Hiša v 2erovnici Nova. solidno grajena, nasproti železniške posta .'e naprodaj. VVa hiša podketena. ima 6 «-ob. kuhnjo in vse prltikii-ne vciik sadn in z- le-njadnl v.rt Zgradba Je pripravna za goct lno ali za le-ov;ščo. V.-e informacije daje tvrdka And. Mejač. Komenda p. Kam nlku. Parcele na prodaj v Sp. Šiški. I-olzve se v Sp. Siškl, ZeiezrjikarJeva ul. št. 16 3197-20 Prodam parcelo na najlepšem prostoru v Kranjski goni, sred; vasi, crf) glavni cesti, min. od kolodvora. Prjasnila: Vila t^tnausg.tl. Kranjska gora. 3 ftl-Jtl HiSo m veUklm. vrtom se odda za 200 Din. Poizve oe v Rožni dolini c. IV. čtev. 15. 3396-30 Enodružinsko vilo komfortno, prodam v Zg. flfšfcl, davka pronto. DermastJa na Perkovam. 3417-20 Dve manjši parceli prodam pnd novo III. drž. gimnazijo. Naslov v vaeh pcs'ov. Jutra. 3424-20 Hiša z velikim vrtom na Ope-karaloi cean, pr pravna za vsako obrt ugodno na prodaj. Naslov v vseh po iilova nicah Jutra. »473-20 Več parcel m «bo ia v®4ain Dvosob. stanovanje kabinet 5 pritiklinami. oddam za marec ali za aprii.. Strerška ul»ca 24. 3241-21 Gozdovi ttlje po 80. 45 in 8 ha. na izbero, so naprodaj. Cene po dogovoru. Na alov v vseh ooi-lov. Jutra. * 2481-20 Hiša vrtom, tričetrt ure oddaljena iz Ceilja ugod no naprodaj. Informacije pri Jožef 211n k. go-t?tiilna. Leveč pri Celiu. 357CV20 Naprodaj 1JV<-»01.\INUV ANJ. man novozidana, 500 kv. m vrta. Cena 85.000 Din hijx>teke 65.000 D;n. v Stožlcah. DVOSTANOVANJ. inSA novozldana 500 kv. m vrta. Cena 90.000 Din hipoteke 40.000 Din. Rožn: dolini. DVOSTANOVANJ. HIŠA novozdana. vrt. O-na 96.000 D'«. Kodeltevo. TRISTANOVANJ HISA novozldana. zgrajena solidno, vrt. Cena Di. 180.000. Hipoteke Din 90 000. Spodnta Šiška Vnlika izbera hiš. po>-e stev ;n parcel. Informa ci.ie br^zplaAne. Rpo.':tet na p;f.sma ADAMTČ AL BIN Llubl 'ana. Gospo-svefrka 8-II. Te'efon št 32 86. 3479 20 Prodam parcele v ccntru sitmjen sistem, za 3nadftr. hiše a 850 600 Din za kv. m. za nadstropne hiše a Din 210 za kv. m; Periferija 3 nadstropne hiše a Din 120 za kv. m; Rožna dolina od Din 75 kv. m naprej. Stepanja vas od Dn 20 k.v. m naprej Sp. Sška od D n 130 kv m naprej. Vižmarje od Din 8 kv. m naprej. Kompleksi zemij:6č ob Linhanovi ulici ln Vo dovodni cesti od 22 Din za kv. m naprej. Rea't tetna pvarna LUDVIK KUNAVER v Ljub Jani. R'm*~ka c. 6t. 6. 69 20 Prodam več kompleksov sveta ob Vodovodni ce»'i. Po ntidbe na o<*l. odd. Ju tra pod »Polov co goto vine. poovico knjižce Hrvatske«. 69-20 Prodam 3-stanovanj. vilo v Šiški Za 130.000 Din Dvoi-tanovanjsko vilo v Sškl za 150.000. š»- s'a novanjsko vilo na G. anovanjejko vilo na Prulah za Din 500.000. dvc»-tanovanjska vla za 90.000 D n i Mo-tah, št rstanovanVka vila za Bežigradom za 220.000 Din, 'rlstanovanj ska vila na Mirju za 350.000 Din. štirl.^anov. vila za 480.000 Din na Mrju. Nova trgovHka b <5a \ lepem kraju na Stajer skem za 125.000 D'11. — Nudm vile ;n hše na deieli zelo poo'n . Reji !!t<-"na pisarna KUNA Posestvo tovarniškim dimnikom, pripravno za vsako obrt, I VER LUDVIK. Llubl'ana Družabnika odnosno so;£u.nn ka z aktivnim sodelovanjem nn kapi.. 200 220.000 Din v dobro vpeljano industrijo v Ljub.jani sprejmem takoj. Ponudbo na ogi. odd. Jutra pod »Majori-te ni de.ež«. 3300-16 18—20.000 Din posojila iščem za 1 leto, vknjižba na prvem mestu na vel,:ko s.avbeno parcelo v Zgornji Šiški v bližini rtmize. IG odst. obresti in už tek zemlje, ah isto tudi prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod VarAo na oženo« 3363 16 Mlada gospodična prosi plemenitega gosp 3 da za 2000 Din poojlla. Vrnitev po dogovoru. Po nudb" na og'. odd. Jutra pod »Pomoč«. 3472-16 30.000 Din posojila išče gospodična. Na prvem mes'u vknjižba na hišo. vredno 160 000 Din Poeg obr-sti dam sta novo,nje ;n hrano eni oeeb . Naslov v v-eh po-*lova'n:cah Jut.ra. 3446-16 Ljublj. Kred. banke vloge večje n manjša /noske kup'm za takojšnjo gotovino Plavam najvišje ■lnpv»>* Rudolf Zore Ljubljana Gledališka nI 1S. Telefon 38—10 3540-16 Damske slamnike vveh vrst najmodernejše oblike dobite najceneje. Popravila od 18 Dn naprej se lzvrše takoj pri modistki ROBERT BA-LIGAR. Kolodvort-ka ul. š'ev. 35. 3484-30 V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino v indu-i rijnkem kraju v Sloveniji, dolgo let ob stoječa, na prometnem križišču cest, s prostornimi skladišd: in inven tarjem. oddam v najem. Ponudbe na oglar. odd. Jura pod »Prometna točka-. 3243-17 Mesarski lokal oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • Z inventarjem«. 3166-17 Špecerijsko trgovino prevzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem 50». 3315 17 Igrišče športnega kluba »Slovana« v Mostah oddamo v najem, tudi kot skladišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj oddam«. 3327 17 Velik vrt za obdeovanje oddam v najem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 3385 17 Pekarno dobro dočo. vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vpelian. 3376 17 Beseda '1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim hišo donosno, »olidno v Ljubljani . Bežigrad Šiška ali center. Cen-a 350 do 500.000 dinarjev, po možnosti » hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca 333«. 3206-30 V Brežicah in okolici naprodaj hiše, krasna »tavbišča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi in za okroženj del- Attemsovega veleposestva — Pojasnila: Ing. Uiklau Otmar. Brežice. 96-30 prodom v in dni s tri j skem kraju. Barbara Mastnak, Grižo pri Celjiu •T91-S0 Pritlično hišo velik lokal, tni sobe. ku- Rnmrfta cot 39 3137-3» Manzardno stanovanje enosobno. oddam 1. ma ja na B elwetov1 c. št. 9 Vprašat- 11. nadeIo prostorno, ta-koj po- ! ceni odda Trbuč, Gline«, ' Tržaška 6. teleioTi | 3SJ4-31 j Dvosob. stanovanje; (deset prostoiov), komfort- j no. .5 minut od eenti-a. od- j dam poceni z majem. In- j formacije Jeimec. Trta Ška 1 cesta 8. S396-SJ. Stanovanji? Be*e«ia 1 Din, davek 3 Dn, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. N« Inianjši znestak 17 Din. Štirisob. stanovanje z kuhinjo, kopa nlco in drugimi pr«fiki'naml v II nadstr. hiše b zu ka varne Evrope oddam s 1. majem. PonudSe na ogl. odd Jutra pod »Center« 2884-3'. a Starejša zakonca brez otrek iščei^i eaio-sobno stanovanje za mesec april ar maj v okolici tobačne tovarne. Ponudbe pod »Drž. uslužbenca- na ogl. odd. Ju-•ra. 3325 21 a Stanovanje 3 do 4 tobno v strogem ceuri-u, pritličje aJi parter. ščem. Ponudb; na og'. odd. Jutra pod š f-ro: »Svetlo stanovanje«. 3126 21a Stirisob. stanovanje -olnčno moderno opr-m IJeno, v bl ž ni centra. iščem. Ponudbe na ogl. odd Ju'ra pod »Za 1- 3427-21a Dvosob. stanovanje komfortno ter loka v sredini mi sta za 1. maj oddam. Nasi. v vseh po-'tovalncah Jutra. 3389 21 Dvosob. stanovanje l«po ln «olnčno s kopalnico oddam. Cesta na Rožn k 43. 3347 21 Dvostanovanjsko hišo z vovklm sončnim vrtom prodam. Glince c IX. št. 24. 3366-21 Stanovanje 2 do 3 sobno, kabnet in kopalnica, iščem. Ponud be na og-'. odd. Jutra pod šifro »Plačam točno«. 3497 21a Stanovanje eno ali dvosobno s kuhinjo :n pr;t-'kl nami v sredini mena išče za 1. msrec ali april točna p ačnica. Ponud. na ogl. odd. Ju*ra pod »Državna ujx>koenka«. 3555-21a Stanovanje 3 sob iščem za mai. Ponudb" na ogl. odi. Jutra pod »Sta-ien ln točen nr^i-mni-k -. Enosob. stanovanje s kuh:nJo in prltlklrna ml takoj ali april oddam. Pot na Rakovo Jelšo 56. Trnovo. 3358 21 Solnčno stanovanje ob«oječe lz 4 sob, kopalnic« in vseh prltiklin sredini merita oddam s marcem. Informacije daje trgcn-ina Ko'lman, Mestni tig. 3396 21 Dvosob. stanovanje moderno, s kopalnico in ha.1-kono.m. oddam mirni, stalni stranki. Nariov v veeh poslovaln:cah Jutra. 3510-31 Tovarniški objekt % vodo tli falsko električno Strojo, ob »eieznici, voda primerna za tekstilno tovarno, poceni naprodaj. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »A. B.«. 359020 Stavbene parcele stredi Ljubljane po Din 360. 400, 450, 800, 1000, za kvadratni meti r. DVODRUŽINSKO VILO novo z vrtom, leži v mir nem kraju, cena 165.000 Din. TRISTANOVANJ. VILO Pod rožni kom, solidno lz-delano za 350.000 Din. HISO S PEKARNO na prometnr t /čki, pre vzem hipoteke za 280.000 dfnarjev. DONOSNE HI9E z m~dernlmi stanovanji, davka pros e po 580 000. 750.000, 950.000. 1.050.000. 1.200 000. 2.200.000 ln za 3.00 000 proda la PRISTAVEC FRANJO Ljubljana. Erjavčeva ee-sta št. 4a. Tel. 23 81. 3547 20 1 )vosob. stanovanje prazno ali delno opremljeno. ta 2 do 3 boljše osebe, oddam v centru 1. aprila. Naalnv v vseb poslovalnicah Jutra. s&i&ai Oddam: trisobno «tanovan]e a kopalnico, Gledališka 7®: — dve dvosobni stanovanji ▼ i«tti hiši. podpritličje io HI. nadstroi(ije; — trisobno stanovanje s kopalnico Beot-bovnm-a 15, I. in II. nadstropje. 3517-31 Stanovanje 2 sob, poselrke sobe ln pAvtoiln. v novi h lir. takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3477 21 Štirisobno stanovanje z wem komfortom oddam 1. maja. Vprašat! Bethovnova 4-1. v pisarni. 3482 21 Trisob. stanovanje oddam za 1. maj. Ml-ličevlč, Ble wetovR 16-IL 3438-21 Dražbe Besoda 1 Din, da,v«rk 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prostovoljna sodna dražba v zapuščino pokojnega Tomaža Einspiie«erja. višjega sodnega svetn ka v pokoju v Ljubljani, StrellSka uvca štev. 20 — soadajoče Imovine se vrši: a. Prodaja premlon n v stanovanju zapustnika v LJubljani. StrellSka un štev. 20 v torek dne 2. marca 1937 ob 9. uri do-po'dne. dražba neprem čnin — hiše štev. 20. v Streliški t<»ci z vrtom — v Lož. št. 155 kat. obč. Poljansko predmestje v pisarni pod pisanega notarja v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6 v pertek dne 5. marca 1937 ob 10. url dopoldne Dražbenl pogoji so na ▼pogled med uradrvlml urami v posami podpisanega notarja: Mat o Hafner, JavnS notar, kot sodni komVar. 3296-32 Moderne sanjske bukve od vedeževalke Madame de ThebesS pod naslovom ;,«Ta|na sna" so pravkar izšle. Cena 40 Din luksuzna izdaja. 30 D n ljud-j ska izdaja broširana ] D-nar se poVje v naprej in poš jemo knjigo priporočeno s pia čar.o poštn-no. Naročila pošljite na nasdov UNIVERZALNA NAKLADA ZAGREB Frankopanska 7, I. nadstropje. Dvoriščno poslopje Telefon št. 34-64 Zima, zima • •. Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn Drez napak, priatno-oarvm, »Paket Serija A« za mofeko, žensko, posteljno, namizno-perilo ln rjuhe; »Paket Serija B< vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija 7A z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski pla£č, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f I a n e I, modnih bar-bentov za obleke in bluze ter toplega moškega m ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite. dokler je Se zaloga pri RAZPOŠILJ A-LN1C1 ..KOSMOS" MARIBOR, Dvorakova cesta St. 1 P Kroja« in SI vil je! i Drugo izdajo strokovne knjige Teodor Kunca: Toaleta ■■■■■■■■■■ dobite po znižani ceni Din 35.— pri Založbi »H r a m«, Florijanska 14 LJUBLJANA Pozor frizerji! Dne 25. 2. 37. ob 9. uri dopoldne se bodo na Jav ni dražbi v Kranju, Blej ska cesta štev. 19, prodajali štirje aparati za trajno ondulacijo. Kupci se vabijo! 3317 32 Sodna dražba Okrožni urad bo 26. februarja 1937 ob 15. url na sodni dražbi v svojem skladišču na Celovški cesti 14-b proda! trgovske stelaže ln pulte lz trdega leaa ter razno modno blago. HUHKKHK Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franfa CelovSka c. 67, Steka, (poleg stare cerkve) KKKXXXX ^ULIJLUJDDDDaD^ I Naročniki,Jutra' so za- _____varovan! za 10.000 Din. anuuuuuuuLi iihiinh ommo 13 a. a, nekaj podobnega.« »Po svoji krivdi sem prišel nekoHko na nič, ker mi redmo delo ne diši,« je nadaljeval. »To, kar vam imam ponuditi, ni redmo deto,« je z bledim nasmehom odvrnila, pohvalno ogledujoč njegov bronasti ofaraz in njegovo zleknjeaio, mr-šavo telo. »Veste — v dokaj nemarnem položaju sem,« je rekla, »in moji prijatelji so visi bolj ali manj odlični ljudje, ki se morajo — na marsikaj ozirati« »Meni se ni treba. Nadaljujte torej. Za kaj gre?« »Tu zraven je mrtev človek.« je šepnila Virginija, »Umorili so ga — in zdaj ne vem, kaj mi je storiti.« To je povedala povsem neprisiljeno kakor otrok nedolžno novico, in mladi mož je močno zrasel v njenih očeh, ko je odkritje enako neprisiljeno sprejel. »Izvrstno!« Je dejal »Zmerom me je mikate, da M pri kaki priložnosti zaigral detektiva. Ali si greva takoj ogledat truplo, ali mi hočete najprej razložiti dejansko sitanje?« »To bi bilo menda bolje.« Pomislila je nekoliko, da bi si uredila misli, nato je pa začela mirno in s skopimi besedami pripovedovati, kako in kaj. »Ta človek je prišel včeraj v hišo in je hotel govoriti z menoj. Neka pisma je imel pri sebi — zaljubljena pisma, podpisana z mojim imenom —« »Ki jih pa niste vi pisali,« se je oglasil mlad mož. »Kako veste, da ne?« je zavzeta vprašala. »O, samo mislil sem si. Nadaljujte, prosim.« »Terjal je molčarino. In jaz — oh, ne vem, ali me boste razumeli, ali — dala sem mu denarja.« Proseče ga je pogledala, in on ji je pokimal, češ, naj se ne vznemirja. »Seveda vas razumem. Hoteli ste videti, kako je človeku pri duši, kadar ga imajo v takih škripcih.« »Kako strašno ste pametni. Res sem bila radovedna.« »Sem pameten,« je skromno dejali mladi mož. »A verjemite mi, ta pogled na stvar bi le malokdo razumel. Večina' ljudi ima premalo domišljije, veste.« »Nemara da. Rekla sem možu, naj se danes ob šestih spet oglasi. Ko sem se vrnila domov, sem zvedela, da so se vsi posli razen spletične preselili v mojo vilo ob Temzi, to pa zaradi brzojavfce, ki je bfia lažno oddana pod mojim teeoom. Tete) sem stopila v imjigmfcv* in našSa tega ustreljenega človeka.« »Kdo ga Jfe spustfl v hišo?« »Ne vem. Spletična bi mi bila povedala, oe bi ga bila ona spustila.« »Ali ve, kaj se je zgodilo?« »Ničesar ji še nisem povedala« Mladi človek je pokimal m vstal »Dovolite, da si to reč ogledam,« je živahno dejal. »A nekaj vam rečem: v bistvu je zmerom bolje, da človek govori resnico. Prva laž prirvil-eče za seboj celo vrsto novih laži — in venomer se lagati je tako enolično.« »Torej mi svetujete, naj pofcličem policijo?« »Najbrže. Prej bi si pa rad dedca še ogledal.« »A svojega imena mi še niste povedali.« »Imena? Ime mi je Anthony Cade.« Nasmehnil se ne bi zagnala vrišča — Francozinja je in zelo raz-dražljijva — pa sem hotela najprvo premisliti, kaj mi je storiti.« . Anthony je molče pokimal. »Ali se vam zdi — nespametno?« »Vsekako je škoda Mnogo bolj preprosto bi bilo. če bi bili vi in spletična takoj po vaši vrnitvi sfcujpaj našli mrliča. V takem primeru bi bilo namreč jasno, da so ga ustrelili, preden ste prišli domov.« »Med tem ko bi tako utegnili misliti, da Je bil potem —razumem— « Napeto jo je opazoval. Da, ta »en^ka ni bSla samo lepa, nanpnk- tudi razumna in pogumna. »Da Eliza ni slišala strela!« je zamišljeno dejala. »Londonski cestni hrup — « je pripomnil mfladi človek. Virginija je pogledala mrliča in se zdrznila. »Videti je, kakor da je Italijan,« je reflda. »Vsekako je Italijan,« je Anthony odvrnil »Imam ga za natakarja, ki se je mdmo drugega ukvarjal z izsiljevanjem. Mogoče da mu je ime Giuseppe.« »Sveta nebesa! Oiovek bi mislil, da ste detektiv,« je vzkliknila Virginija. »Oh ne, to je čisto navadna, vsakdanja sleparija. Pri priliki vam jo pojasnim. Ta človek vam je torej kazal pisma ki terjali zanje denar. Koliko ste mu dali?« »40 funtov.« »To ni bilo prav! Nu, pokažite mi brzojavko. Iz Barnesa, kakor vidim Kje ste bili danes popoldne, gospa Reveiova7« »V Ranelaghiu — pri tenisu.« »Torej bi bili brzojavko lahko sami oddaj!!« Virginija je zastrmela vaaij kakor ukleta.. Bilo ji je, kakor da bi se mreža čedalje krepkeje za-drgavala okoli nje. Ta človek ji je jasno odikruval vse, kar je dotlej le temino sftutila. Zdaj si je ovil roko z žepno rutico in tako pobral samokres. »Zločinci moramo biti previdni,« je pripomnil. »Za-stran prstnih odtisov, veste.« Ta mah je bflo, kakor da bi ves odrevenel. »Ste ta samokres že kdaj videli?« je osormo vprašal. Sobo odda B"ae4» 1 Ko, davek 3 Din, «A >[3*0 »ru*r»p ir» oajt§ vn f Din. Najmanjši inesek 17 Dim. Opremljeno sobo 9 posebnim vbodom in k ipa.in-«o oddam v cen trumu, Naslov v vseh iKje.orvsilnicah, jutra. 3322 23 Lepo sobo (^•iajn sajno gospodu. Naši«, v v vseh poslovalnicah Jut«. Lepo prazno sobo n posebnim vhodom, oddam »t glav kolodvorom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3440-23 Prazno sobo 4 jjredsobiCf o*idam v ctc-isra mesta. Karlov v vseh ®c>siOT4tln':cab Jutra. Kabinet i proGTltn vhoflom, dom takoj oddam. Pit tjrSnikova 26 Bežigrad [bliru K a varaš »Majcen« 3387-23 Sobo rolilEG ln au ii -iio praz aa ev. opremljeno, od iAjaa. Og.eda-i na Me*t-cm trgu 3-in. 3388 23 Solnčno sobo lopo. parke tiran«, b posebnim vhodom, oddam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3609-23 Sobo prašno aii opremljeno, za eno ali dve osebi oddam v vili nasproti Leooišču. Ločen vhod. elektrika vodovod. ceri zmerno Na Kodeljevo IS. Si85-23 Samsko stanovanje garaon, solnč-na lega, mirna ulica v centru mesta, takoj odda.ni. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Udobno m iisto<. i. ep o solnčno sobo O.lou giav. ^^-»^avora ui- iioj oam, Zelo čisto, parket, eieiciri-ka. z 1 an 2 potne.jama oddam takoj alu 1. marcem. S>ari trg 4-X-23 Prazno sobo sončno, s poseouuii modom. oddam. Židovska teza 4. 3499-23 V Celju oddam takoj opremljeno eobo s kabinetom, kopalnico «n kuhinjo, v centru mesta Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sa- j mo boljša stranka« 3569-23 . Uiu, lavefc. o iAu, za šiiro ali dajanje naslova a Din. Najmanjši ineseik 17 Din. Prazno sobo lepo in venKo au pa dve manjši Iščem v neposredni biižim centra. Ponudbe pod »Samec 33 < na og;. odd. Jutra. 3293 234 Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Prazno sobo s koptn-nico oddam v no-f v»lS Naslov v vseh poeloiiai. Jutra. 339a-elwelfova 15-3. levo 3416-23 Prazno sobo vefcko n eno oprem.jf no, obe čisii in sončni s pocebnlm vhodom lakoj oddam eventue.no z v--o oskrbo. Stari -rg 28 II. nadstr. levo. 3486-23 Separirano sobe e krasn m razg edom ia koj oddam. Sv. Po ra c. 58-1, oz roma Sv. Petra na>lp 57-11 nadrtr. 3478 23 Sobico oddam dvema gospodoma gospodičnama. Mes' ni trg št. 3. pri Valantu 3443 23 Sobo lepo ln opremljeno, išče e.a.ni najemnik v sred'.- ; šču aii b.izu središča me i sta. Ponudbe z navedbo ! cene pod »sonce 21« na | ogl. odd. Jutra. 3288-23a Zračno sobico OptViUij eUl>, wliy.u o pO- sebnim vhodom, iščem za marec. Ponudbe pod »200« na og!. odd Ju ra 3328-23a Gospodična I Išče akromno sobico za 1 mart-c v viški fari. Po nudbe na og. odd Ju tra pod »Vič« 3409 23a Vsa.ka ojseoa 2 Din; davi-k 3 Din, ra dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 30 Din. Gospodična stara 3'J let č »te preteklosti, z lepo domačijo na Gorenjskem, bi poročila državnega uslužbenca od 30 d'ga kolodvora Cona TA—200 Din. Ponudb- na ojl odd Jutra t^ovi »Snbic.a«. 346". -iia. Gospod popolnoma sam. 55:eten z mesečnim dohodkom 15.000 Din išče zakonsko družico Prednost vdove z moškim potomcem Pojasnia daje NADA v Zagrebu. Jelačlčev trg 10 Za :nformacije poš'11+e 10 Din 3278-25 Dražestna vdova 40iei.na s premoženjem 3,000.000 Dm išče zaton nkega moža. Pojasni a daje NADA. Zagreb. Je lašičev trg 10. Za infor-mac je poš j t e 10 Din.. 3281-25 Samostojna dama poseduje trgov uno na prome ni točki, želi zna nja s irgovc.m z nekaj premoženja ali državnega uradnika v starost« od 40 do 60 let. Slika zaželjena. Dopise na podruž Jutra v Mariboru pod »Zaupanje« 3576-25 Vlakovodja 34leten, pnjeme zunanjo t>tl z mesečnim dohod kom 2000 Din lSče za konsko družico Pojasni ia daje NADA, Zagreb. Je'a6ičev trg 10. Za ln formacije pošljiite 10 Din 3282-25 Hči posestnika 23ietna zelo lepa črnka, z doto 1.500.000 Din tfeče moža. bogata na srcu m duši. Pojasnila daje NA DA Zagreb Jeiačičev trg 10, Za pojasnila po šljite 10 Din. 3283-25 Gospodična z nekaj prihrankov poroči starejšega gospoda ali vdovca. Samo resne ponudbo pod Srečna na osi odd Jutra. 3404 25 Gostilničar - posestnik in avToprevoznm v lepem kraju Slovenije, želi po-roči'1 gospodično *taro 18 do 24 Vt z nekaj premoženja S'ar 26 let. Samo re^ne ponudbe Je ?o blatit na ogl. odd Ju'ra v Maribor pod »S'o"en'' le«. 3572-25 Deželanka popolnoma >>ama. z doto v gotovini 50.000 Din ln 30 oraov zemlje tšče trgovca, obrtnika ali pa slično. Pojas. daje NA DA, Zagreb Jelačlčev trg 10. Za Informacije po&ljite 10 Din. 3279-25 Veterinar 44i.eten, v-tkega visOKega s asa, z mesečnim dohodkom 6000 Din. s pravico do pokojnine, lšie zakonsko družico. Pojas n''la daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10 Za informacije pošljite Dtn 10 3280-25 Gospodična ugledu« r^d-b-ne. t nekaj premoienj«, želi taianja i boljšim viijnim uradnikom ali trgovcem -HO do 55 let »tajim. Ponodbe je posdati na ogl. odd Jutra pod šiiro »Spomlad 93&» 8185-35 Obrtnik posestnik, poroči gospo dlčno ali vdovo z nekaj premoženja. Resne ponudbe na og!. odd. Ju tra pod »40 let« 3414-35 Vdova s trgovino ln poe<«tvom. Išče moža e pokojnino. S: ar os t od 50 let dalje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do govor ustmenot. 3413-25 be»e-i:fla Prazno sobo . posebnim vhodom in uporabo koi«alnice oddam. N'a-slov v v&eh poslovalnicah Jutra. 3j%-33 1—2 boljši sostanovalki mlajši, sprejmem v celokupno oskrbo po Din 500. Kopalnica, klavir. Naslov vs-eh poslovalnicah Jutra. XJ>S-23 Sostanovalca sprejmem, z vt-o oskrbo za 3-80 Din Ver^tovšek. S-ar trg 26. 3506-23 Praitno veliko sobo k po»ebm!B vhodom v centru, pripravno m pisarno fdTuHvO od^am 1. a[iril«i. Naslon v vseh po-eiovatecab Jutra. 3312-23 Lepo solnčno sobo strogo »epai-iran vhod. prvo nad»W. i^enter oddam 2 gospodoma »li poročenemu paru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3483-33 Prazno sobo parketirano s posebn;m vhotiom oddam 1. mar ca. Nunska 19 II c%ds. 3488 23 Lepo sobo a-no s no^pbnlm vhodom, takoj oddam na Aieševčevl 36-pr. Siška-3495-23 Starejši gospod soliden šč- pri s arejši saspe opremljeno sobo s vso o-.krbo. Ponudbe pod Zelo so'id>'n« na oglas, odd. Ju ra 3339 23a Prazno sobo strogo sepa.rrano iščem za takoj. Ponudb'' na og'asni odd. pod »Višj. uradnik«. 3370 23a Sobo leno oprem ieno v centru :&čem. Pon. na og'. odd. Ju"ra pod »Sc-lnč-na soba«. 3492-23a Priprosto sobo v centru, prazno, iščeva Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Sva v <='n*,b-. 3501-235 Državni uslužbenec išče p"i dobr. dru žimi ali mlajši vdov?, ki zna dobro kuhati, prazno al: oprem ljeno sobo z vso oskrbo. — ponudbe pod »Železničar« na ogl. odd. Jutra. S5-J8-a0a Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl po dolgem in mučnem trpljenju skrbni soprog in predobri oče, sin, brat, svak, zet, atric, gospod VII JEffl VODU šef davčne uprave v Brežicah. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek popoldne ob 16. uri na brežiško pokopališče. Žalujoča soproga SLAVA; hčerki SLAVICA in NADA — ter ostalo sorodstvo. Sobo lepo, veliko, komfortno, v strogem c-entru, oddam takoj boljšemu gos.pod.u. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35uS-"i5 Sobo eliko im snažno, 8 predsobo. opremljeno ali pa brez opreme, v pritličju. Igriška ul. 6 pri Drami, oddam l m«rce.m. Na razpolago tudi telefon. Si39-23 Sobico oddam gospodu. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 3530-33 Lepo sobo v sredr.šču s posebnim vhodom in telefonom, oddam boljšemu gospodu Naslov v v#en pos o vamlcal] Jutra. 354-*-23 Sobo v sredini m^sta. počen- oddam solidni sospej ali sn spod fini. ev. kot sostanovalki. Naslov v vseh poslovalnicah JutTa. 3581-33 Sobo 'er>^ no s po- sebnim vhodom oddam. Tržaška cesta 3531-23 rtJl Dama ki je ioserirala v tej rubriki v dnevniku ijutro« dne 7. II. 10-7 po: zdravila dat' ločen-mu hotela? Ime takoi naj 1av' ob ~l;3r svol"' pravi Pod »2arek na te sveti-po ogl. odd. Tinam prav' »>valo pe'i 3444-24 Za iskrene izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani težki izgubi nadvse ljubljene mile gospe Beloglavec - Krajnc Drage učiteljice v Sv. Vidu pri Ptuju izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo požrtvovalnemu g. dr. F. Brumnu, ki je ljubi pokojnici lajšal trpljenje ves čas njene bolezni, g. župniku p. Konstantinu Ocepeku za ves njegov trud in za ganljiva govora, g. nadzorniku C. Vizjak-u, ter predsedniku ptujskega učiteljskega društva za prisrčne poslovilne besede. Nadalje vsem, ki ste ljubo pokojnico obsuli s cvetjem, jo v tako častnem številu spremili na njem poslednji poti. ter pevcem za ganljivo poslovilno petje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. «sV. VID — MARIBOR, 19. februarja 1937. ŽALUJOČI SORODNIKI BERMET znamenito frnSkogorsko vino lz Sremskih Karlovcev Je pijača, ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARINKO V. Sremsld KarlovcL POZOR! Solastnik vrtne parcele na Tyrševi cesti IŠČE interesenta za zidanje hiše dvojčka. Pojasnilo v trafiki »Tivoli« na Aleksandrovi cesti. Išče se šeS knjigovodstva perfekten bilancist z najmanj lOletno prakso, popolnoma verziran v amerikanskem in Ruff-knjigovodstvu, zmožen slovenskega, srbo-hrvaškega in nemškega jezika. Ponudbe z zahtevo plače in curricuJum vitae na ogl. odd. lista pod »Tekstilna industrija« 1678 Dnaaiskl veleseiem od 7. do 13. marca 1937 Tehnični In kmetijski sejem do 14. marca Veliko trfište srednje Evrope RAZSTAVLJALCI IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL. Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu, Jadranu in v zračnem pometu. Natančnejša pojasnila in sejmske legitimacije (po 50 din) se dobijo pri WLENER MESSE, A. G., W1EN VII ln pri častnih zastopstvih v Ljubljani: AVSTRIJSKI K&NZULAT, Tyrševa e. 81 ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI (Putnik) Tyrševa cesta 1, hotel Miklič in Jesenice TUJSKOPROMETNA ZVEZA (»Putnik«) Maribor, Celje, Gornja Radgona, št. Ilj, Dravograd in Maribor — glavni kolodvor Vse vrste poslovne knjige: Amerikanski journali. Blagajniške knjige. saldakonti, odj. knjižice, mape, bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri: A. JANEŽIČ knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska al. 14 Tel. S2-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Pozor! Hiša v Tržiču—Bistrica v najboljšem stanju, zidana 1. 1917, na najlepši razgledni točki ob cesti Tržič—Bled s štirimi lepimi komfortnimi stanovanji, z lastnim vodovodom ter lepim vrtom z rentabilnim donosom, se vsled smrti lastnika ugodno proda. Pojasnila daje tvrdka A. žibert, Ljubljana, Prešernova ulica. 1713 [GLASBILU ippiznonai cSo od« ^ ~ uKfcro1 ........ .. JLNEJŠfl meenej^ KRALJE VISI DVORNI _ DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOSILJALNA TVRDKA* r. SCHNEIDER IZDELOVANJE GLASBIL »N GLASBENIM PRITEKUNl ZflGRE&Jifl^^aiiLlO/d Kitare -- -145.- - I harmonike. trubq Mandoline..« • 98.- • I saksofoni intd., Harmonike "75.- • | najceneje. ZAHTEVAJTE CENIK VELIKA REKLAMNA PRODAJA pristnih perzijskih preprog. Več komadov, krasnih vzorcev, starih in novih, vseh velikosti, posebno ugodno naprodaj. Resni interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. OSTROŽNIK, Specijalna trgovina, Pasaža-Nebotičnika. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oas^c^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Iščemo kvaliteten lomi] en kamen v barvi marmor, polmarmor ali kake druge vrste, primeren za terazzo-dela in umetni kamen. — Vzorce in ponudbe poslati: Industriji betonskih proizvodov — Brače Krsmanovica ul. 27, Beograd. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□onnamin □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ona ZAHVALA Vsem, ki so nas ob težki izgubi našega nepozabnega DARKOTA tolažili ter ga spremljali na njegovi zadnji poti, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. Brumnu za njegov trud, gg. dr. Cajnkarju, Jankotu Pertotu kot zastopniku Sokola in Darkotovemu so-, šolcu Mitju Vošnjaku za njihove gin-ljive govore, kakor tudi rod. Zentrih, za ves trud in skrb, ki so nam ju nudili v teh težkih dneh, ter vsem darovalcem cvetja. PTUJ, dne 21. n. 1937. RODBINA PINOZA. t Bogu vdano je po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala naša srčno dobra sestra, teta in svakinja, gospodična GABRIELA ZUPANČIČ UČITELJICA V TRŽIČU .Truplo blagopokojnice bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob % na 3. blagoslovljeno v Tržiču in prepeljano v Kranj, odkoder se bo vršil pogreb ob pol 5. uri iz domače hiše, Gosposvetska c. 1, na tukajšnje pokopališče. KRANJ, dne 21. februarja 1937. Žalujoči ostali: MAKS z družino, brat; MARIJA, KAROLINA, ANA, sestre. ADIO AVTOMAT Manipulacija z enim gumbom magično oko svetlobna kontrola postaj in valov adaptovizor skal iztikalo za govor in glasbo Priključek na gramofon in dragi zvočnik stereofonska reprodukcija vgrajena antena z iztikalom za vse napetosti toka itd. Oglejte si novo piIIV TDC Dimi simfonfjsko serijo raiLIF3 KAlflA. SONATA 796 Najpovoljnejši odplačilni pogoji« Industrija blizu Ljubljane sprejme • samostojnega vodjo pisarne, M mora bftl perfekten knjigovodja-kore-spondent z znanjem slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega jezika. Nastop takoj! Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Usta pod »Vodja pisarne«. 1712 Zastopnik za moko ln za prodajo proizvodov velikega prvorazrednega potiskega mlina (Beckertip) ter za prodajo koruze se išče za rajon Maribor, Celje, Ptuj, štajerske in okolice. Ponudbe pod »Zastupnik za brašno« na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. ZA MASAŽO IA, COSKO ŽGANJE SMRT PLEŠAVOSTI! Risarja za jamomerstvo išče rudnik Kopaonik Mineš Ltd. z začetno plačo 1.600.— Din mesečno in prostim stanovanjem. Prošnje nasloviti: Josip Pratnekar, Kopaonik p. Raška, Stan. Lešak, Zetska banovina. »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—•, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana V Londonu z OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. LIPSKI SPOMLADNI SEJEM I937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TONNEES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka uL 25, telefon 20-97. in ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/L telefon 2431L OiiuttJ Tt*15M Bajnorejab modelov OroKoleea. motorji. trlclkljl Šivalni »troji pogrezljiv! Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v poiusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! Založba Hram, Ljubljana, Florjanska ulica 14. Zelo poceni in uspešno sredstvo zoper sadne škodljivce „SHELL BILJOBRAN ZIMSKI" Brezplačna, obširna, ilustrirana navodila zahtevajte od Jugoslavensko Shell d. d. Zagreb, Gajeva 5. 63 ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob smrti ljubljenega soproga, dobrega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, gospoda SKrlcunlb Mihaela strojevodje drž. žel. v pokoja izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo društvu Strojevodij, glasbeno-pevskemu društvu »Sloga«, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČA RODBINA. Trgovine s steklom, lekarne, droge-rije, kemične tovarne, tovarne soda vode in druge! "Priporočam Vam, da se v slučaju nakupa stekla obračate za ponudbe vsakikrat na mojo tvrdko: STAKLO - B. TOBER TOVARNIŠKA ZALOGA ČEŠKEGA STEKLA ŠT. VID NAD LJUBLJANO Telefon št. 39—64 NUDIM VAM PRVOVRSTNO CESKO KVALITETO ! ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo nepozabno teto in svakinjo, gospodično LONI RASTOHAR na njeni zadnji poti, kakor tudi za poklonjene vence in cvetje ter prisrčne izraze sočutja, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo še dolžni gospodoma primarijema dr. Jenku in dr. Marčunu ter častitim sestram iz Leonišča, splošne bolnice ln VTncen-tinuma, ki so ji vsi po svojih močeh z vso vnemo lajšali gorje v njeni dolgotrajni bolezni. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani v torek 23. t. m. ob LJUBLJANA ST. VID nad LJUBLJANO, BOSTAJN. 39. febr. 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Najsolidnejšo stanovanjsko ali trgovsko hišo, industrijsko zgradbo ali adaptacijo Vam izvrši najceneje IVAN BRICELJ POOBL. GRADITELJ LJUBLJANA Slomškova ulica št. 19 imBMMBaBtBmMBBBaBaamam f Naša dobra nadvse ljubljena mamica, teta, gospa m m MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI RAZPISUJE V SKRAJŠANEM ROKU ZA MESTNI POGREBNI ZAVOD ZA PRORAČUNSKO LETO 1937/1938 SLEDEČE BLAGO: 1. Prvorazredne lesene krste (samo groba surova izdelava)............. „ 2. Drugorazredne lesene krste, polizbokane . , , 3. Poševne lesene krste.......... 4. Kovinske krste — boljše in slabše kvalitete — velike • • . . » t • * j, 5. Kovinaste krste — otroške . 6. Kovinski vložki 7. Krstne noge Ia .»»«„,. a . « * . 8. Krstne noge Ib.gniatB!,,,!,,, 9. Krstni okraski ............ 10. Tapetni papir — razne barve 11. Tančice — razne kvalitete in velikosti . * , 12. Blazine razne velikosti in kvalitete..... 13. Mrtvaški čevlji — razne velikosti in kvalitete 14. Sveče — razne velikosti in teže ..,,„. 15. Ročni križci 16. Smrekove deske .»•ii>*»aip. 17. Bukova drva . . » « « i t » a » * . • 18. Avtomobilsko olje ..«■•■■•« g g 19. Otrobi — srednje vrste . »•»«*. t . 20. Ovsa...... 21. Slama ... ... 22. Barve, laki, gobe i. t d. 23. 2ičniki — razno mizarsko orodje ln ostala železna roba. 24. Kovaška dela in popravila. Vsi tozadevni pogoji so interesentom na razpolago pri Mestnem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg štev. 7, med uradnimi urami. Pravilno kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do incl. 6. marca 1937 do 11. ure dopoldne pri Mestnem pogrebnem zavodu v Ljubljani, Ambrožev trg štev. 7. Kavcijo v iznosu 5% od ponudene vsote je vložiti pri Mestni blagajni najkasneje do 6. marca 1937 do 10. ure dopoldne. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI, dne 20. februarja 1937. Predsednik Mestne občine: dr. JURO ADLEšIč. soproga železniškega upokojenca se je preselila po težki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 56. letu starosti v nebeško kraljestvo. Pcgreb nepozabne pokojniee se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Janševa ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 20. februarja 1937. Žalujoči: JOŽEF, soprog, JOŠKO in MARJAN, sinova, in ostalo sorodstvo. komadov 140 « 200 « 500 « 20 « 5 « 110 garnitur 250 « 600 « 1000 metrov 1000 garnitur 700 « 350 parov 1000 kg 1000 komadov 1000 m3 45 m3 40 litrov 180 kg 10000 « 400 « 6000 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega očeta, brata, starega očeta, strica, pradedka, gospoda Mihaela Frančiča davčnega upravitelja v pokoju sočustvovali z nami. Predvsem se najtopleje zahvaljujemo g. dr. Pavlu Krajcu in primariju dr. Jugu za požrtvovalni trud v njegovi bolezni, prečastitemu gospodu p. dr. Angelik Tomincu za tolažilne obiske. Prav iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so ranjkega obsuli s tako lepim cvetjem in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! LJUBLJANA, dne 21. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in preskrbnega očeta, gospoda Franceta AKiflja viš. rač. kontrolorja ln rez. kapet. I. ki. izkazali svoje sočutje in počastili blagopokojnega s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo za po-klonjeno cvetje in krasne vence. Posebno zahvalo smo dolžni g. poveljniku mesta Ljubljane za častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti, zastopnikom rezervnih oficirjev, g. dr. A. Vagaju, direktorju pošte v Ljubljani in vsemu poštnemu osebju, Zvezi bojevnikov in njenemu idealnemu predsedniku g. prof. Mirku Rateju za njegov nagrobni poslovilni govor, skupini bojevnikov Trbovlje in njenemu vzornemu pevskemu zboru in zboru bežigrajskih pevcev za ganljive žalostinke, »Društvu katoliških mož« župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dalje poštni godbi, gd. dr. Debeljaku za zdravniško pomoč ob bolezni, gd. p. Otu za duhovno tolažbo pa posebno: Bog plačaj, ravnotako posebej Bog plačaj mali gdč. Anici Hlebce-tovi, kakor tudi g. Lukežu in g. Koširju za njih slovo od pokojnega ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani in z nami sočustvovali. še enkrat iskrena hvala vsem! LJUBLJANA, dne 17. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL Urejuje Davorin Ravijen, «— Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgoteten Alojz Ifonl <— VM * Ljubljani,