iWtnaid dnevnik v Združenih državah Valje za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto « $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 t GLAS NARODA The largest Slovenian Daily fa» limud 6V€i y cic.6pt Swbjt and legal Holidays. 75,000 Reader*. List slovenskih delavcev t AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Clau Matter September 21, 1303, at the Post Office at Mew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 94. — Stev. 94. NEW YORK, THURSDA Y, APRIL 22, 1937 - ČETRTEK, 22. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. GOVERNER POSLAL MILICO PROTI STAVKARJEM Ultimatum kanadske General Motors Corp. KO SO PRIČELI MILIČARJI METATI PINSKE BOMBE, SO SE DEMONSTRANT! RAZKROPILI Lastniki tovarn za čevlje so izposlovali sodnijsko povelje. — Sodnik je ostro posvaril Lewisov odbor. — Hepburn pravi, da pri pogajanjih ne sme biti navzoč organizator Hugh Thomson. — Njegova dva tovariša ne smeta zastopati mednarodne unije. LEWISTON, Me., 21. aprila. — Governer Lewis O. Barrows je poslal v okraj, kjer so tovarne čevlje, osem kompanij milice. V okraju so se so se završili proti večeru poulični boji. Prej se je državna policija poslužila plinskih bomb ter ž njimi razgnala nad tisoč oseb, ki so se zbrale pred neko tovarno. Miličarjem poveljuje polkovnik Spalding Bis->ee. Governer pravi, da je mobiliziral milico na nj0 lokalnih oblasti, ki baje ne moreo biti več kos položaju. LEWISTON, Me., 21. aprila. — Sodnik Harry . /lanser je ostro obsodil odbor za industrijalni organizacijo, ko je izdal začasno sodnijsko povelje. 3o katerem je prepovedano, da bi smel CIO izve ti generalno stavko čevljarskih delavcev v Lewis-onu in Auburnu. Sodnik je izvajal, da se je unija United Shoe orkers, ki pripada CIO, postavila za agenturo za » ^t vna pogajanja, predno je do tega postavno jpiavičena. Sodnijsko povelje je takoj končalo 27 dni dolgo tavko delavcev v I 9 tovarnah v gori imenovanih nestih ter je preprečilo generalno stavko. Sodnik ni samo ugodil predlogu lastnikov to-. arn, da zapove stavko končati, temveč je ostro kritiziral unijo, ker se poslužuje Wagnerjeve pola ve, medlem ko ob istem času sama krši to postavo. Državni delavski komisar Charles O. Beals je €:kel, da je v državi Maine to prvi slučaj in da bo-lo vsled sodnijskega povelja unijski voditelii pri-morani opustiti zborovanja. Niti tovarnarji, niti unijski voditelji nočejo o i.ern povedati svojega mnenja. Pravni zastopnik unije Sidney Grant je odpotoval v Boston, da se posvetuje s CIO tajnikom za novoangleske države, Powers Hapgoodom in je zagotovil: "Treba nam je časa, da bomo o stvari na jasnem." Hapgood je prej na velikem zborovanju delavcem izjavil, da unija ne bo nikdar privolila, da bi bila stavka s kakim sodnijskim poveljem zlomljena. — Začasno sodnijsko povelje bo ostalo v veljavi do konca junija, ko bo najvišje sodišče pri zaslišava nju odločilo, ako naj povelje ostane v veljavi, ali pa bo preklicano. Unija do tega časa ne more pričeti nikakega sodnijskega postopanja. Vsled stavke v I 9 tovarnah je prizadetih skoro M00 delavcev, ki zahtevajo priznanje unije I 5-odstotno povišanje plač in skrajšanje delovnih ur.* Tovarnarji pa so vsa pogajanja s CIO odklonili. OSHAWA, Ont., 21. aprila. — Ministr. pred-cA°dnik province Ontario, Mitchell Hepburn, je re-!:el, da se bodo jutri zopet obnovila pogajanja, č\-ih cilj je končati stavko pri General Motors, k: traja sedaj že štirinajst dni. ANGLEŽI BODO PLAČEVALI VEČ DAVKOV Državni proračun b o znašal $4,250,000,000. Finančni minister Neville Chamberlain bo v poganski zbornici predložil svoj načrt. LONDON, Anglija, 21. apr. — Angleški kabinet je na tajni si ji izvedel, koliko bo morala vlada izdati v prihodnjem poslovnem lotu. Angleški davkoplačevalci soj se že pripravili, da bodo mora-! li plačevati višje davke, kajti državni proračun bo znašal —-Finančni minister Neville Chamberlein bo proračun predložil poslanski /'liorniri. To pa bo najbrže Chamber.-1 klinov zadnji nastop kot finančni minister, kajti ministrski predsednik Baldwin bo li!. maja odstopil in Chamberlain Imi njegov naslednik kot ministrski predsednik. Chamberlain bo najbrže zahteval $150,( M JO/H XI »več dohodkov. Toliko novih dohodkov je treba za oborožitev, ki bo veljala dve miljardi dolarjev. Zato bodo morali Angleži plačiivati direktne in indirektne dav ke. Davek na lienoin, ki sedaj znaša 14 centov na gaiono, bo /-• išaii. Vsak lastnik avtomobila s 2."t konjskimi silami ho plačal na leto davka. Splošno domnevajo, da bo dohodninski daivek, ki znaša seda j 22.5 od-totkov, povišan za 1.25 odstotka. Vsak Anglež plača za vsake štiri dolarje eu dolar davka. Angleži z majhnimi dohodki plačujejo več davka kat Amerikanci z enakimi dohodki, toda angleški miljonarji plačujejo manj kot amerikanski. Finančni minister si bo denar, ki je potreben za oborožitev, najbrže izposodil, tekoče izdatke, ki se vsled oborožitve povečajo, pa bo pokril s tekočimi prejemki, to je z višjimi davki. Zadnje poslovno leto, ki je bilo končano 31. marca, je bilo zaključeno s primanjkljajem *i>8,000,000. avdienčaprTpapežu VATIKANSKO MR S TO, — Papež Pi j je toliko okreval, da je mogel sprejeti danes v avdijenci 150 fraueoskih romarjev. HITLER JE ZA GOSPODARSKO KONFERENCO Angleški delavski voditelj Lansbury je bil dve uri pri Hitlerju. — Hitler želi, da predsednik Roosevelt skliče konferenco. BERLIN, Nemčija, 21. apr. — Kancler Adolf Hitler je angleškemu delavskemu voditelju in poslancu George Lansbury ju obljubil, da se bo Nemčija vdoložila gospodarske konte renče, ako jo skliče predsednik i?oosevelt ali pa kak drug načelnik kake ivelike države. Po dveurnem razgovoru s Hitlerjem je Lansbury nazna-nii, da mu je Hitler rekel: "Nemčija je pripravljena v»VIežiti se konferenco in prevzeli s>voj delež pri skupnem prizadevanju, da se do.-ožo g«»-spodar-ko sodelovanje in med-S"bojno razumevanje mod narodi sveta, ako predsednik h'. I>. Roosevelt ali pa načelnik kake drugo velike države prevzame vodstvo in skliče tako konferenco. ** Landsburv je rekel, da je v lazgavoru s Hitlerjem omeni! predsednika Roosevelta, k«-r ie po njegovem mnenju na boljšem stališču kot katerikoli dr ravnik, da skliče konferenco, in liitler je bil zelo zadovoljen s tem predlogom. Lansbury. je že predložil svoj predlog za gospodarsko konferenco angleški vladi, francoskemu ministrskemu pred-ed-n i kn BI umu in predsedniku F. D. Rooseveltu. Lansbury ne bo šel v Rusijo, toda je prepričan, da bo Rusija udeležena na konferenci. -- najbolj krvavo poglavje v zgodovini CAMBRIDGE, Mass., 20. ftprila. — I>r. Pitiriin A. Soro-k:n, vodja department a za soci- j jologijo na Harvard univerzi, je izjavil danes. V zadnjih L'500 letih se je za vršilo 905 vojn in 1015 revolucij. Prvo '•etrtletje dvajsetega stoletja | jo bilo pa najbolj krvavo poglavje v vsej zgodovini. V teh petindvajsetih letih je padlo v; vojnah in revolucijah osem-j krat toliko ljudi kot v vseli irugih vojnah in revolucijah v 2500 letih. ROOSEVELT ZA IZENAČENJE __PRORAČUNA £1,500,000,000 za pomoč brezposelnim. — Primanjkljaj za poslovno leto 1938 bo znašal $418,000,000. WASHINGTON, D. C., 21. a j »rila. — Predsednik Roose velt je kongresu poslal poslanico, v kateri priporoča 1,500 milijonov dolarjev za pomoč brez iKišelilim in je postavodajalee 1 pozval, da ga podpirajo pri nje i govern prizadevanju, da bo proračun za poslovno leto 1938, ki 'so prične s 1. julijem toga leta. izenačen. ; Predsednik pra>vi v svoji poslanici, da bo znašal primanjkljaj za letošnjo leto $J/J4H,-000,000, za prihodnje loto pa se kaže prebitek dveh miljard, pri čemur pa »niso vračunani izdatki za pomoč brezposelnim. Z dovoljenjem poldruge miljar-| de za brez]»oselne bi bil proračun izravnan. Zaradi novih či uiteljov v finančnem položaju I pa je treba preceniti prejem-| ke in izdatke. Glavni činitelj, vsiod katerega je treba to pre eeniti. so manjši prejemki n«« davkih. "Iz pregleda prejemkov v marcu 1JW," pravi predsednik, **je razvidno, da bo«lo dav ki v tekočem poslovnem letu prinesli *l>(>7,*>0,00n manj, kol pa je bilo pričakovano. Pre jemki prvili devetih mesecev poslovnega leta kažejo, da so zaostali za $.'5.J7,000,000 za «-e-nitvijo, kiir je posledica mnogih tožb proti vladi zaradi devkov. Z ozirom na zbanjšane prejciu-ke je treba zmanjšati izdatke, da pridejo iv ravnotežje z prejemki. Zato sem naročil načelnikom vladnih uradov, da pre- ' gledajo vse naloge prihodnji!: treh mesecev in naj vse izdatke, ki niso neobhodno potrebni, črtajo ali pa odložijo, da bo mogoče kaj prihraniti.** NOVA OFENZIVA PROTI BILBAO Fašisti zavzeli dve mesti. Republikanci napredujejo pri Teruelu. — Napad iz zraka. HEXDAYE, Francija, JI. aprila. — Ko se je pričelo lepše vreme, jo general Mola pričel novo močno ofenzivo proti Bilhau. Trije oddelki po 4000 vojakov so pričeli prodirati proti vasem Elgueta in Anguizar. Po hudem artilerijskem obstreljevanju in bombardiranju iz zraka so fašisti ob 4 popoldne zasedli obe va-i. To je o-jarilo fašistične postojanke v prodiranju proti Durangu. i Prihodnji cilj fašistov je pa Elorria, 25 milj vzhodno od liilbao. BLZU TERUELA, Španska, 21. aprila. Republikam i l udo pritiskajo v svoji ofenzivi proti središču železnih rudnikov pri Teruelu ter so nasedli- Celadas, 10 milj >cve-lozapadno od Teruela. Fašisti so na bojišču pustil: »'•elike zaloge orožja in munici-je. Mnogo fašistov je bilo v ji -tih, mnogo pa jih je dezertira-!o na republikansko stran. Vladni aeroplani, ki so 1 okrni napadli fašistične postojauke, o republi kanci zavzeli še mesta Arjen-tc, Vistedo in Lebrun. Zakaj ne bi se naročili np "Glas Naroda"—največ-?i slovenski dnevnik v Združenih državah PRVI PARNIK JE PREBIL _ BLOKADO Angleški parnik Seven Seals Spray je z živežem dospel v Bilbao.— Prebivalci so ga divje pozdravili. — Tovor tehta 3600 ton. i_____.., ____ BILBAO, Španska, 21. apr. —Angleški tovorni parnik S< -m u Seas Spray, ki ima 257:1 ton, je odplul iz St. .lean de I.uz v Franciji ter je prebil fašistično mornariško blokado in je proti jutru pristal v pristanišču v Bilbao. Xa tisoče prebivalstva se je zbralo ob obrežju in ga divje pozdravljalo. Kapitan \V. II. Roberts jo imel na krovu svojo hčer Fifi in enega izined lastnikov par-i ika T. B. McEweena ter to-vor '.UA>0 ton soli, vina, olja. prekajoiie svinjske gnjati, moko, med in fižol. l>o zjutraj je parnik nemoteno vozil, dokler ni dospel v bližino Bermeo na Špan .-kom, kjer mu je angleški rn-šilec poslal signal: 4tKain n;»-liieujen?' In odgovor je ]»ri-"Bilbao". Rušileo je naznanil: 4*(ireš na svojo kožo.'* 'Capitan Roberts pa j«- odz'»-'.ril: " Provz;imom v>.» o i.u ivarno-t/' Nato ga rušileo li '•< č nadlegoval ter mu j" sannf *'o sjK>riH'il "iiinn^o >reče!"". V pristanišču v Bilbao je b -i o) ]»ripravljeno za -prej« . iparnika. Obrežne baterije so : niele namer jene to]»ove in ilca >ta mu plula naproti. Rušilca, kot bi se igralat - .. vozila v-evprek, da dokažete da v morju ni min. Fašistični bojni ladji Espai n in Almirante Severa ste bili 14 milj od obrežja proti zapadli, ko je Seven Seas Spray priplul v pristanišče. Ko je parnik pri bajal v pristanišče, je škadrou aerro,lanov krožil nad njim. Xa razoda). ^ braffljja zaplenil a orožje RIO DE JANEIRO, 20. apr. — Agentje vojnega ministrstva so preiskali parnik "Si-qaeiras Campos", ki je last nc kr družbe, katera posluje pod vladnim nadzorstvom. Xa par-niku so zaplenili 212 zabojev strojnih pušk. gove ponudbe pa ni nobena sprejela. Na ženitev ni mivliL, dokler ni pred 18 meseei umrla njegova mati Saldije. Hepburn je pa stavil gotove pogoje, med katerimi so naslednji najbolj značilni: Hugh Thomson, tukajšnji organizator United Automobile Workers of America ne sme biti pri pogajanjih navzoč. Cohen in Millard, organizatorja UAWA, torej "mednarodne" organizacije, smeta pri pogajanjih I nastopati le kot zastopnika tukajšnjih delavcev. J & m ii i i ši ' ~ m . dt h KRALJ ZOG SE NAMERAVA POROČITI RIM, Italija, 21. aprila. — Poj I.'imu so razširjene govorice, d>i J se bo najmlajša h<"i kralja Viktorja Emaimela, let stara princesa Marija, poročila z albanskim kraljem Zogom. Te govorice so se naglo ra>-Širile, ko je bilo uradno nazna-rjeno, da l>o v kratkem vnanji minister grof CSaleazzo Ciano obiskal glavno mesto Albanije Ti rano. We dosedanje govorice, da se namerava kralj Zog poroči-1 ti, so bile uradno zanikane. Grof Ciano, ki je Mussolini-jev zet iin njegoiv na.jbolj zaupni za-sto]>nik, bo obiskal Al-1 banijo koncem aprila, ali pa začetkom maja. V decembru je bilo zanika- I no poročilo, da se namerava kralj Zog poročiti z madžarsko grofico Mikes. Ahmed Boj Zogu, ki je sedaj kralj Zojr, se je boril za svojo domovino v balkanski vojni, je pozneje bežal, ko je bila razpisana nagrada za njegovo glavo, se je zopet ivrnil in postavil republikansko vlado ter moral zopet bežati iz dežele. Po nekaj letih se je zopet vrnil ter postal predsednik in nazadnje kralj. Kralj Zog je vi-ok, star 40 let in pokadi po 150 cigaret na o človeku /.«ii, da je človeška družba krenila na boljša (»ota, ki vodijo iz barbarstva. Zadnji teacii je narod dižive Illinois obsodil na sinit dva morilca. ('moriti človeka, pa ni podobno čedno in rastno dejanj«*. Le malo jo ljudi, ki z veseljem vrst- ral>eljski posel. V sled tega je država Illinoi> (»ogroutala nekaj posebnega. 1) » >o u-mrčali na smrt obsojeno tako, da jo en sam pazili k -pt jI električno stikalo t<• *- odprl električnemu tokn pot v zlo-činčevo tolo. Pazniki so st. tega branili. V zadnjem slučaju mi bila pa na steni štiri stikala, tod« I«- t. I i iicw j«« vodil tok k električnemu stolu. Nihče ni vedel od katr«vira stikala. Štirje pazniki so istočasno pritisnili ivsak na eno stikalo, in pra iei jo bilo zadoščeno. XoIhmIoii izmed štirih paznikov pa ni vedel, kateri je n-smrti! na smrt obsojenega. Vsak se bo lahko do smrti tolažil, češ, mogoče ga pa nisem jaz. Za vi-- narod državo Illinois ni usmrčenje prav nič brutalno. Brutalno bi bilo samo zji posameznika. Toda če prav pomislimo, je sleherni državljan držaive Illinois }Mi>lal električni tok v zločinčevo tolo. Morda bo napočil čas, ko bodo ljudje razumeli vso to ironij ) in odpravili smrtno kazen, s katero so žo stoletja bore proti umorom — brez najmanjšega uspeha. RAZLIČNE CENITVE Senator Vundenberg pravi, da jo cenitev 5,000,000 brez-po elnih v Združenih državah previsoka. Zahteval jo natančno štetje 'brezposelnih. Po njegovem mnenju jo v deželi 2,975,000 brezposelnih ter jo očital delavskemu departmontu, ,000 ljudi; Vandejilierg pa jih je naštel 38,145,000. Poslanika zlnirnica razpravlja o štetju brezposelnih. Statistična organizacija, National Industrial Conference Boa"d, katero financirajo velike industrijske družbe, navaja število brezposelnih v februarju 8,014,000, ali 203,000 manj kot v januarju ter 1,^65,000 manj kot >v januarju lanskega leta. Kot pravi ta organizacija, je v februarju delalo 43,881,000 ljudi. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu v JtXMMUTUO tal Its ___________ Din. 1« $ M$_____..... Din. m t 7.tt ............Din. SM $11.M_______Din. 6#i ______Din. 19$$ ____Din. *$$$ V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.15 $ 50.06 $ 67.6$ $112.56 Sl$7Jt 166 20$ Ur Ur Ur 66$ Ur 1666 Ur 2666 Ur S$$$ EE M BE CENE BEUAJ H IT BO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE tODVHŽENE SFEEMEMBI GORI ALI DOLI fe laplallli vetjih naafca* kot aceraj aavataa, MM v teijfe aH ■rak tereUojeaae fte kdjto pafaja. ■STLAČILA f AWOUftKIll DOLABim la t 6j- aento paalall jltJi 616.— - _$16^- Ht- " - _ffl^- " •__mM - •____mu * PrijMill deM v etareaa krajo lapteSk. r doUrjlk. ■DIHA NAKAHLA IKTRdOJKMO PO CABLB LKTTKB ZA PSI- BCOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" HB W M* 01BSMF 1SW IL L Neverjetno je, koliko je izgubila pri nas, ameriških Slovencih stara domovina v povojnem času, to jo v zao širnem svetu ono samo željo: da pridemo še enkrat t je, koder so kopljejo naši nepozabni spomini v žarkih jasnega solnea in v objemih tihih noči. Delali smo, mislili, hranili, trpeli in žrtvovali, samo «la bi bilo več za t je. V povojni dobi je minevalo leto za lotom. Vsak dan smo čakali, da prisije nekaj tisto sreče tudi do na«. A jo kar ni bilo. Za razočaranjem in tiho jezo je prišlo polagoma »hlajenje. In danes vidim tam, koder jo bil poprej trden most, glo-l>oke prepade. Pisal sem, da bi rabili dobrih in trdnih vezi, da so vtsaj deloma poprav i, kar je pokvarjenega. Dosegel sem nekaj, kar pomen ja, da so le giblje. Znana Rafaelova družba je začela pošiljati v svet poročila o stari domovini. Imam pred sabo prvo tako poročilo, ki je dokaj ol»širno, skoro preveč za prostor, ki je namenjen v naših listih stari domovini. Ni sicer tistega, ne tako, kakor bi človek želel, ampak vso to lahko pride. Začetek je tukaj in če bi bil še tako slab, bi moral človek odobravati vsaj dobro voljo. Kaj naj rečem glede novic, ki jih ima prvo poročilo? Mesto, da odgovorim na to vprašanje, [K>vem rajši, kako si jaz mislim, da bi ise napravilo nekaj dobrega, zanimivega in potrebnega. Nam se je stara domovina precej ohladila, pred vsem zato, •ker ni bilo skrbijeno, da bi zasledovali njenega razvoja. Mi vemo v splošnem jako malo, kako jo tam. To ni nič čudnega, če se pomisli, da smo dan r.a diK'm čitali ttike "zanimivost i*f kot so: zaklan — strela ubila — roparski umor — stepi i so se —. In dosledno po ti poti so tudi starokrajski listi pod vestmi iz Amerike prinašali take-le: — Umrli so — avtomobil ga je povozil — življenje y\ je končal . . . Novine, ki bi jih mi rabili in pozdravili bi bilo: kulturni raz. voj, politika in njene smernico, šole, delavska vprašanja, 20s-darsko stanje in podobno. V knvtkih novicah, ki bi ne smele biti nad pol kolone, bi poročali enkrat o stranka'i, zakonodaji in zakonih, o literaturi in splošnem napredku, o šolah in splošni izobrazbi, krat-komalo: od vsake stvari pc nekaj. In to bi moralo biti pisano tako, da bi laliko vsaka stranka podpisala, to je: i. jvico in poročila iz življenja enega naroda naj bodo pisane za vse. Nas ne morejo zanimati nesrečo, bolezni, smrti in podobno, ker tega imamo tukaj več ko preveč. Se manj strankarski boji ali mnenja, ki pomenjajo k večjemu žalostni del narodove zgodovine. Imamo med -nino in potem še kako "ooi no" o tem. Urednik naj gre povsod in se seveda tudi "izkaže." Zakaj če gre sem, pa ne t je, je zamera. Kdor poizkuša vztre-zati vsem, se prej ali slej vrne razočaran in pravi pri sebi: nikamor več bilo šikoda poslati takega človeka tako daleč izven domovine, ko bi bil vendar tako potreben doma. Človek na tujem je odrezan od kulturnih središč svojega naroda in zato marsikaj izostane. Naših ljudi je v Argentini kakih trideset tisoč in imajo ]>oleg enega lista tudi dobro urejeno mesečno revijo. .Kulturno so precej gibljejo in mislijo tudi na sivoie šole. Ko človek bere list iz daljne naše naselbine, si misli: bom pa dobil nekoliko slike, kako je tam. Zanimajo nas pred vsem naši — a najdem vse premalo vesti od njih. Edini list bi moral prinašati nekak pregled vsega, kar je in kar se snuje. Želel bi tudi več slik o Argon-tiniji sami, njenih razmerah in življenju, pa se mi zdi, da list dosti premalo piše o tem. Veliki* večina vfceh strani je posvečena razmeram starega kraja, a mnogo tega materijala bi lahko izostalo brez vsako škode. Preti vsem bi želel, da imajo vse organizacije svojo stalno glavo v listu in zraven poročila o gibanju samem. Mogoče boste rekli: kaj pa poročate vi v svojih petnajstih letih o življenju svojih kulturnih društev? Res, kaj poročamo? Nič. Jaz vem, postavim, da imamo v New Yorku tnaijmanj dve pevski društvi, Slovana in Domovino, tla i.najo v Olevelamlu dve Zarji, Zvon, Cvet in mogoče Še kaj drugih, da imajo tudi Sokola, če je še pri življenju, da je v Chieagu pevsko društvo Sava itd. No morem našteti vseh. ker se jih ne spomnim. Poročil pa tudi ni nikjer, da bi rekel: boš t je pogledal iu našel. Tako pride človek vselej v zadrego, kadar piše o naših zadevali. Nedavno mi jo rekel Mr. Mladinoo, da rad čita moje članke, da so pisani tako. da človek kar ne more d jat i lista iz rok, dokler ne prebere vsega. ''Ampak kako je to, da nimate malo boljših statističnih podatkov, kadar pišete o domačih zadevali ?" 44Kako je to? Ker jih nimam kje iskati." 44 Ampak to je strašno." Da, ji« strašno, ali pomagati ne morem. Listov je dovolj — rajši preveč, vsega najdeš notri. samo tistega ne. kar bi človek rad. Vzemimo zdaj kulturna društva, pevska in druga. Dolžnost vsakega takega drr.š+va bi bila, da od časa do časa poroča kaj o svojem delu. Če večkrat ne, vsaj enkrat na leto pri občnih zborih. Vsak tajnik bi moral sestaviti 7>re-gled ktaltumesra dela tisteira leta. Koncerti, ali javne prireditve, vaje, porast, napredek — izkratka: vse življenje bi moralo biti popisano, da ima človek vsaj nekaj črno na belem. Zdaj vas pa vprašam: ali vidite kdaj kaj takega v naših listih ? Koliko letnih poročil in pregledov ste v kleli recimo zadnje leto? Nič. Edino je, kar citate, da se prod kako vrt^elico priobči malo reklamo in sicer največ tako, da prkle zastonj. Naša kultuma društva se menda ne zavedajo, kaktšno dolžnosti imajo napram javnosti in narodu. Tudi jim ni nič do tesra, da se njihovo delo oceni. Tako nikdar ne vedo, kje in kaj delajo. Ko sem bil v Clevelandu in sem izdajal ('as, sem večkra* rekel temu ali onemu aktivnemu članu, naj za vfcako prireditev pošljejo vstopnico vsakemu lnikalnemu listu. Taka vstopnica bi prisilila list, da pride u-rednik ali zastopnik na dotič- Peter Zgaga VSAKOVRSTNI LJl'DJE MORAJO ŽIVETI NA SVETU Kosom začel pisati prvi članek s tem naslovom, sem dobi! svoje inspiracijo iz Clevelandav Tam je bil namreč bo j med obema listoma čisto ponehal, četudi se jo notri sem čutilo, da je žrjavica še vedno živa. Dan ali dva kasneje pa so se podrli vsi moji utpi. Začel se je boj za-stran podpore katoliškim šolam. Eden je pisal, da te Šole niso dobre, drugi pa, da so. Jaz bi rekel tako, da je vsaka šola dobra, pa naj bo taka ali taka. Iz Vsako pridejo dobri in slabi, vred ni možje in lunrpje. Tako je bilo od vselej in ho. Toga vprašanja ne bosta rešila slovenska dnevnika Cleveland ska. < 'lovek'bi mislil, da sino v deželi demokracij«' in osehn«- svobode, koder je vse dovoljeno, dokler je dostojno. Pa kakor je videti, ni tako. Zakaj imamo mi. med sabo toliko državljanov iz tistega kraljestva, koder so morali vsi podložniki š<»-nati in jecljati, kakor njihov kralj, res no vem. Vem pa in raocumem z vsakim dnem bolj. odkod in zakaj imamo fašizem na svetu. Co boste hoteli odgo. voriti na vprašanje, kdo je fašist, recite tako: tisti, ki ne trpi, da bi kdo pole«: njega drugače delal, mislil, in živel. S pirovanjem na clovoland-sko slogo torej ne bo za enkrat nič. Tudi k razmeram med pasjo logiko in pisanim poljem nimam ničesar dodati, obojo so vleče, kakor obtrgana fižolovka iz protja. Ali se bo kdaj nehalo? Nekdo za mano je modroval tako in trdil, da ma vsaka stvar on konec. Pa se oglasi sosed in dostavi, da sta pri klobasi dva. 4* Pri svedru trije," j«' zavpi tretji. 44 Pri križu pa štirje," se je oirlasil zadnji v kvartetu. S temi štirimi točkami pa končam, ker obsegajo in vsebujejo vse naše javno kulturno življenje v besedi in pisavi. SMRTNA KOSA V Clevelandu j«* umrl rojak Fred Potočnik, star 38 let. Za-pušea ženo, eneiya sina, oeeta. dve sestri in mnogo sorodnikov. * Pred nekaj dnevi jo podlegel v Joliet, 111., operaciji John Strle, doma iz Drnava od Les-kovea pri Krškem. Zapušča ženo in pet sinov. * Prod kratkim je izvršil v Hermine, Pa., samomor Louis Cerar, star 59 let in doma iz Rače pri Kamniku. Kajti, če bi ne živeli, bi svet popoln ne bil. Tako daleč smo prišli, da je težko določiti mejo ined normalnostjo in nenormalnostjo. Toda svet je zadovoljen, l.je-dje so zadovoljni in gredo svojo pot. * Theodore Prinz iz Washing-lona je že s tega sveta nekoii-ovoliaJ, kako je na drugem svetu. Prinz hi bil kmalu postal žrtev avtomobilske nezgode. S prednjega sedeža ga je sunek vrgel na cesto. Z glavo je u lot. Zapušča žalujočo soprogo in Šest sinov, in hčer. Doma je bil iz Martinje vasi, fara sv. Lovrenca. V A-j meriki je bival 37 let. Bil je ustanovitelj in večletni predsednik društva Kras št. 8., SI)Z; in tudi ustanovni član odsjeka št. 21. HBZ, delničar Slov.Do-ma na Holmes Ave., in direktor Slov. zadruge. Bil je eden prvih ustanovil ikov fare Marije V nebo vzeto. Ubit je bil v tovarni Otis Steel Co., v Clovelandu. kjer je bil zaposlen. Eli Sumina. rodom Hrvat, in star 51 let. V . Ameriki je bil nad 30 let. Nagle smrti je umrla v Clovelandu Frances Levatek, roj. Kaplan, doma iz Jurjevce pri Ribnici, odkoder je prišla v Cleveland pred .15 leti. Zapušča moža, drva sinova ter hčere Frances, Elmo in D^ithv in enega brata in eno sestro, v starem kraju pa mater in dva brata. * V I ji Salle, 111., je dne 13. aprila po dal^i bolezni umrl Martin Janko, «tar 3ft let in rojen v Valtavasi pri Novem mestu na Dolenjskem, ki je vodil grocerij&o prodajalnieo in mesnico. V Ameriko je prišel pred 30 leti s svojimi starši in tu zapušča ženo, dva otroka, dva brata in dve sestri. * V Greensboro, Pa., j« umrla Antonija Sirca, stara 48 let in doma is Petelina na Not ran j-tfkem. » V Bessemer, Pa., je. umrla 52-lctna Frances Puž, doma iz Rtožičev na Primorskem. Zapustila je sina in hčer, v Cle- , velandu pa sestro. ♦ V Mason town. Pa., je po dolgem bolelianju (sladkorni bolezni), dne 7. aprila pod domačo streho za večno _ zatisnila oči Antonija Dergoč-Sirca. Stara je bila 48 let. V Ameriko je dospela pred tridesetimi leti. Zapustila je soproga in šest ! otrok. * V Denver, Colo., je umrl dne 8. aprila splošno znani rojak Stefan Prelesnik. Doma je bil iz vasi Hrovače pri Ribnici. Zapustil je poleg soproge šest odraslih otrok, dva sinova in štiri hčere. ZAOSTANKARJA. Marija Leban iz Imperial, Pa., piše; "Priloženo dobite tri doiarje za polletno naročnino. Med za-ostankarji bi ne bila prav rada, že zato ne, ker sem se listu ze-privanlila. Kerzetovi članki so vredni, da jih človek prečita. In Zgagova kolona je nekaj posebnega, ker je smešna, obenem pa resnična." Iz St. Lou is, Mo., se oglaša rojrtk Tony Hribernik: "Pošiljam tri dolarje za na-daljno naročnino. Oas sicer še ni potekel, pa vem, da Zgaga že preži name in me hoče vtakniti med zaostankarje. Nak, v tiste svoje črne bukve m? pa že ne bo zapisal. Bojim se pa, da mu bodo enkrat ženske in zaostank&rji ca vrat skočili. Poadrav vsem v uredništvu!" S POTA j Vfcsak človek mora umreti, ne ve pa, kje mu bo udarila: zadnja ura. Na Eveletli, Minn., je stari naseljenec Valentin Champa de1 lal za mesto- Pri delu se je o-nesvestil ter par dni nato zaveti no zaspal. Pokojni se je rodil v vasi Gora pri Sodra žic i, ribniški okraj na Dolenjskem. Na Eve-j loth je prišel v času, ko je bil ta kraj še popolnoma zapuščen.' Bil je voIh-o znan in priljubljen.1 Poleg vdove zapušča veliko že odraslih otrok. Dne 7. aprila smo ga spremili na pokopališče. Pokojnik jej spadal k društvu sv. Cirila in Metoda, KSK.f. in k društvu 4 4 Napredek " ' SNPJ. Društveni sobratje so mu priredili lep ]»ogreb. Naj v miru počiva! I Matija Pogorel. AVTNA NESREČA. i Ko se je v Cleveland u 15-lct-lia Olga Merhar vračala s svojo | t sestrico Jeanette, ki je stara 11 I lot. iz pekarije proti domu, je . na vogalu <32. ceste in St. Clair 'Ave., pridrvel avto, ki je kar ! divje vozil in podrl Olgo na tla. ] Sirota je bila odpeljana v Clia-j rit v bolnišnico, kjer so dognali, i da ima zlomljeno roko, ima težke poškodbe po glavi in licih, in mogoče tudi notranje poškodbe. Voznik avtomobila je dirjal naprej .-akozi rdeči signal, . toda so ga kmalu dobili. Je tO neki Paul Rankovski, star 40 let. NAPAD NA GOSTILNO. V Stone Grill v Clevelandu sta prišla pretekli petek večer | dva roparja, ki sta oropala rav-jnatelja gostilne za $3,750. Poslovodja je pravkar menjaval \ pivcem čeke. V gostilni se je ob času ropa nahajalo 150 pivcev. Dorotv Papež, ki je v gostiln i zaposlena kot strežnica, I pripoveduje:*'Sprva sem mislila, da je vse le samo šala. Toda ko sem zagledala dva revolverja v rokah enega roparja -in enega v rokah drugega, sem vedela, da je roparski napad. Neki policist, ki je bil v gostilni, je planil nad roparja, padel je en strel, in tedaj sta roparja izginila. Odnesla sta nam $3,750." O enakih napadih na gostilno, kjer menjajo čeke, se skoro dnevno poroča. |-- 'velika draginja na zapadu Iz San Francisea, Cal., nam piše rojak Frank Zaje: Priloženo dobite $1.50 za tri nmsece in 50 centov za Koledar, če jih imate še kaj v zalogi. Rad bi obnovil za pol leta, pa se bom najbrž podal v Cleveland, Ohio. | j Z delom je tukaj kakor po drugih državah. Draginja je strašna. Delavcev nas je največ zaposlenih pri AVPA. Nedavno smo zaštrajkali za višjo plačo in boljši sistem. Štrajk jo sedaj poravnan in unija priznana. Dobimo 75 centov od ure. Delamo pa samo toliko1 dni na mesec, da zaslužimo $55.50. Ob tej veliki draginji, ni mogoče ničesar prihraniti.' Za vsako stvar, ki jo kupim, ' moram plačati prodajni davek. Z našimi rojaki le malo ob-'; čujem. Prvič nimam časa, dru-, gič, so pa zelo razkropljeni poj" mestu. Dolgočas mi ni, ker-' imam Glas Naroda, ki ml vedri 1 večere. I ^ Poadrav vsem čitateljem, po-| sebno pa onim v Clevelandu, 1 Detroitu in .Evelethu, kjer ' imam še živečega brata. ' ADVERTISE in j "GLAS NARODA" l! pittsburški dnevnik o bukovinskem Kateri miših čitateljev ne pozna Ivana 1 ki kovinskega, ki je za Glas Naroda in Slovensko-j Amerikanski Koledar že toliko h pega prispeval ? Neduvno je bil opisal burno pot svojega življenja, ki ga jo slednjič zaneslo v Pittsburgh, kjer je zaposlen kot hišnik v Mercy bolnišnici. Dne 7. aprila j«- objavil Pitts-burški dnevnik "Pittsburgh Sun-Telegraph" veliko sliko fvana Bukovinsk« ga. Slika ga protVstavlja doma pri — vedenju. Spodaj ji» jKxlpis: 4'Iva n Bil kovinski — j»odno-vi hišnik — izdeluje ponoči do. i na vezenine." In poročilo se nadaljnjo: "Bolničarko in zdravniki ku-pujejo oov.sod so knjige z umetniškimi slikami. 44Na steni visi krasna slika; Blejskega jezera. Pravi, da je to najkasnejši kraj njegove1 domovine. O prvi priliki bo i slrko uv(7.el v svilo. i 44Ivan Bu-kovin.ski je samouk. Njegovo najfinejše vezenine so razobešene v domu dr. George J. Bushmana. Velika vezenina, prestavljajoča po-i krajino, jo v Mcrcv bolnišnici.''l __L___ i pomladna vese- ! lica v girardu Mathow Kogovšek nam je po- j slal slinleče poročilo: Prav posebnih novic nimam poročati iz naše naselbine, pač pa naznanjam vsem tukajšnjim rojakom in rojakom iz bližnjih nai-eLbin. da bo tukajšnje sa-i mostojno dmštvo 4 Slovenski bratje" dne 24. aprila priredilo veliko pomladno veselico v Slov. Nar. Domu. Začetek ob 7. zvečer. Iz Clevelanda bomo; dobili izvrstno godbo, namreč; Louis Simončičev orkester. Na februarski seji je bilo( sklenjeno, da kupi vsak član; dve vstopnici. Eno naj proda! svojemu prijatelju, eno naj ima j pa za lastno uporabo. Nikomur ne bo žal, ki nas boj obiskal. Za postrežbo l»o odbor naj-! 1 >ulje preskrbel. Torej na svi-donje! ROJAKINJI V BOLNIŠNICI.! Ema Dernovšek iz Sheldon.1 "Wis., je bila pred kratkim operirana na vnetem slepiču. Zdravi so v bolnišnici v Chippewa Falls, V bolniški postelji je tudi rojakinja Mary Zaje. dobre delavske razmere v ambrtdoe pf.nn a Xi dolgo, kar smo čitali v listu žalostno novico, da je g.! Frank Sakser umrl. Mislim, j rošena so vsa slovenska društva, naj no prirejajo svojih zabav ta dan. Natančni pro-' gram bo pozneje objavljen. OBNAVLJA NAROČNINO IN HVALI KOLEDAR. Iz Power Point, Ohio, piše' John Chuck: j t/V pri gibu Vam pošiljam tri dolarje za naročnino. Želim, da bi mi oprostili, ker sem se za nekaj dni zakasnil. Uva- ' ia Vam za rodno pošiljanje lista. Slovenako-Amerikanskega Koledarja sem bil zelo vesel. V njem je dosti zanimivosti in ga ritateljem toplo priporočam. i DVOJČKI. Vile rojenice so se oglasile r Clevelandu pri družini Fran-.< ka Mramorja ml., ki vodi gro-2erijo na St. Clair Ave., ter • pustile dvojčke, dva fantka ! prvorojenekfi. Dvojčka tehtata 7 in 8 fnntiw I trohovo poročilo iz barbertona Zadnjič sem opazil v listu dopis rojaka Mr. Vinka I^iu-| tarja, ki je opisal, koliko raz-1 nih društev imamo v Barborto-j nu in kako potrebna nam bi bilo, če bi imeli svoj skupni prostor za prirejanje piknikov. To je izvrstna ideja, toda težko je bo izpeljati. V resnici nam j»» skupen pikuiški prostor zelo potreben. Rosni-ca je pa tudi. če se bodo društva za to zavzela, bodo imela dovolj nasprotnikov, kot jih ima dandanes vsaka znpočeta stvar. Lahko trdim, da bodo vsi tisti, ki imajo svoje prostore in jih dajejo v najem, zasnali vik in začeli nasprotovati društvom. če so bodo za to zavzela. V tem oziru bi bilo najbolje, da društva izvolijo skupen odbojni ta odbor naj bi celo stvar iz-' vedel do konca. So v »d a. izvoliti bi treba pa tako osebo, ki1 kaj takoga razumejo. • * • i V naši naselbini se j»- tudi že razpravljalo o slovenski za-i družni pro« laja I ni. To podjetji* bi imelo pa še več misprotni-kov, noic«» «>n<», ki som ira že o-menil. Mr. Jolin I jčič je tiuli v listu že omenil in o]>isal |»omen za-dnižne proolj ]>•»-j t robna nego kaj smo tmli Slovenci vedno prepozni in tako so d«>gaja »hI leta do leta, da s tistim najbolj odlašamo, kar nam jo najbolj j potrebno. Posamezni nao\>od. Višja družba si je pa na vse kriplje prizadevala, da bi preprečila, kjer so se hoteli delavci organizirati. Toda tisti časi so minuli, iu noben mehanski dnevnik no zapiše; Di'-lavoe, organiziraj se! Gospodje pri vseh tistih listih, ki ni>o naklonjeni delavstvu, dobro viilo, da so delavci na dragi podlagi nego so bili pred dvajsetimi leti. • * • Kadar vta >i v sovraštvu dve državi sk«»zi več let, narod z ve-soljeni pozdravi korak, ki je bil storjen, da se zopet sklene prijateljstvo. Citali smo zadnjo dni. da sta se zbližali Jugoslavija in Italija ter podpisali prijateljsko pogo«|bo. Ta vest -o prav lepo glasi. To«la Slovenci ne Imiiuo nikoli pozabili, koliko gorja je italijanski fa-šizem -toril slovenskemu narodu. Zato pa tu< 1 i dvomim da bodo Slovenci v Ju go. sla viji in izven Jug«>slavij«k z v -s^-ljem odobravali, če bo Jugoslavija prva hitela Mu-soliniju na pomoč, kadar mu bo začela ta zmerno ceno. Pišite- "li ®*e pa oglasite pri last niku: FRANK SPOLAR. 143 and Wood St., Box 12, Harvey, 111. (lOx Thure.) New York, Thursday, April 22, 1937 TEE LARGEST SLOVESE DAILY IN U.S.A. 7 WWII POUČNE KNJIGE RXZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE TIMIllfl^raiUllijlllM llllllwraHlllllllllll mmSSI^SmSi KNJIGARNA "GLAS NARODA" mm * > » is '216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : i ---------T ' — ROMANI-SPISI-POVESTI ■ , tjl. : tra ANDREJ TERNOVC. (autor), reliefna karika-lorm is Minulosti ...............................-....... TIN DNEVNIK. vinU Luiza Pesjakova. — 164 strani. On« -------------------------------- Poleg Pavline l»sJkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina žensko, ki se Je koucem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. NJeul spisi razodevajo čutečo ien-ako dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, »pisal F. M. Dostojevski. 135 strani. Cena------------------------- Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega roma aopiaea. DEKLE KIJ ZA. spisal Edoiond de Coneourt. 112 ■trani. Cena -----------..------------------------------------- ,4t Concourtova dola so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljlb nekateri so mojstrsko |K*lanl In ima človk med branjem vtis. da posamezne (»sebe sedijo zraj njega in kramljajo t njim. DON KIHOT spisal Miguel Cenantes. 158 str. Cena .75 To Je klasično delo slavnega R|>anskega pisatelja. To Je satira na vltestvo. ki je Se ve«l-no hotelo ohraniti svoj |M»noa In veličino, pa «w nI zavedalo, «ln le uiuiru. iKm Kiliot" sj>u nove strani človeškega livU»nja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Kigduni JM GOZDOV M K. spisal Kari May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cen« -------------------------- .'5 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim «tateljem. Marsikdo se sinmiinja njegovih romanov "V padisahovi senci". "Vinetov". "žut" itd. I>ejanje "^ozdovnika** se vrf* na nekoč divjem ameriškem Zaittdu. GOMPAdl IN KOM L'RS A KI »pisal Julij Zeyer. 1&4 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je liesem ljuliezni In zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 Cena .71 HUDO BREZNO in drnga povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ------------------- Nafi taboren pripovednik In pozna vatel J na-rave nudi Čltatelju lepoto nafti h krslev In zanimlvoatl la življenja naBUi ljudi. ■IERNAČ ZMAGOVAČ, spisal B. Sienkiewicz, 123 stranL Cena ........................................ M Knjiga vsebuje i*oleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi ln vredni, da jlb človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 83 strari. Cena trdu vrtne .75 Knjiga je posvečena onim. ki ao šli skozi bol * ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ------------------ -45 Menda ni bito pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove naiKiredi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakab Ale-fiever. TKI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.56 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga starini [»ostali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto. ]>o katerem je stremel. Knjl*« «s> pisane živahno. Oh čltanJu se ho moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PlJNT, spisal Aug. Senoa ___75 Zgodovina nagega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev, llojev s Turki in graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je inojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen »G-man bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 401: str. Cena...96 Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parizu oboli Iiolovlce devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano deio. LISTKI. (Ks. Meško\. 144 strani . .96 MALI LORD, spisala France« Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ........................ (iloboko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega Čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .39 Stlrl zanimive črtl«-e našega priznanega Pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ~...........- ** Zanimiva novest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani Cena —......... 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Opi»enhetm je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... .66 PLAT ZS ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .46 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. nSC^eč "Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugdj. 95 strani. Cena .66 V tej knjigi je zbral znnnl slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našta* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena _______________________________ -66 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. .j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ------------------------------ «*• Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razvidnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvolMijcnjem domovnC uoseže tudi i»ovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Tnrgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega :risate!1a. 25 PRD1AJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena M Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega doma<'-ega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 »trani........ M PRODANE DUŠE. spi^! Joia UkovM. 166 str. Cena .66 Kdor boče veA Spisal Ivan Albreht, ltt! stran., cena.... -33 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsehiui, ki razmotriva nereče moderne probleme ln iKvestl. ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, .'Mil strani .......... I-2* TUNEL, spisal Bernhard Krilermann. 295 **r- _ Cena 1.21 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji iu-nel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna vc»lja Inžinirja All ana ne odneha, dokler ne steče med Evro po ln Ameriko glol»oko pod oceanom prvi ▼lak. VEČERNA PISMA, »pisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ---------------------- -7S Knjiga vsebuje petnajst pisem, kl Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljul*z:_\ -orodni:« dušah. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ftTIRI KNJIGE. Cena ..................1^8 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vaebuja nad tlaoč strani. F. M. Dostojevski. 265 stranL .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, poakuša na vse mogoče načine, aplet-karl, doživlja In paaMJ*. t°d- >tra* do letanja ga nikdar ne asioe. »» "GLAS NARODA prHnljmmo ▼ staro do-moTUfto. Kdor ga boos naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to laklco stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Krta ne pofi- SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. 67 strani. Cena________ VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najl>oljSlb spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. .30 ZGODBE ZDILWNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena __________________________ 70 Pregelj je eden nnjlHilJiih slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jiovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Prelij Je clohok, navzlic temu pa lahko rartimljiv tudi preprostemu čltateljn. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI primernih za odrasle ix mladino. — vsebina je raznovrstna: zgodovinska, zabavna. poučna. — veČina knjig opremue-na z lepimi slikami ANDERSONOVE PRIPOVEDKE lil strani. Cena ....................... andrej hofer —-------------------------------------- BENEŠKA VEDEŽEVALKA ............................. belgrajski biser ........................................ božični darovi _____________________________________ boj in zmaga .—.....................................— cvetina borograjska ............................... cvetke (pravljice za stare in mlade)........... čarovnica s starega grada ............... devica orleanska ...................................... dedek 4e pravu, (pravljice) .................. elizabeta. hcl sibirskega jetnika ... fran baron trenk ............................... kra diavolo .......-.................................... . .35 .... ."»Oe .... .... S5c ___:;.%r .... 2:»r .... 45c ____3Sc _____2.-»e .....r,»c ..... tov .....35c .....35r _____50r GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. S|.isal Fran Mil-čin^ki. ve .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ________________25c MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON__?.~>e MARON. krščanski deček iz IJhanona ................2.11 MCSOUNO, ropar Kalabrije ................................4«e MRTVI GOSTAČ ______________________________________3.V MALI KLATEŽ (spiral Mark Twain) ................7«r MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Miška) ...................................................... 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40r NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50e PRE4;\NJANJE INDIJANSKIH MISIJONAi:- JEV. Spisal Jos. Spi 11 man. Cena .........:I0 PRISEGA HIKONSKEGA GLAVARJA. Povest Iz stan-jše misijonske z^<» v>tlk. Roman za mladino. Cena ............................. b poštnino vrccL "Glas Naroda" 216 West 18th Stroot New York, H. T. Čltatelj se mors do solz nasmejati, ko «ta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar oko; Kako je zavzel Saragosso; Kako je o-bil "brata*"; Kako ga Je hodlč skušal, itd. ZBRANI SPISI. 999 strank (H. zvezek). Cenn 2j9 V tem zvezku ao zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Mastja-Podlimbarskega. kl Je pogledal v »roki svet ter deloval za združenje ne aaaso Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ B06NK, spis* Jas. Rs. Tadi 229 RssMa is krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetno dogodivWne; temu-Uit opis najkolj ksavsvo doba Bosaneav. PRASKI JUDEK __________________________________________+3* PATRIA (povest iz irske zgodovine) .„ 39« POSLEDNJI MOHIKANEC ____________J 39«. 8DEČA IN BELA VRTNICA .......................zOc RESOLUCIJA NA PORTIGALSKEM ........30* ROBINZON KO$UTNIK ... jtf SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti ln nezgo• GauS* ................ M 13 POVESTL (III. zr.). aangl .............. jf SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. I" G L 2(9 VABWA" New York, Thursday, April 22, 1937 T27E LARGEST StOVEVE DAILY W VB.H | KRATKA DNEVNA ZGODBA F. BUKOTIXSKI, Pittsburgh, P«.: DALEČ NARAZEN Kmet Ma tja/, (ne kralj Matija*/), m* j«' ro«lil in živel «lal«*<-iunaj nao* I n i jo ne s jxili-cijo, n«» 7. biriei ne s hu pošti. Slačajno pa je njiva našega :meti* iii<*jila na njivo njegove-lira ki«t»-ri j«» bil izrvd- |no lak omen |»o zemlji. Za to ni bilo eudno, da je vsakokrat ;adar je oral, zarezal pol pedi njegovo (Matjaževo) zemljo in mejnike spretno proslavil. Ikrbnemu očesu kmeta pa to ni ušlo, ali ker jo bil skrajno prizanesljiv in mimo narave, je Idejal svoji ženi, ki ga je opo-[zorila, naj kaj ukrene: 'Ah, radi par |>edi zemlje bo on bolj bogat in mi ne boli revni." Tn je potrpel. Ali žal, ni samo pri podeli o stalo, kajti njegova njiva se je tekom let bolj in bolj ožila. In ker zakon narave je tak. da prepolna mera prekipi, zato je I tudi našega kmeta potrpljenje i minilo in je zlepa opomnil na njegovo krivico — zakaj njemu je bilo kreganje in zmerjati ie t n jo Toda lakomnik ga je osorno zavrnil, da naj pogh^da na niei_ jio kamne (katero jo seveda prestavljal), in ako mu ni prav naj se pritoži na pristojno oblast. Hočeš jtfli noč« j s naš miroljubni kmet Matjaž je bil pri-' moran zadevo dat? na sodišče, in s težkim srcem se je odpravil v mesto, ki mu je bilo toliko znane kot španska vas. Do-ppevSi na eilj, je vprašal trgovca, ki jo slonel na vratih svoje trgovine in čakal kupcev, kje da je Pravica. "Za Pravico gledatese je začudil trgovec. 4'To bi morali pač vedeti, da jo bila že davno aretirana in od veliko porote mogočni kov na dosmrtno iečo olvsojena, d as i ravno nikomur niti lasu po nedolžnem skrivila, ampak so je stro-j p> ravnala po g« slu: vsakemu *voje!" Matjaž je bil zelo presenečen nad taikim odgovorom, in ni mogel lie hotel tega verjeti in «e odpravil dalje po mestu. Kmalu nato je srečal s tovorom obloženo kmetico, ki je neto na trg prodajat sadove svojega triu In iu svoje pridnosti: -ir. niasio in jajca. "Ali mi za morete ]»ovetlati, lobra žena. kje prebiva Pravi-•a !" j«» nagovori naš prijatelj Matjaž. •\PravicH. Pravica! Ah, ču-lovita žena blag« ga spomina, 'vj .j«* bila vedno na strani zatiranih in izkoriščanih. Toda ža-'ibože, davno se je ž«* izselila iz ležele. ker ni imela več nohe-le zaslono jo preganjali vlada-očj in bogati krogi, katerim je :h dala poki prste in jim križala račune. "Ali pa jo kaj upanja, da so •o iievrnilaV* "Nemogoče, dokler bodo moli kontrolo nad vlado in iad narodnim irospodarstvom 'judje, kateri v«i hočejo brez-krbno živeti od ljudskega «Je- in žuljev." Naš prijatelj zopet ni mogel -azumet i in verjet i, kar je slikal, in zamišljen je dalje korakal. In ko se je ozrl na uro cerkvenega stolpa, io opazil, da je že daleč preko poldneva. Spomnil se jo, da je lačen in žejen, pa tudi utrujen od dolgo hoje. Zato je krenil v prvo irostilno z imenom 4 4 Pri veselem tovarišu." Ko se malce o-krepča in odpočije, zakliče: '4 Oosprxl k rčmar!" "Koj, koj! Ali bi radi plačali račun? Ali, pa kai. saj za to je še dovolj časa. Morda r»a želite nadaljno klobaso s kis-"nn zeljem, pa tudi sveže domače pecivo imamo. Ali pa bi spili še eno čaovedati kio so nahaja tu v nn^tu Pravica." "Pravica tn v mostu! Kako vprašanje? So pač pozna, da ^te «wl daleč pri romali, ka jti Pnwico so že davno umorili ljudski zatiralci in izkoriščevalci, ker jim je-bila vedno na poti. Tn od takrat je vse narobe. Xa -vetu so so stotonio razmnožilo slabe lastnosti, kot na pr. nepoštenost, lakomost, izdajstvo, podkupljivost, zatiranje sirot, izkoriščanje ubogih in tako najprej." Kmet se je čudom čudil, in vsega tega ni mogel pojmiti, zlasti še, ker mu povsod dni. gače povedali: eni da jo v ječi, drugi, da se je izselila, in zopet, da >o jo umorili. Ali zdajci se mu je posvetilo v glavi, češ, vsi so mu govorili sanjo v prilikah ali prisi>odohah in so mu hotuli raaoileti samo eno resnico: da Pravice več ni na .v« -t u. Poslovil >e jr v skrbeh, kako bo z uiegovu tožbo — brez Pravice. in ju ispel na drugi kon«>e mesta. Tn kako je ostrmel. ko mu poghsl obvisi na zlatom lapMii nad vbodom kam« nit« i;o dejali, «la Pra-1 vice več ni na svetu, a ovo j«-n notri! Ko bi le dobil prod >či tistega trgovca in tisto kme-ti«-o, to bi ju ešt«»l. N'o. pa kaj, -aj se lahko nad krčmarjem ziu^sem, ki mo je še iirvjurorje za nos potegnil, ko j«* lagal, da so Pravieo umorili in jo položili k večnemu počitku. Tn nemudoma >«* je vrnil v gostilno, lie da b' se menil za uradne uro na sodišču. 44Kaj pravite, prijatelj, da st«» Pravico našli/ To vendar ni mogoče", so je čudil gostilničar. 44Ali pa so morda ponavljajo svetopisem-ki čudeži, la mrtvi iz grobov vstajajo." 44('u«leži gori ali doli, sa.i sem ravnokar z lastnimi očmi čital na veliki kameniti palači napis: Dež«-lila so«lnija. 44Oo«>o, sod ni.jo ste tor«\i iskali? To pa j«» druga pesem. Zakaj ni niste tega precej po-v^lali, da -sodnijo želite, kajti vsak «»trok ve, da sta sodnija in Pravica dve različni stvari in -ta tako otrebujete zanesljivo, milo, t«*la temeljito, prijetno želodčno toni ko, vprašajte vašega lekarnarja ali prtxlajalca zdravil za Trinerjevo Angelico. Xjene zasluge s«) bil«» izpričane z najbolj pref»ri«"evalno preizkušnjo — preizkušnjo časa. Xad 40 let so jo uporabljale tisočere in tisočere «lružine in njihovi člani t«*r so i«» vetluo iz-kazala za za«lov«ljivo. To ni drzna obljuba, kajti vsak hitro čuti blago«h'jne učink«* te brez-primerne tonike. Trinorjeva Angelica je prestala pr« izkušnjo, in vam bo ugajala. Deluj«' prijetno, ii" «la bi razrvala vaš sitsem, j«« zelo prij«-tna za piti in kljub temu t«*meljito delnjo. Tzčisti črev««sje ter ?r;> obrnn.ia či«?to. oživi ves sistem, in čutite >e kot nova oseba. Xa prodaj v velrkili družinskih steklenicah 2:» ouncM-s. in če j« ne morete dobiti v vaši bližini, pošljit«* $1..°».") Josoph Triner ('oip.. i:m So. Ashland Ave.. ( Miie-- «r«>. 111., in «l«:bili ln>de •steklenico poštnino liro-^to. fV io hočete poskusiti, pošliite -T>o«lnji kupon, pa hod«* dobili brezplačno izdaten uzorec. L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: Dept. 1». Prosim. »»ošIHt«* mi brez- phsfeii \/t»rrr Trinrrjeve An^e'ive Ini«* ........................... Jesta.......................... M« sto. «lry.;« va .........-...... MUSSOLINIJEV POTNI LIST NA DRAŽBI. Xa javni dražbi v Londonu -«> t«* «lni pr«»«lali Mussolinijov potni tist od 27 decembra V.)'2~[ Mu-xlii'.i se je s tem izkazi Ion peljal na konferenco v C1anne< in sicer v Vojstvu poročevalca "Popola d'Italia". Doku m«'ut so prodali za "»(M) funtov DELAVCI GOSTJE ANGLES KEGA KRALJA. Xa ž«-Ijo n«»v«»ga angleškegf kralja s<» bo«lo njegovega kro nanja v \Vrestminst«'rski opatij ut njo •rovi osebni gostje. Kralj j« I izjavil, Utalnom stiku z delavstvom, za j to bi rad, «la bj se po svojih za jstopnrkih «»ficialno mleležil« : fri/l» nif.wivoira kronania. V2D Grofu Kggejn je zalila čelo temna rdečica i;i v očeh se mu je zabliskalo. 44In France j«' sla žbo sprejel '" 44X«', Zavrnil je pomnilni." "Otlkotl pa to veš.'" je vprašal grof Kgge o :-upel. . 4 f j1 Patschehler j«' ubral obraz, kakor bi vpra-j šanje spravil«) v zinlrego. "Z«iaj moram pa že odkrito govoriti. Saj morda ni prav, da še g«i-vorim s Francetom, odkar st«* ga >|Hwlili iz službe pri nas. Toda vidite, gosjHxl gn>l", prijatelja sva si bila «lolga leta, iu smilil >«• mi je tuli. nboari eb^vek! Veeraj s«-m obiskal Franceta. In naključje je tianeslo, «la je ravno takrat dobil pismo." Patselieider je zanioičal, «la je pi--al irrol' Ta-ilo. Vm- drugo je povetlal od bes« .1«» «lo l>ese«le, kakšno razburjenje je povzročilo pisanje v Homeggerčinl hiši. "Mati j«* j»»kala o«l veselja. In jaz sam sem mislil, da mu moram prigovarjati." "Tako?" 44Kaj naj tudi stori.' Kar tako brez vsega ne more biti. V sili mu bo kmalu vse dobro. Toda Francef Pobledel je. In Xe! je dejal, saj bi bilo Čisto tak«), je dejal, kakor bi hotel našemu gospodu grofu iv jezi eno zagosti." V obrazu grofa Kggeja je z«lrznilo. 4 4 Za kaj j mi vse to pri pove« lu ješ f" "Mislil sem, veseli boste, če*vani povem, kako vam je France »e veduo vdan. " (Irof Kgsro je položil roko Invcu na ramo. — 44Da, Pascheider, hvala ti!" Obrnil se je stran, začel urno h<«diti in si z drhtečo roko segati v brado. Že se je prikazala streha lovske koče čez travnat greben. Zavila sta v široko pcš«"eno .-trugo izsušenega hudournika. Grofu Eggeju jo zaše! oster kamenček v čevelj, kar ga je bolebi pri hoji. Ko sta prišla na drugi breg, j«- pomi gnil lovcu, naj gre naprej, sam j«« sedel na 1l:i in se sezul. ("evelj j«* bil brž -pet v redu, !«» kolena in se oziral proti dolini. Po sončni strmini je pihal navzgor močan ve ter in prinašal iz dolino zabrisane gla-ove — cerkveni »vonovi s«, peli. Maša je /«• minila. «ui i>o)>oldii«* je še dolgo. Zakaj neki zvoni v t«-ni čn sn " , Grof Kgu:«- je vstal. "Naprej! In domov! Hi. [ljubil s«-in mu!" 1\<» je prispel tlo vil«* Tram, je zagledal v desno ob odprtih vratih na tleh >r-njaka. t\ levo na kl«»pi pa starega, va-e zgrbljenega kiuetiea v d«>Jgi pražn.ji suknji iu /. žalosi-! ii itn obraztiin. | Ko ji* uzrl grof;i Kgneja. -e je starec očitn ■ | vznemiril. Plaho j«- pogledal na vse strair, - stal, .-nel >p«»>tlj:v«» klobti«'*ek z glave in -i p« -irla«lil las«' proti čelu. "Prav dobr«» jutro, mi-lo-tni j?« »spoil t;rot'!** < 11 s»— mu je zvenel, kak;«--•-.i moža ~ti~k:il k meril kmeta. Xamr--«"•'■1 j«* «V1». "Ivlo si.' Kaj iščeš' Ali prihaja-' morda zaradi Ško>U* ' Potem >»* kar obrni iu i ! uini. Let«»- ne }>bi<*;im m»beii*».ua l*i«-ka ve«*-. '/*•%. .ritisoč mark >«« •ni" l«-t«».^ ž«* obrali. Sil -eni teua že »l«» grla. Let«» za letom terja občina svojo «-teromno zakupnino. In potem pride ^e vsak od |vas in hoče iztisniti zadnjo kapljo krvi iz mene. I Divjad nam d«*la Škodo, ško«l«»! N"i kon-a ne kraja. Ko'ikor bi moral plačati za storj«' | :io ško«l«», j«- «lesetkrat vei", kar bi je mogli napraviti moji jeleni, če bi imi-l vs:tk deset gob ci . ! Poznam to sleparijo! Vem, kako delate. Sleherni od vas špekulira na škodo od njivo, '.<' leže «)'») gozdu, imajo trikratno ceno, ker vržejo i j največ lovske ško«le. Polje ^e n«' gnoji, -oje -c plesiiiv «»v«*s in gnilo deteljno seme, «'ve tri pr giš«v»a, «la je sramota še »večja. In če je potem njiva prazna, je izgovor brž pri roki: jeleni -ndrli nanjo, zjikupnik lova naj plača! Ponoči izkoplje talot krompir s svoje njive, napravi 7 ' ukradenim jelen jim parkljem sle.li po zemlji iti zažene potem krik, naj priilo ogledna komi>ijal Te moži kmet ličor, k«io plača «loto.' Go>podnr lova! Še v testament pojavljate ]>o divjadi storjeno škodo, kakor gotov denar v skrinji! Kai ' .noji jeleni požro, ni nič vredno. Toda kar iu«/-,-ani za to plačati, jo vaš najboljši zaslužek. Kaj bi bila v tem od Boga zapuščenem kotu vaša •as brez m« ne in mojega lovaHoraško gnezdi • idlnu lakotnikov. Moj i»v je potrata, prav! -Plačani jo drago dovolj. Šest deset tisoč liiaH v-ako leto. In kam izginejo ti kupi denarja' \ » aše žepe! Va- je obogatela «>•! mojega lova. J v>«- ima .-iv oje meje. < M ret i se ne dam. To ji v.Č kot sila!" DALJE Fit IDE Važno za potovanje. Kdnr ** nam«-tij«-i< p«iovatl v «t»H kraj ali d«I.UI kiif« m4 U«, jr polr^H..., On jr » %-eh -U»r. h. \rtaftr d«l*o Irtnr -liii-n}r %am t:tm»r,m« dm I nnjh»lii» jHiju^iiln in tudi pMrvUn*. |^*«lir«H-0. dn W »«W««< In bilrc " opna Jirnllr m o«, n »ni Ml prrtdcrblMM »*r, »K>di>l pr^iijr rm imralra d«v«.IJ^Jn p^ni lisic. In ^4« k*r Jr ai |M.lo\>inJ» (mtrrlm« % naJWIreK« hinu. in kar Je *Uoin». «• ^r^k.- NMlrlavljanl naj nr mIIsmU« 4m tmčnhfm irmnUm. krt pn-dn^ w dftJH It UaidiiNRM pavratM KK KXTKY PfciKMIT Ufi nmjma*} rm I »Hite tanj takoj za Hrrs|rfatna navodila In xacotarlianM V ant. da bwde pmrmi in imMmm potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W«-st 18th Street New York. N. Y. Jugo Slovanska K at. Jednota > najhdljsa in najpopularnejša «Jove».ska p*nlporna oiranixa-rija v Ameriki. Raruna nizke asesmente in plafnje lil»enilne pndporp za shiraj »M»lezi«i. nezgode ali smrti. !m:i IR."» podrejenih lIruštfV in šteje nad 21»,000 tlanov v obeli cxltlelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseh. Premoženje Nad Dva Mil iona Dolarjev Pišite za pojasnila na GI AVM i ::\D J. S. K. :: :: ELY, MINNESOTA NOVA SOVJETSKA LOKOMOTIVA Tu«li v Rusiji »o zaeeli graditi modeme lokomotive po ameriškem uzoreu. Stroj, ki ga vidite na sliki, vozi z nagli co 85 milj na uro. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti C Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju";" kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 l i/ KAfis'ADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami. 627 si rani Vtiebloa: Smrt Mohamed Evina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nair Cena _________________1» KRIŽEM PO JLTROVRM 4 knjige, f>98 ^rsni. t slikami Veeblna : Jewro smrt!: MoJ roman ot» Nilu: Koko «m v Mekku romal; Pri Samarib; Me«i Jeil«it Ona ______________1*9 l»0 DIVJEM SnuniST.INC 4 knjige. 5SM strani, n slikami Vsebina: AniailiJa* tW rs jeAe: Krona sveta: Med •Iv^ui« r.icnjetoa Cena ......................1.311 Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem sapadn; KeAfnl milijoni; Dediči Cena ..................... V <;ORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 5?fi strani Vsebina: Kovni1 Al t upu ; Za rosa z xai .rekami: V (to.'^b- njnkii; MolninittJatiskl »velnlt Cena .l4»a I'O I1FŽEI.I Sk I PETA RJE V 4 knjige, ■ slikami. S77 strani Vsebina: Brata Aladtija; Koča v soteski : MlrlOlt; Ob Vardarjn Cena ________1JI SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Ixwljeiicl: Tnms Aetar; Na sl«>dn; Nevar-r«o<4l nasproti: Alraaden: V treh delih cveta: W1NI.TOV 12 knjig, a slikami. 1753 strani Vsebina. 1'rvikrat na dlvjetn za|«dn; Za Življenje; Nfio-ČL leiia ludijanka; 1'ruklestvo sla ta; 'Ah driektivs: Med Komauči in Apafi: Na nevarnih i»oiih; TVlnnetovov roman; Sans Ear: Pri Komuo^Hb; Wlonetova smrt; Wln-netova ot»ornka C*m _________Ji« Ž U T I i knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj s mHT»«l(im: Jama dragnljev; Končno —; kili. in njegova poslednja |*ot Cena ----------.lil Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Weat 18th Street New York. N. Y m9L?9 iraHouar* TAKO QAMA ROMAM IZ ŽIVLJENJA New York, Thursday, April 22, 1937 ITALIJANSKI ' PROSTOVOLJCI" ♦ * > TETB LJRJTFBT BUOWBE TTA7LY TV T7JS3. U "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 1 OG 3m ozre na II-liro. fudno, ka-j !*.» njegov«* o«*i spravile Hej go v /,ii. *I«»goče. k<-r ro . ..v ► j; -no govorih', česar pa ni s-mela razumeti. Jtllij j*' imel ello uro časa. da se preobleee. Očistil se pialiu, nato pa z materjo pil kavo. desetih sva bila na potu," pripoveduje Jurij ter 'i na;>o!ni dve vedri vode in jo nese v svojo solni. Mati tega j.i smela. "S «1;, j mi mora '»iti >e za-dostj kopalnica iz gumija,"J s«* -meje proti llelgi. Ni m ti vzelo eeitrt ure, ko ze umit setli pri mizi, katero j«* Helgn medtem pogrnila. Duh mor ne, dobre kave naiw)lnjuje zrak. "To je kava, katero je Jurče prinesel še iz RegeiiMnirirn. \ Dobn», ila smo danes opoldne imeli rezance, da se jih moreš do > i tega najesti. In tukaj je lej>a smetana." Bnderjeva mali jt> bila vsa ožarjena sreče, ko streže Ilelgi in s.mu. Bilo je sicer kot vedno, pa vendar popolnoma dru-gaei . kajti vs,. pywinjala zadovoljnost. Da ne bi nastal kak mučen trenutek, Helga pridno izpra-siije in Juree ji odgovarja. Iz \*sega sliši, da zavzema pri gns]*;du Weitbivtu prednostno mesto. Seveda je bilo k temu treba mnogo železne pridnosti, toda sedaj sedi Jurče trdno \ sedlu. Bodočnost mu je bila zagotovljena in mogel je rabiti svoje mori. Četudi je o sebi po ve* Lil samo najpotrebnejše, je Helga vendar dovolj izvedela, kako visoko pa je gospod Weitbret cenil in bila je vesela, da je slednjič prišel baprejšnjeboječnosti in mu je bila dana priložnost, da razvije svoje zmožnosti. Marsikateremu usoda ne muli tega, kar bi samo ob sebi moralo biti; da bi bil postavljen na mesto, na katerem more razviti svojo zmožnost in moči ter jih uveljaviti. 1*. uljudnosti Jurij Helge ne izpra.suje več, kot mu je kratko odgovarjala na njegova vprašanja. Povedala mu je tod' da že od decembra ni več nri gospej Falkojevi in da je medtem imela službo pri otrocih. Helga so trudi, da bi prišla z Jurijem zopet v staro zaupno razmerje. Samo ko ne bi bilo njegovih oči, teli velikih, žareeih, m o« I rili oči, ki niso mogle biti hinavske in so vse ]>o-vedale. To pa spravi Helgo v zadrego, da premišlja, ako ne bi z«ifH*t (Ml(K»tovala. Prišli >o lepi pomladanski dnevi, polni obljub, popkov in Lnstenja, kar je razburjalo mlado kri in v srcih vzbujalo hrepenenje. V nedeljo popoldne gre Helga na iapreliod v bližnji gozd, Čez eeuar drevje je zjutraj prejela prvi pozdrav solnea. Vesela, da j. sauia, hodi zatopljena v misli na ljubljenega moža in zo]m t s«, vpraša, ako njena velika žrtev ni bila nepotrebna. O-r< jkda je Klementa in sebe; oba sta živela v samoti in hrepenenju in žalosti. Kako jo najbrže Lšče! Toda v te uporne :o ka-i;li more hoditi človek, ki ima razum; samo brezvestni Jjudje z;\ / jo običaje in jn^tave. Toda sama ni delala brezvestno in l.diki.mišljeno; pri njej je bilo vse drugače in sama pred m4x>j stoji čista. Ali res, Helga! Ali ni bilo vedno majhno kljubovanje 1 n v>ej s ree j t To je liilo v krvi, v vzgoji in to se ne pu>ti MUUSltl. Zatopljena v bridke misli, se ne zaveda veselega dne, ki j«- dajal toliko sijaja in svetlobe in nebeške sinjine. Komaj jo kdo sreča, smjlo otroci, ki so iskali zgodnje pomladanske cvetlice. • t nekaj splošnih pojasnil glede potovanja v stari kraj xkupina i;a!":janskiI« pn»stovo!.>v\ i,a španskem, katere so ljeli španski vladni Vojaki. Kot znano, je Duce »r;a! ml:i ie l in-ii, naj I»i -li • * I«»t v Aliesjnijo, kjer bodo d >- bro ziislnzili. Do.-ti nm j»i, je «*11., ju, |-| >, nie«i njimi tn«'i I < - t i Slovencev - Priiuorja. Ko -o Lili enkrsit na p.irn. kn. }»a j»;iinik ni ;i«"- pa j»i"«»tj Španiji. Iz pisem, ki jih duliimo od rojakov, opazimo, da so še prrrrj w nrj.tsnoMii u'rde polovan.'a. Vrrina onih, ki se hoerjo pridružiti trnu ali nnrtnu izlrtu. misli, da w morajo z Isto grupo tu«li vrniti. To ni pravilno. Izlrt«* » pripravi samo za tja in šifer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s trm vrf zabave. Za nazaj si pa v*a!i san uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. V*aka karta vela za dve teli, pa še vel, ie je potrebno. Torej ima tsak izletnik eeli dve leti easa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi ne vrnil z ist'm p:irnik<;m. ampak si sam izbere parnik. % katerim se h ore vrniti. te je pa slurajno razlika v reni. pa «eveda dobi povrnjeno ali. obratnt,o" in igranje našega novo-iistanovljenega orkestra. VSTOrXIXA X>č Razne vesti. BISERNA OGRLICA V ŽELODCU. ]>red en so m je rnnmnski tisk poroeal o senzacionalni tatvini draguljev v t'ernovieab. ! sii dišru te afer«* j«' bil starejši zakonski par. ki je nastopal po«t razlieiiimi iiiiee.i. ; V z v«'/.i s to /.a«l«'Vo pripo-(veduje bivši šef avstrijskega kriminalu« ga nrada v tVrno-vicah. sinlaj že upokojeni vladni svetnik lzira jo vlake, ki so bodo pripeljal' Lz Lvova. Še iste ca dne ?r mogli tatinsko d'Vo.jieo aroti-' rati. Ustavila >•• je v ncken hotelu in s: naroeila sobo. Iv je prišla poliei.ia in |>ogledabi v nji.;u »lokninivite, je inogl; ugotovili, da gr«' v r« sni« i z; : uareek. ki so ira bili naznanil i :z Berlina. Toda š«' tako te - meljita telesna in ]>rtlja%m preiskava ni mogla odkriti n • kradenega prod meta. Med ten i • ko so zasliševali mladega moža je bila njegova ]»rijateljica > 1 predsobi. Mladi mož je odloe 1 no zanikoval, da bi bil ukrade - ogrlico. M«'d tem pa je vstopi • detektiv, ki je sporoeil, žensko in videl, da je ta neka požirala. Zasfiif ovajije so prekinili dali so pripeljali ženo in j< vprašali, kaj je požirala. Od govorila je, da so bile slašeici« . Soveda ji policijski uradniki te i ga niso hoteli verjeti. Pozval i so policijskega zdravnika, ki j« ' navzlic njenemu ogoreenju iz vršil majhno operacijo z že lodeno erpalko. In ta mala o peracija je spravila biserno o grlico res na dan. Seveda s ti morala sodaj oba priznati svo zločin. Oddali so ju berlin skim oblastem, ki so ju obsodil na daljšo ječo. Sedaj pa, p< *>rt letih, sta se oba eloveka baš v Ceriiovieali tatvino draguljev. Morala bosta spet v ječo, kjer bo ča-a dovolj, da bosta lahko premišljevala o svojih mladostnih irrehih in prav gotovo tudi «» t:• m z biserno «»grlico z /.«•-bnleii. 2 izleta v s l o v e n i j o 'j.rcko (licrlidur^n i bereingaria 19. JUNIJA I'n|» VoKSTViiM Mr. B. M. PKKICHA. rI. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA aouitama 30. junija I'«»|» « »SKUNI M MH»ST\'oM Mr. JOHNA I>. BI TKOVICIIA, glavneca predsednika HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADlSE l*izivamn flanc in h«v-1:iiiv 1».. Zri«lni7.ijii. riatil, njihov«- že«»* ii«-,|,Helui ofo- ei. ki se iNnltt ut<>v:ili j.m |NiM-liiin 7.t tiž:mi eeiti. Z:i jamčite si pro-t ore zgwlaj. Vprašajte pri: FRANK SAKSKK, Jr. slovenic publ. co. ill. IV. JXlli St., New York City CUNARD WHITE STAR aprila : lie «le France v Havre* Co lite li >;iv.ruiatiuien v lireujea maja : Koiua v (»'lion Jij. maja: I.Jifnvetle » lls.tr, j -U. uisi ja : Alai> v Clierbt.ura maja : Paris v Havre .1«. ma in He* r wftKM I junija: Kiii"<»|gi v firemen , iunijn : \OKM.IM»IE v HAVRE Ai|iiit;iiiia v ClierlKiury Washington v llavrp •"» junija : Vttlejinia r Trsf junija : Queen Marv t Cbprttonrjc "ft. junija: Rrvnten v Itreuien J'-, junija : Champlnin v Havre f'onte <11 Savoia t Cenoa 16. junija : Mntoiatlan v Iliivre A<|Uilai!ia r I'herhour^ Xormamlie v Havre .h. junija : Kiiiopa v Bremen ID. junija : lie «le FrniHt' v navre BKKKNi.AlilA v (IIKRBOI'RG Saiuniia v Trst 15;. junija : • i 3Jar> v Clierliourg ( ^»i. junija . IleX V lil'UlW .".». juniju: Kremen v Kremen Lafayette v Havre r>. junija : NORMANDIE v HAVRE AQHTANIA v CHEKBOLV 5 Wa-hiii^ton v Havre julija : 1'iinte «Ii >avo1a v Cenoa Bereiimtria v CherlK>ur»j Cltiimplain v Havre fL julija: Kuropa v Bremen 7. Julija: Queen Mary v Clierlmurjs 'i. lie ile Krauee v Havre 10. julija: Vul<-anhi v Trst lt. Julija: AoruiaU'lie v llavn .\s'» n«, naj lule otii. ki namen vaj • potovati mesera junija ali jul ja. kajti za ta i nioi^oei reformatorji /.ahtovali, naj >c. spremeni, in zdaj je videti, da se jim bo želja vendarle izpolnila. l'o--lanee A. P. Herbert je predložil namree sspreniinjevalni zakon. ki ^ira je spo»lnja zboniica >prejela že v dveli eitaujih. IG. aprilu pa ira sprejela dokončno. Doslej je bila loeitev zakona na An^le^kem moi^oea le v jiri-meru, da je bilo inogoee temu ali drugemu zakonu dokazati zakonolom. To je seasoma do-vedlo do pravega sistema <4u-inetnih Zilkonolomov.,, Tako zvane "ločitve ob koncu tegel kakšen zakon lomiti. Ta obieaj je obstajal v tem, da se je dal eden izmed zakoncev, ki je hotel prevzeti krivdo nase, "zasaeiti" pri "zakonolo-mu" v ka!kšnem hotelu. Herbertov reformni prtviloj; podpirajo najsii%i kroopoldiie gre v Eegensburg na razgovor z nekim gospodom, ki ima čas samo ob nedeljah. In vedn< moriun ž njim." 44Mnogo ste se naučili, Jurče." "J>a, gospica Helga, morem reči, da sem se učil dan i; nož Toda meni se je izplačalo. Vedno moram na to mi* liti, kar ste me vi nekoč učili — ali se veste! "Where is a will there is a way." K^jer je volja, tain je pot. To je bila moj. smernica. Ali naj bom celo svoje življenje šoferf To m ne bi ladoatovalo. Zato selil napel vhc svoje moči Vi p. Me mi tako lepo pomagali. V resnici, kar sem se od vas na ueil, je imelo veliko vrednost. Zato mi marsikaj ni prav ni« težavno. Xa>bolj pa me veseli, da morem imeti pri sebi svo jo stari-se. Oče je veeteu vratar, ki povsod kaj dela in g: povsodi potrf-bujejo. In moja ljuba mati — saj jo poznate gospica Helga." I Dalje prihodnjič.}.