Proslavitev niče Jato Čitalnice v Pli
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Prešeren.
Ob najkrasnejšem vremenu se je začela nedeljska slavnost. Kakor ob svoji ustanovitveni slavaosti 5. septembra 1864, je Narodna Čitalnica tudi to pot prisostvovala slovesni službi božji, ki jo je opravil društveni odbornik prof. Ant. Kolarič. Slovensko pevsko društvo pa je poskrbelo za izborno petje pri maši in jo zaključilo z „Lepo našo domovino". Nato se je zbralo občinstvo k slavnostnemu zborovanju v gornji dvorani Narodnega doma. Društveni predsednik dr. Ivan Fermevc pozdravi navzoče, zlasti tudi poveljnika ptujske vojaške posadke, povdarjajoč, da slavimo danes BOletnico v popolnoma izpremenjenib razmerah. Zato se imamo v prvi vrsti zahvaliti hrabrim in požrtvovalnim Srbom.
Društveni tajnik prof. dr. J. Komljanec očrta nato v svojem slavnostnem govoru na kratko najznamenitejše točke iz 501etnega delovanja društvenega. Povdarja veliki pomen Narodne čitalnice za Ptuj in njegovo okolico. Probujala je narodno zavest z živo besedo pri rasumništvu, meščanstvu in prostem ljudstvu in se borila ves čas, da se ta zavest utrdi in razširi, da je ljuti in brezobzirni nasprotniki ne zatro. Z zadovoljstvom na dosežene uspehe in z zavestjo storjene dolžnosti smejo zreti obili Čitalnični udje, podporniki in prijatelji na svoje narodno delo v čitalnici. Hvaležni moramo biti tem nesebičnim in požrtvovalnim narodnim delavcem in to storimo najboljše, da jih posnemamo v njihovi nesebičnosti in požrtvovalnosti, dobro vedoč,
kar storiš zase, že s tabo izgine,
kar storiš  za narod,  ostane vselej.
(S. Gregorčič).
V imenu Slov. pevskega društva v Ptuju povdarja njegov predsednik Vinko Šerona, da se je kot prvo narodno dete porodilo Čitalnici pred 36 leti Pevsko društvo, ki je našlo pri Čitalnici vedno svoje zavetje in podporo, s katero pa je vedno tudi vzajemno delovalo za narodno probujo in omiko.
Dr. Tone Gosak, odsoten vsled sprej-manja pri drugem vlaku, je v zastopstvu pt. Sokola in org. J. D. S. imel pristaviti „Čital-nica" je vzgajala in vzgojila dve generaciji za narodne in izobražene Slovence, za Jugoslovane. Bila je svoječasno edino ognjišče, ki je zbirala kot mati svoje otroke okrog sebe. Zgodovina čitalnice jo pri nas zgodovina Slovenstva v zadnjih desetletih. Iz čitalnice se je osnovalo 1. 1885 politično društvo „Pozor." Le to je potem vodilo pod streho čitalnice svoje društvene življenje. To politično društvo se je bojevalo v najtežjih razmerah, ki nam jih naslika g. predgovornik za politične pravice Slovencev.
Ko je nastopil pri nas na Slovenskem 1.   90,   takozvani   kulturni  boj,  je  politično '
društvo   „ Pozor"   pravilno  zavzelo napredno stališče.
Po osnovanju jugoslovanske dem. stranke je stopilo na mesto prejšnjega političnega društva „Pozor" krajevna organizacija J. D. S. ki je torej posredno tudi dete čitalnice.
V  okrilju Čitalnice se je porodil „Sokol." Češka ideja propagirana po ustanoviteljih češkega sokolstva, Tyrša in Fiignerja, „kdor Čeh, ta Sokol" se je pri nas uveljavila v prvi vrsti potom čitalnice. Odlični čitalničarji, ranjki g. Zupančič, g. Gregorja, sedaj v Ljubljani in dr. Koderman, sedaj v Mariboru, so bili ustanovitelji ptujskega Sokola, ki je prvotno tvoril nekako del čitalnice. Kazalo je veliko odporno moč, da se je dvignil v oni dobi v težkem ptujskem ozračju „Sokol" ter razprostrl svoja krila čez okraj.
Opravil je tekom let v mestu in okraju precej narodnega dela.
V    svetovni vojni je narodnostna ideja napravila korak naprej, združila je jugoslovanska plemena v celoto ter ustvarila narodno državo. Sokolu se ni treba boriti več za obstanek, dedinja pol. društva „Pozor" krajevna org. J. D. S. tudi nima več v prejšnem smislu besede paziti na politične pravice. Nahajamo se v novi dobi, v kateri se imamo posvetiti konzolidiranju države na zunaj in znotraj neovirani izobrazbi ter s tem velikemu kulturnemu in gospodarskemu in socijalnemu razvoju. Rudeča sokolska srajca se danes pojavlja v sklenjenih vrstah napreje tako vročih tleh. Krajevna organizacija J. D. S. vrši novim zahtevam primerno svojo nalogo.
Danes ob proslavi 501etnice čitalnice izražam v imenu ptujskega „Sokola" in kraj. org. J. D. S. naši materi čitalnici globoko zahvalo za njeno veliko in živahno delavnost v preteklih dobah. Zahvaljujem se v imenu teh dveh društev za življenje, ki jim ga je podarila „ Čitalnica."
Želim tej naši materi, da se v bodočnosti posveča pred vsem prosvetnim namenom ter nas vede v spremstvu „Sokola" in dem. stranke v krog in na stopinjo velikih kulturnih narodov.
Končno omeni predsednik, ako je Čitalnica po prvih oOletih dosegla del svojega namena in se ji ne bo treba več v prvi vrsti boriti za ohranitev narodnosti se imamo za to zahvaliti našemu ujedinjenju v enotno jugoslovansko državo. Zato predlaga udanostno brzojavko našemu kralju in njegovemu sinu prestolonasledniku, pod kterih vlado nam je omogočen in zasiguran neoviran kulturni razvoj.
Veličasten je bil prizor, ki se je nekaj časa kasneje ustavil pred Narodnim domom sokolski sprevod. Svoj čas so se nemčke poulične tolpe, boječ se luči in svetlobe, zbirale tu ponoči, da z brutalno silo ovijajo naše kulturno   delo.   Sedaj smo dobili zadoščenje.
Tu pozdravi v imenu Narodne Čitalnice njen častni ud, starosta štajerskih narodnih rodoljubov, v nesebičnem, požrtvovalnem in neumornem narodnem delu osiveli preza^lužni dr. Fr. Jurtela jugoslovanske Sokole, Sokolice proste vseh spon, vsake verige v svobodni domovini, češ: „Nadaljujte započeto delo! Sadite, sejajte, širite omiko in značajnost po naši mladi državi vsepovsod ! Delajte z vsemi obilimi   silami   za konzolidiranje, za utrditev
naSe lepe domovine, danes Se toli ogrozene! Za bodrilo naj veljajo besede naSega pesnika prvaka, da
manj straSna noc je v Crne zemlje krili, ko so pod svetlim solnceni suznji dnevi.
Ti naj za nas zatonejo v vecnosti za vselej. Naprej zastava slave z Vami!
V imenu Sokolske zupe mariborske po-zdravi Citalnico dr. Sernec, omenjajoc tezko narodno delo, ki ga je vrSila Citalnica doslej in povdarjajoC posebno zasluge naSih narodnih moz, ki niso v tezavnih razmerah omagali v narodnem delu ter nam tako priborili sedanje uspehe in postali nam mlajSim svetel zgled nesebiCne narodne pozrtvovalnosti.
Po sokolskem sprevodu se je vrSil skupni obed v druStvenem domu. Udelezili so se tega obedarazni gostje,kiso dospeli vPtuj naslavlje. Bili so pa prvic ob taki priliki navzoci tudi nafcelniki uradov, ki so v Ptuju. PoCastil je Citalnico vojaski poveljnik DragoS DzeloSevjc, kazofi s tern, da ni vojska ve6 proti nam, proti naSemu ljudstvu, kakor je bila v prejSnjih fcasih. Udelezil se je skupnega obeda gerent mestne obcine, dr. Senear, v znamenje, da hoce tudi mesto mirno ziveti s slovenskim prebivalstvom in ga ne vec pobijati in pso-vati, kakor je delala to prej brezobzirna nemSkutarska klika. Bil je tu vodja okrajnega glavarstva, gimnazijski ravnatelj, (dokaz, da hoce tudi Solstvo kakor Narodna Citalnica, delovati za narodno prosveto med ljudstvorn, ne pa ljudstvo narodno izneverjati, kakor je delalo ptujsko Solstvo to v poncmCevalni dobi), bili so nafielniki in zastopniki sodnije, dav-karije, poSte, juzne zeleznice itd. Cvet so pa tvorili mnogobrojni Sokoli, v svojem ponos-nem kroju, ki so nam pricali, da nas hoCejo v naSem duSevnem delu podpreti s krepkim, zdravim telesom in ee bi bilo treba, tudi z miSicami svojih jakih rok.
Vrstile so se razne napitnice. Citalnicni predsednik dr. Fermevc napije naSemu kralju, pod kterim smo se ujedinili v eno drzavo, toda ne Se vsi, ker Se hocejo nenasitni so-vrazniki zivih delov naSega telesa. Dr. Senear omenja zloglasnega Orniga, ki je celo od vladarja slabica zahteval trde, najbolj trde pesti proti Slovencem, kakor da ne |bi bilo ze nje-govo divjanje presegalo vseh mej. Dr. Sernec iz Maribora napije hrabri srbski vojski, dr. Rosina iz Maribora pa Jugoslaviji, v kteri moramo postati lastni gospodarji na vsem naSem ozemlju, zbrati sile narodnega in go-spodarskega zivljenja ; za popolni razvoj tega potrebujemo neoviranega pristopa do morja na lastnem ozemlju. Major DzeloSevic omenja velikega dela, ki ga storila srbska vojska, ko je unicila lahko monarhijo in ustvarjila Ju-goslavijo, ali delo Se ni dovrSeno^ dokler ni ujedinjen ves na§ n&rod. V imenu Hrvatov odzdravi sokolski nacelnik, da so Hrvati vedno radi bratski sodelovali s Slovonci ze dosedaj, toliko boljSe v prihodnosti. Dr. Pirk-maier se spominja ustanovnikov Narodne Citalnice, kterih uvidevnosti se imamo zahvaliti za ustanovitev druStva, njihovemu nesebifi-nemu, vztrajnemu narodnemu delu in boju z nasprotnikom pa za uspehe, ktere rnoremo prav oceniti zlasti PtujCani, ki smo najbolje poznali svoje zahrbtne nasprotnike.
Med vsem obedom je pridno svirala ptuj-ska mestna godba, ki se je tako hitro prele-vila iz nemSke v slovensko (saj njeno jedro je bilo tudi prej slovansko) ter s svojimi slovanskimi tockami pripomogla do navduSe-nega razpolozenja.
Dobila je Narodna citalnica tudi raznih brzojavnih in pismenih pozdravov: notarja dr. Jurija Pucka iz KrSkega, Mirana Lorberja iz Gradca, Milana Blasa, dr. Rajha iz Koeevja, Glasbene Matice in Slovanske Citalnice v Mariboru, Pripravljalnega odbora radgonskih Slovencev za protestni shod proti priklopitvi Radgone k NemSki-Avstriji, Garafica Marka Ivanovida, Clana ruskega Sokola in Slavjan-skega komiteta v.Moskvi.
Le prehitro je minil cas in treba je bilo oditi k javni sokolski telovadbi.          J. K.