yiCTORV iir. t BUY 1 .UNITED] I 'states WAR BONDS 7ANDI * \ STAMPS I icioniranje raznih živil bo iela vlada v februarju tioniranje je potrebno, da bo živež enakomerno razdeljen med vse prebivalstvo. Amerikanci bodo imeli bodo imeli dovolj in tečne hrane. Washington, 27. dec.—Poljedelski tajnik Wickard je govo-Hocoj po radiju ter naznanil narodu, da bo začela vlada z tairanjem nekaterih živilskih produktov enkrat v februar-To predvsem zelenjadnih produktov, posušenega sadja in I--—--- prezerviranih živil. Enkrat v februarju bo vlada razdelila vojne karte št. 2, v katerih bodo kuponi in vsak teh kuponov bo kupil te ali one vrste živil in sicer bo vpeljan sistem po točkah, to je, za predmet, ki je vreden več bo dati več kuponov, kot za predmet, ki je vreden manj, kakor bo pač gospodinja hotela kupiti. Mr. Wickard je opozarjal, da ne bo nič hasnilo, ako začne kdo zdaj ta živila kupičiti v domačo shrambo. Vsaka gospodinja bo morala namreč povedati, kadar bo šel ta sistem v veljavo, koliko zalogo te robe ima doma in potem ji bodo odvzeli toliko kuponov, kolikor zaloge ima doma. Najprej bo začela vlada z racioniranjem mesa, kmalu potem pa z racioniranjem živil v kantah. Katere vrste teh živil bodo merjene,, še ni znano, toda kot se sliši, da več kot 200 vrst. Dočim se pri racioniranju sladkorja ali kave lahko rabi en sistem, se pri mesu in drugih živilih tega ne more uporabljati, ker so razne vrste živil z raznimi cenami. Vlada bo določila, koliko kuponov je treba dati gospodinji za te ali one vrste živež. Več kot je iste stvari na trgu, manj kuponov bo potrebnih in obratno, manj ko je tistega predmeta v trgovinah, več kuponov bo treba za dotično stvar. Znamke v tej univerzalni knjigi bodo imele vrednost v točkah po 8, 5, 2 in 1. Trgovcu bo treba izročiti toliko teh znamk, za kolikor točk štejejo kupljene stvari. Vsaka teh znamk bo veljavna samo za gotovo dobo. NOVI GROBOVI John Goveckar V četrtek popoldne je umrl v Lakeside bolnišnici John Goveckar, star 66 let, stanujoč na 1422 E. 49. St. Tukaj zapušča samo svaka Frank Dolinarja, ki bo oskrbel pogreb. Rojen je bil v fari Smlednik na Gorenjskem, kjer zapušča dva sinova, Janeza in Jurija ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Whitehaven pokopališče. Frank Čeme Na božični dan je umrl dobro poznani rojak Frank Cer-ne, star 55 let. Stanoval je na 858 E. 160. St. Bil je dolgo časa bolan. Doma je bil iz Do-brunj pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Helen, rojeno Vidmar, ki je doma iz fare Hinje pri Žužemberku, sina Franka, hčer Mary, poročeno Rovtar, teto Johano Wolf (Cincole), v De-troitu Charlesa Kališek in mnogo prijateljev. Bil je član društva Mir, št. 142 SNPJ, in društva Carniola Tfent, št. 1288 T. M. ter delni-j čar Slovenskega doma na Holmes Ave. Pogreb bo v to-j rek zjutraj ob devetih iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnobovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preosialih-i sožalje, -o- 12,000 ton živeža je dospelo v Afriko Algiers. — Dvanajst tisoč ton mleka, sladkorja, moke, krompirja in drugih živil je dospelo v severnoafriška pristanišča. Pošiljka je dospela iz Zed. držav, ki so obljubile poslati živež pre-! bivalstvu v Severni Afriki. Civilne oblasti so izložile iz ladij; poslano. Hitler bo dobil denar nazaj Zvezni generalni pravdnih, Francis Biddle je ukazal, da naj izroči tajna policija denar, ki gn je vzela nemškim vohuv/biAn sabo-terjem, s vezni Vagajni, Vsota znaša $178,588.62. Ta denar bo dobil Hitler nazaj, je rekel Mr. Biddle, toda ne v dolarjih, ampak v bombah in kroglah. Denar je tajna policija dobila pri osmih nemških saboterjih meseca junija, šest od teh je bilo usmičenih, dva sta bila obsojena na dolg zapor. Hitler je dal t'< _o- : ki vsi dobili pošilj- i ke za božič [ Kington. — Vojni tajnik zatrjuje, da so dobili vsi % vojaki, ki služijo preko * božične pošiljke, ako so s tod Appliance & Furni--jl^je za 4 dni priliko, da si ^ Nabavijo pohištvo po zni-S® cenah. Ta razprodaja bo |0l N danes pa do četrtka d. L Poslužite se lepe prilike. eilinati, O.—V soboto so t>od nekim zapuščenim l'%m skladiščem truplo ^ Helen Sellers. Mrliški ''k je ugotovil, da je bilo Ce kriminalno napadeno, ^zu, rokah in sploh po tyesu e t r u p 1 o kazalo bočnih udarcev. Polici-pijela nekega 45-letnega iTNO DEKLETCE JE BILO EV ZVERINSKEGA POHOTNEŽA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. J AMI'S D1EBEVEC Editor IIEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto ¥7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ______________________Posamezna številka 3c_____ SUBSCRIPTION RATES: Onlled States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by maU $2.25 for S months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 month® Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ___ No. 302 Mon„ Dec. 28, 1942 Nismo še v vojni Kdo pravi, da smo v vojni? Kje pa? Morda mislimo, da smo v vojni, če ne dobimo dovolj gazolina, da bi drveli z avtom brez potrebe na vse strani? Morda smo v vojni zato, ker dobimo na vsako osebo "samo" pol funta sladkorja na teden? Morda se križamo in tožimo o vojnih časih zato, ker dobi vsaka odrasla oseba en funt kave za približno en mesec? To ni vojna; to je še vedno kraljevska pojedina v primeri z onim, kar morajo pretrpeti v vojni evropski in drugi narodi, ki že leta ne vedo, kakšen je sladkor, kakšna je prava kava, kjer noben civilist ne sme imeti avtomobila. Ej, kje je še vojna od nas! Ljudje, ki so prišli iz starega kraja po prvi svetovni vojni, pripovedujejo, kako so morali zjutraj ob dveh ali pa še prej priti pred prodajalno, ki je odprla vrata ob osmih, če so hoteli dobiti par krompirjev* hlebček kruha in podobno. Pred.no je blia prodajalna, odprta, je stala pred njo že dolga vrsta lačnih ljudi s kartami v roki. In ko so prišli zadnji na vrsto, se je navadno zgodilo, da je rekel trgovec: "Mi je prav žal, toda zmanjkalo je že vsega!" Vidite, to je vojna! * In kadar bomo doživeli kaj takega tu v Ameriki, bomo mogli šele reči, da je naša dežela v vojni. Vendar, tudi tukaj smo že opazili zadnje čase dolge vrste pred prodajalnami. Drenjali so se in prerivali ter čakali, da pridejo do vrat in v prodajalno. In ko so prišli slednjič na vrsto, so v svojo veliko žalost zvedeli, da je zmanjkalo vsega. Kje so bile take vrste, pred kakšnimi prodajalnami? Da, uganili ste, pred državnimi prodajalnami ž ga j na. . . Pa to ne pomeni, da imamo slabe čase, obratno, to pomeni, da ima narod denar, da bi "rad plačal vsako ceno za žganje, samo če bi ga dobil. Dokler imamo denar za take stvari, ki za življenje niso neobhodno potrebne, potem še ne moremo re"či, dk se nam slabo godi, da nas stiska vojna. Saj nismo nevošljivi pijače ljudem, naj si jo le privoščijo, če morejo in dokler morejo. |Kar nam je prišlo na misel oni dan, ko smo opazovali tako dolgo vrsto pred prodajalno žganja, je bilo to, da smo se vprašali: bogve, koliko bi človek nabral pri teh dobrih ljudeh, ki imajo polne listnice denarja, če bi stopil do njih in jim skušal prodati vojne bon-de za zmago naši hfantov. Kaj pravite? Dokler vidimo dolge vrste čakajočih samo pred prodajalnami žganja in ne pred grocerijami in mesnicami, toliko časa ne bomo še občutili vojne in toliko časa ne smemo godrnjati za vsako nevšečnost. Morda bi bilo dobro, če bi nas vojna malo bolj potipala, da bi se zbudili in priznali, da moramo malo več pomagati vladi, če hočemo, da res ne bomo nekega jutra vstali ob dveh in šli stat pred grocerijo s krušno karto v roki. BESEDA IZ NARODA Bratu ob 20-letnici Hitler pred zadnjo obrambo Vsakemu človeku mora biti zdaj jasno, da bo Hitler porabil vse svoje sile, da se vzdrži v Tuniziji. Dobro namreč ve, da ameriške'in angleške čete ne bodo stale na afriškem obrežju Sredozemskega morja, kadar spehajo od tam na-cije in fašiste, Hitler tudi dobro ve, da kadar se bo umaknil z afriškega obrežja, bo s tem tudi priznal, da se bo zabarikadiral za evropsko obrambno linijo, kjer bo moral odbijati tri fronte pred končnim padcem. Zato pa lahko računamo, da bo boj za Tunizijo eden odločilnih bojev te vojne. Zavezniki morajo pregnati od tukaj osišče, predno morejo računati na to, da stopijo na evropska tla za zadnjo ofenzivo. Dasi imajo zavezniki zdaj v Tuniziji boljše strategične pozicije, pa imajo tudi Nemci tukaj gotove prednosti. Bili so tam pred zavezniki, zato so si lahko utrdili obrambno linijo, zgradili so si letališča ter si zasigurali perfektno dobavno linijo iz bližnje Sicflije in Sardinije. OsiSce ima v oblasti dolgo linijo obrežja od Bizerta pa do Tripoli. Tukaj sem lahko skoro neovirano dovaža potrebščine in ojacenja iz Italije. Ako hočejo zavezniki kdaj izvesti invazijo v Evropo, morajo naprej očistiti severno Afriko osiških sil. Potem bodo zavezniki šele lahko zgradili tukaj bazo, s katere bodo prisilili Italijo stopiti iz vojne in šele potem bo odprta zavezniškim ladjam varna pot po Sredozemskem morju od Gibraltarja do Sueza, po kateri poti se bo vsulo zavezniško vojaštvo v južno Evropo, naj bo že v Italiji ali na Balkanu. Zavezniki se dobro zavedajo resnosti tega bojišča, zato se pa tudi tako skrbno pripravljajo za končni napad. Tukaj ne sme biti nobene pomote, nobene naglice. Tukaj mora biti popolen uspeh. Zavezniki imajo zdaj svoje bojne sile na treh straneh osiške linije ob obrežju Sredozemskega morja. Na levem krilu prodira osma angleška, na desnem prva angleška armada in ameriške čete, in proti sredini, od juga so ameriške in francoske čete. Zavezniki bodo*udarili, kadar bodo ameriški in angleški poveljniki videli, da je pravi čas, da zadajo osišču zadnji udarec v Afriki, še danes bi moral biti med nami! Prerano, prerano, več kot 20 let prerano si odšel Ti, ki si nas vse tako ljubil in ljubil svoj narod! Saj nisi bil samo brat, še več kot brat, bil si nam oče! Te zgorajšne vrstice bi ponavljal z dneva v dan, naprej in naprej o njem, ki je tako in tolikd delal za ves narod in za vse, ki so se mu le približali ali bili v njegovi družbi. To je bil Slugov Janez, klobučar, doma iz Prevalja v preserski fari pod Žalostno goro, iz revne nekoč bajtarske hiše, ki je pa po očetu kot dobremu gospodarju lepo napredovala in postala v vasi drugim enaka. Zakaj pišem o njem, saj je že bilo o priliki napisano. Vseeno, ne morem drugače, čutim se zelo dolžnega njemu, ki mi je bil za očetom v domovini, oče tukaj v tujini, ker mi je pomagal priti sem in tukaj mi je pomagal, da sem postal še drugim znan in da sem začel živeti življenje v javnosti in po ugodnosti, katero mi je' on nudil, da sem prišel do zaslužka, sem potem tudi kmalu prišel do trgovanja. Če ne bi bil jaz imel takega brata, bi ne bil nikoli trgovec. Njemu sem dolžan zahvale in kot tak sem ga tudi vedno čislal in spoštoval; za očeta ga moram smatrati. On v družini najstarejši, jaz najmlajši, izmed osmih otrok je že razlika. On je bil ljubljenček kot prvi sin, zato je pa imel tudi to prednost, da si je od dobrih staršev nabral dobrih lastnosti. Kot starši večje dru- J žine so se zavedali, da je dobro, če se da otroke izučiti kakšnega rokodelstva.1 Za klobučarja se je šel učit. To je bila za njega častna služba, bil je mojster klobučar Klobuke je znal sam narediti iz volčje volne z rokami in z vrelo vodo, v kotlu kuhano, je delal in se trudil. Bilo je vse ročno delo in hvale vredno, takrat in danes je v delu razlika, mašinerija je ročna iela pokopala in naredila ljudi nemarne in lene. Pri delu ni več veselja in ne zanimanja in ne ponosa. Ko je naš Janez lesel na hrbtu poln koš klobukov v sejme v vse bližnje kraje, posebno po Notranjskem k Sv. Vidu in v Cerknico, na Rakek, Ribnico in kjerkoli je mogel, je bil na to ponosen; očetom, hišnim gospodarjem, kmetom je prodajal ročno narejene klobuke kot domač poznan rojak. Tako se je Janez spoznal z ljudmi po več sosednjih farah. Končno je bil tudi gostilničar, to pa posebne vrste, kamor so staršev odpisoval. On je bil do smrti zvest in udan otrok očetu in materi. Njemu je beseda oče, mati vselej privabila solzo v oči. Nič manj niso za njim žalovali in nanj mislili oče in mati. Te tri osebe so bile eno srce. Zato se tudi spominjam ob času očetove smrti leta 1897, ko so umiraje klicali "Janez, Janez . . ." še tisto leto sem odšel v Ameriko k njemu, saj mi je on poslal za pot, in to je storil v najhujših časih, ko je bil v najtežjih finančnih razmerah, ko se je vračal nazaj iz zlate doline Californije, mi je kljub temu poslal, da sem do-, spel v Ameriko. Bil je človek, ki ni mogel in ne hotel odreči nikomur nobene usluge, rajši se je sam zadolžil in to vedno v vseh slučajih, samo da je drugim uslugo naredil. Ko sem dospel k njemu (njegovi družini) mi je pripovedoval o spominu očetove smrti. Rekel je: Potem, ko smo dobili poročilo o očetovi smrti, smo zračunali, da je bilo to tisto noč, ko so oče umirali, bilo je takole : Ponoči začne nekdo hoditi po sobi, kjer sta spala z soprogo (Mrs. Mary Grdina, ki še živi in sama lahko to potrdi). On je zbudil njo in ji rekel: "Nekdo hodi po hiši, gotovo je tat." Vstaneta, prižge svetilko, vzame v roke revolver in začneta iskati tatu. Ker ga ni bilo, sta mislila, da je to nekaj drugega. V tistih dneh je iz padla tudi očetova slika viseča na steni na tla. Vse to niso nobene vraže, če verujemo, da imamo duše ,lahko verujemo tudi v dušno življenje po smrti. Jaz sam sem doživel še druge podobne slučaje. On je vkljub temu, da je živel vedno v>pomanjkanju, veli ko storil za starše s svojo dobro voljo, s pismi, v katerih jih je bodril, nikoli ni pozabil prazni kov, da ne bi bil pisal; pismo pa ni bilo nikoli prazno. Njegovo veliko srce je starše preveč ljubilo, da bi jim ne storilo ene ali druge usluge. On, ki je imel dobiti izobrazbo pri tem. ko se je šel učiti za klobučarja, je to njega osrečilo Mi, ki vemo, kako v domovini mojstri trdo in disciplinirano držijo po cela tri leta take fan tiče, kateri so po največ lačni, večkrat nabutani z bunko ali še z brco, se tako nauče manire in kako! To vem, ko je on pri šel potem domov in začel s klobuki, smo bili mi otroci navadni poredni paglovci in smo si hoteli gospodariti po svoji volji, toda Janez je zavpil: Gum-pec ti, ti boš lepo kruha prosil, tako kot se spodobi.! Res, on nam je bil potem učenik in oče, ker je vedel, da če hoče človek gostje zelo radi prihajali. On je bil tak veseljak, bi rekli, da je hotel imeti vedno veselo družbo. To navado je še prinesel s seboj v Ameriko. Kdor je bil v gostilni pri njem v družbi, ta je lahko izhajal z njim. Da je le hotel poslušati njega, da mu je lahko pripovedoval svoje doživljaje, ko je vandral po svetu kot izučen klobučar in kako se je tri leta učil in kako je potoval v Rim in bil pri Sv. Očetu. Vse to je on s takim zanimanjem pripovedoval in poslušalcem dajal jesti in piti zastonj, da so ga le poslušali. Ni bil la-komen na tem, da bi kdo bil poleg njega in kupoval pijačo. Takemu je naravnost povedal v obraz, da tega noče, več kot gost je on dal od sebe, samo za to, da je imel prijatelje. Bil .je iskren in take ljudi je on tudi ljubil, odkritosrčen je bil. Ker sem jaz 6stal po njegovem odhodu v Ameriko še sedem let doma s starši, vem, kako je on med tem časom ljubil svoje starše. Jaz sem njegova pisma bral in njemu v imenu biti zmožen za potovanje pc svetu ali sploh za občevanje z ljudmi, da se mora izobraziti. On je veliko potoval kot van-drovec po svetu, da se je naučil nemščine, kar je moral takrat skoro vsak tak znati, če je hotel iz svoje domovine kam po svetu. Jaz sem pa šel v Ameriko iz službe (hlapčevske) na kmetih, potem si pa pomagaj, če si moreš, kar se doseže je le z dobro voljo in z delom rok, posebno energijo, rekel bi izsiljeno ali prisiljeno. Koliko laž je je za onega, ki je prejel izobrazbo med ljudstvom. Pred odhodom v Ameriko je bil on tudi v neki službi, bi rekel vladni, imel j kjer se začenja ožina, j° odprli rov in v njega r drug za drugim." p medved je prestrašen pkonci. | so odprli —? Hodnik r°> ki gre po dnu jezera P skrivnost je izdana —. re drug je ni izdai ko l^ho, tisti, ki je odšel z Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Pojdimo! Pogledali ,Hli je res." je po nasipu, Old ^and, Old Firehand in 0li pa za njim. Prvo transportno letalo, ki je bilo izdelano letos, skoro popolnoma iz lesa. To letalo je Gurtiss izdelka "C-76 Caravan" in je namenjeno za prevažanje vojaštva na razne fronte. Poleg tega velikana pa lahko opazi te malo "jeep" letalo. Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU i j>, Pbro! Pa ti povem, da bi Upil od njih tisto kotlino." e morem ti zabraniti, ker fa." !tti. Ne gre mi tudi za to, ' jifti ti prodal, pač pa bi te 1 pašal, ali ti je ljubo, če • j živeli beli ljudje v tvoji 1 F" ' pi medved ga je pogle-' Ifa gledal in njegov obraz raztegnil v zvite gube. i Jtisti kotlini se mislite na- ] l ] flu? Saj tam ni ne vode ( "|ve, mrtev, pust svet je. 1 11'ovek kupi le tako zem- i ! I mu donaša korist. In 1 fotlini ni druga ko kame- i I Pm bo tisto kamenje do- \ II korist. k 'Isem prav uganil?" I' Tisto kamenje bi nam d 'Po k,orist. Ampak," je ž f pomenljivo, "šele tedaj, n IP bo na razpolago vodna j s i Vem, čemu potrebujete b i moč, mislim pa, da jo kJdobite iz jezera." g p'o pa je tvoje! In to je C Ta kar bi radi prosili tebe, t< J moji tovariši, v zameno v pa ne izrabimo skrivno- s] j2a njo vemo." jN 'finite si vode iz jezera, v; fje hočete!" n |smemo speljati v kotli-f. P n, {Prodaš pravico, da sme- 0) Pbiti vodno silo jezera, u I je potrebujemo?" p r|am ti jo." f koliko ?" j€ jflu ° ro določi sam, denarja rc J sprejmem, ga ne potre- n< f bogat sem. Veliko uslu- Jlii storili. Da ni bilo vas, N rili; Utahi napadli in pri- |n I Zahvalo za to vam bom to Fl, da izrabite zaklad, ki & Ptlini." zs Pe Frank se je sklonil k i0 Ku. rr je v polnem razmahu oc rU je šepetal. "Vodo že Pa imamo in če bo de- te pi tako radovoljno dojimo kmalu Krasusi." hi misliš reči Krezusi? | je bil tisti kralj, ki je hI sila bogat." f'e Frank se je ujezil. Fi Pr mi še ti ne začni ka- — peli Jemmy! Ce hočeš p bratranec in prijatelj, l0 K. te P-!" plodu je zadonel žvižg, ve rjeno znamenje je bilo nt Po. ' i o ho planili na noge in po- di F ožini. In tam so zvede-. p sliši iz ožine kakor to- ša pit. Naglo so se poskri-1 [drevje in napeto čakali. h£ i bili prepričani, da pri-[ tJlahi. ge Nnilo je četrt ure, mi-Me četrt ure in Utahov ni lil ptvar je postajala sum- nt iz; Ožina je ležala pred njimi i in v svitu mesečine so videli ' Utahe, kako so lezli v rov. "Mojo skrivnost poznajo!" je šepetal Veliki medved. "Na , otok pojdejo, moj zaklad bi i radi imeli in nam bi radi pri-i šli za hrbet —. Pa ne bo jim uspelo! Brž moram oditi na otok. Old Firehand in Old hSatterhand naj me spremljata, Winnetou pa j naj ostane tukaj. In nekaj mu j bom prej pokazal."' Povedel ga je nekaj korakov po nasipu na mesto, kjer je padal navpično v jezero. Tam je ležala velika, mnogo štotov težka ploščata skala na majhnih kamenih, ki so bili razvrščeni na poseben način. Veliki medved je pokazal na enega tistih kamenov in dejal : "Na otok poj dem. Ko bo vi- 1 del moj rdeči brat, da sem pri- : žgal ogenj, naj sune tale kamen in skala se bo zavalila v 1 jezero. Winnetou naj brž od-skoči in naj se ne ustraši, če ' bo slišal grmenje in pokanje." 3 Odhitel je k lovcem, izdrl gorečo vejo iz ognja in stopil z 1 Old Firehandom in Old Shat- J terhandom v čoln. Lovca sta * veslala, Veliki medved pa je skrbel, da mu ogenj ni ugasnil. ' Nista ga vprašala, kaj namera- ' va, slutila pa sta, da gre za . njegovo skrivnost. Pristali so, Veliki medved je planil v kočo, pograbil polno naročje suhljadi, ki je ležala ob ognjišču, pohitel na breg in zažgal suhljad. Visoko je za- v plamtela. "Moja brata naj poslušata," je dfcjal in pokazal črez jeze- ^ ro na kraj, kjer je čakal Win- v netou. ^ Napeto so vsi trije poslušali. Nenadoma se je čul votel ropot ^ in pljusk in šumenje valov, na- ^ to pa pokanje in grmenje, kot j( da se hiša podira. Lovca sta začudeno gledala, pa nič ni bi- g lo videti. "Uspelo je!" si je globol?o ^ addahnil Veliki medved. "Kaj?" je vprašal Old Shat-terhand. "Vbod v rov je zaprt in Utahi so izgubljeni. Pojdimo v kočo!" je pridjal iladno in stopil naprej. "Strašno —!" je rekel Old | Firehand. "Sto in še več ljudi i —!" "Morebiti pa se jih bo še da-! lo rešiti," je menil Old Shat-1 terhand. Šli so v kuhinjo. Veliki med-! ^ed je porinil ognjišče v stran, j i DECEMBER i- 28.—American Jugoslav Vet' erans, prireditev v avditoriji ž SND. 31. — Silvestrov večer slov. j nar. doma in Klub društev SND i i v obeh dvoranah SND. i j 31.—SND v Maple Heights, O., priredi praznovanje novega j leta z večerjo in plesom. JANUAR . 1.—Red Jackets (Macca-. bees), plesna veselica v SND. ! 2.—Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, plesna veselica v . SND. 10. — Zabava z kartami v korist vojaškega sklada, priredijo mladinska društva fare sv. Vida, v cerkveni dvorani. 16.—Glasbena matica, plesna veselica v SND. 17.—Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava ^O-j nice v SND. 17.—Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, O., ob 7:30 zvečer ob priliki pet-letnice obstoja. 23.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, plesna vese-! lica v SND. 24.—Ivan Cankar, predstava: in ples v SND. 29.—Rooseveltov ples v SND. i 30.—St. Vitus Booster Club, plesna veselica v SND. N j 30.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Društvo France Freše-j ren, št. 17 SDZ priredi plesno I veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave. 13.—Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ bo priredilo v SND domačo zabaw^.ol).. priliki 33-letnice obstoja. 14.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND. i 27.—Društvo Danica, št. 11 it- SDZ, plesna veselica v SND. ju! 28.—Ivan Cankar, predstava j v SND. iV. 1 -o-- D; Josip Vandot: g Pripovedka o božeč-H steni loglcu i- j Minca je vedela, da bo šel le-, I tos božični Bogek kar mimo nje-t. nega doma. A ni mu zamerila, v kdo more zameriti Bogku samemu? Dobro, pač ve, zakaj gre V včasih kar mimo hiše. Ga je že 1 kdo užalil in morda ga je vprav e Minca razžalila s kakšno prav neumno mislijo. Tolažila se je s a tem, da bo pri polnočnici videla božičnega Bogka na oltarju in ga prav lepo prosila, naj ji ne -1 zameri, če ga je užalila in naj ; I pride vsaj drugo leto, ker bo ves čas pridna in se skrbno varova- ; e la, da ga spet ne užali. . . 3 Mati je že ves dart slonela J bolna v kotu pri peči. Samo to- : " liko se je bila dvignila, da je 1 " j opoldne skuhala borno kosilce. j Minca pa je ves dan hodila ža- 1 i iostna iz veže v sobo, iz sobe v 1 ; vežo, pa sama ni vedela zakaj. 1 Saj ni dolgo, kar je očeta, ki jej 'e ' i bil drvar, gori v gozdu ubila!' , j srnVeka. žalost in nešreča sta j ] prišli v Minčin dom. Kako naj; * bo Minca vesela, ko je pa okrog \ nje vse tako žalostno, da ne bo _ j drevi, ko je sveti večer, v hiši r , J niti božičnega Bogka, ki si ga je tako želela? Mati je bila zadremala pri pe- r či. Minca se je po prstih spla- J 1 rila iz sobe in odšla naravnost j i) . pred hišo.. Sonce je sfcalo skoraj o 2e nad visoko zasneženimi gora- s 1 mi, po dolini je lesketal sneg, a j P . ?ozd, ki se je pričenjal že tik Maneinega doma, se je svetil v e zimskem razkošju in veselju. I Miinca se ni prav nič obotav- S Ijala, temveč je pohitela po ozki! o gazi naravnost v gozd, a sama ni vedela zakaj. Gaz je držala po gozdu nekam visoko v hrib, da se je deklica kmalu upehala, že se je hotela obrniti in steči nazaj. A v tistem hipu je zaslišala pritajeno ječanje, ki je prihajalo iz bližnjega grmovja. Minca se je začudila in stopila - iz gazi. Zabredla je po snegu in l se ustavila začudena kraj širokega grma. i Za grmom je ležal majcen človeček, velik kakor dveletno dete. Ležal je v snegu in milo stokal. "Kaj se ti je zgodilo?" ga je' sočutno vprašala Minca. "Ojcjme," je zastokal moži-ček. "Na smučeh sem drvel po gori, ojojme, pa se je zaokreni-ia.smučka, zaokrenila noga in sej: prelomila. Ojojme,. pa ležim tu J in ne morem domov." ; Minci se je zasmilil čudni mo- f žiček, pa mu je rekla prav pri- 1 jazno: "Saj ti jaz lahko poma- ' gam. Samo to mi povej, kje je ' tvoj dom, pa te ponesem domov, ^ če hočeš." ^ "O, saj ni daleč do mojega do- 3 ma," je odvrnil množiček. "Za tremi skalami, onkraj treh brd in vedno po gozdu, vedno pq z gozdu naprej. Lahko si natak- F neš moje smuči na noge, da greš v hitreje. A pazi, ojojme, lahko f se tudi tebi prigodi to, kar se je ^ meni." 'J Minca se ni prav nič ne obo- .' tavljala, temveč si je navezala '' mežičkoe smuči na noge. Dvig- v nila ga je na svoje roke in se po- 11 gnala po snegu — frrr, kako; bi naglo je šlo po strminah, po krhkem snegu čez prvo in drugo n brdo! Možiček je bil prav la- ^ hek in Mince ni prav nič utru- ' jal. Tudi smuči sorbile lepo na- St mazane in so drsele kakor po n' ledu . . . 01 Možiček je stokal neprestano na njenih rokah, šele ko se je Minca pognala po tretjem brdu in je zavila za tretjo skalo, se je ozrl okrog sebe in rekel: "Saj !)) sva že doma'!' Pdčakaj, deklica, f' počakaj!" ^ Minca se je ustavila in možiček je čudno zažvižgal v prste. a Hipoma je kar gomazelo okrog {X yj t Mince, nebroj majcenih moži-čkov se je usipalo odnekod, da 1' 7 i* na Minca sama ni vedela odkod, tla Položila je ranjenega možička v ib, sneg, njegovi tovariši so ga ob-a. kolili in odnesli bogve kam. iči že se je hotela obrniti in oditi li- proti domu, ker je »videla, da se •i- je pričelo že mračiti. A ustavil a. jo je možiček, ki je imel belo la brado do tal, a na glavi črno 111 kučmo, trikrat prevezano z zla- 0- tim trakom. "Počakaj!" ji je velel. "Po-n znamo te — Minca si pokraj 10 gozda, Minca, ki je nocoj ne bo] o obiskal božični Bogek. Lepo si prinesla k nam našega ranjene-] e ga bratca in zato bomo tudi mr tebe lepo privedli domov. Samo' 1- počakaj malo." 0 Na gozd je legala tema. A - vsepovsod so pritrkavali drobni e j zvončki, zlate lučke so se zibale' a med drevjem, zvonke, tihe pe-] smice so se spreletavale po goz-. du. In Minci se je zdelo, da pri-_ haja zdaj božični Bogek iz ne-. bes in gre tod mimo v dolino, ' ; da stopi • v vsako hišo, samo v 1 Minčino ne. Vzdihnila je brid- i '11 • ko, ker se je spomnila svoje ne-. sreče in bolne mamice. , A že so prizvonkljale k nji j [ male sani, v katere je bila vpre- • , žena gibčna srna. Možički so jo posadili na sani in srna je zdr-, vela z njimi skozi gozd. Pač je , še slišala za sabo srobrno zvon-čkljanje, a videla ni ničesar, sa- r mo zdelo se ji je, da drvi za njo r še deset ali pa še več sani. Pa g je bila trdno prepričana, da se vozi z njo sam božični Bogek, da napravi veselje vsem ljudem, ^ samo nji ne. j. Sani so se ustavile pred nje- f nim domom in Minca je skočila t, s sani in hitela v izbo, da pogle-da, kaj je z materjo. A mati je še vedno spala. Minca je stekla v na prag, da bi se poslovila od p neznanih možičkov, a nikogar ni št bilo več pred hišo. n Sla je nazaj v izbo in se sti- n snila nedaleč od matere k peči. k Zdelo se ii je, da sliši spet ono li pritrkavanje in zvončkljanje, ki ti ga j-e bila slišala v gozdu, črna ti tema se je razgrinjala po izbi. ir A že čez nekaj hipov je zagleda- ~ la žive, rdeče lučke, ki so begale -po izbi iz kraja v kraj. Sredi te nedoločne svetlobe je pa zagledala tu pa tam majhne, črne po-!tavice, ki so brižno huškale sem in tja. Čuden šum je polnil {'so izbo in sem pa tja je zapraske-talo, kakor da nekdo vleče težko stvar po tleh. Minca sama ni vedela, kako a dolgo je ždela pri peči. Hipoma ni jo je predramila silna svetloba, ki jo je vžgala kdo ve katera luč. Skočila je na noge in si drgnila oči ,pa sama ni mogla verjeti, da je resnica vse to, kar vidi krog _ sebe. V kotu so se svetile jaselce in _ sam božični Bogek se je lesketal v njih. Na mizi so bili razloženi božični kolači in po vsi izbi č( je dehtel prijeten vonj, ki je ši- xN ril krog sebe samo radost. v Minca je tlesknila z rokami,; C da se je prebudila mati, ki se je 3' Silno začudila vsemu temu. Nič jt več ni bila bolna; čutila se je " zdravo kot v mladih letih. Minca ji je pripovedovala o čudnih možičkih, in obe sta verjeli, da so ju samo ti obdarovali. Minca misli še danes tako. Mati pa ne verjame tega. Saj je , za jaselcami našla listek, popisan z zlatih] črkami. In črke so povedale, da je božični Bog tu' in tam, tam in tu in povsod. A še najrajši tam, kjer najde največ prostora. In kje naj najde več prostora kakbr v prazni, borni hišici, kjer je gost sama nesreča ? ^ -o-- 0 bojih okoli mesta Konjice 3 Vesti posnete iz Paveličevega 1 časopisja Dopisnik lista "Hrvatski Narod" je pred kratkim opisal nekatere boje v Hercegovini. Iz tega poročila je videti, kakor trdi so bili boji v teh krajih, v 1 katerih pač ni govoriti o "vla- »d. j dan ju" Paveličevih oblasti, v "Prišli smo v Ožarac. Mesto b- lepega kolodvora se dvigajo j pred nami od požara počrneli ti zidovi, porušeni od razbojni-se kov. Od tu pa do Sarajeva bodi m o naleteli povsod na opusto-lo, šene železniške postaje, na po-10 rušene hiše in oplenjene trgo-i. vine. Meseca julija so partizani zavladali odtod pa do* Sara-)- jeva. tj! "Prišli smo do Konjic. Lju-,0]dje nam pripovedujejo o bojih, ji ki so se odigrali v mestu in J okolici. Že koncem junija so ,i' kmetje iz Bijelinice pripovedovali o pustošenju okoliščnih krajev. ^ "Potem pa je prišel 3. julij, j ko so na vsej progi od Saraje-eiva do Pazarica — Tarcina — _ i Hadžica — Bnadina in drugih J postaj, napadli partizani in so . v nočnem mraku gorele stavbe / na vsej tej progi. Dne 7. julija po polnoči so napadli mir-; no mesto Konjice, na katero so se navalili s hriba Repavice. Ustaši 38. napadalnega oddelka Črne legije, ki so branili mesto, so imeli prenesti nepopis-ljiv udarec. Bombe so padale in obenem s pokanjem pušk pošastno grmele v črnem nočnem mraku. Čuti je- bilo povelja partizanov: 'levo krilo naprej —desno krilo nazaj — topovi na svoje mesto — bataljon naprej.' . . . Razvila se je ogorčena bitka. "Mnogi ugledni vojaki 38. oddelka črne legije so padli v tej bitki. Požari so izbruhnili v nekaterih hišah, a zjutraj so partizani napadli mesto samo, katero so oplenili in v njem porušili najvažnejše zgradbe. "S propagando so skušali vplivati na prebivalstvo in je pridobiti zase. Najzanimivejše je, da so skušali uvesti novo metodo. Širili so govorice, da ne bodo storili nikomur nič ža-lega in da ne bodo nikogar ubili. Pravo čudo je, da so usmrtili komaj desetorico oseb. Zato pa so odnesli vse, kar so le mogli. "delo dobijo"" IZVEŽBANI OPERATORJI 4 na Boring Mils (Horizontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (Dec. 23, 24, 28.) MALI OGLASI ~ Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Z glasite se na 14610 St. Clair Ave.,.ali pokličite IVanhoe 3045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) || |j jjjj ■■ - jjjj^ Preizkušena zdravila proti glavobolu MandePs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Sedaj ji je naložil pokoro" ji je dal sveto odvezo, dekllCI je pobožno nagnila svojo vo. Pracej nato pa je — P1'0 svoji navadi — vnovič začeli voriti: "Imate gostilno. Kako je P vas glede petka in drugih ni h dni? Dajete gostom Pos ne jedi?" "V petkih, kvatrne dm 1 druge velike postne dni m^1 dajejo mesa, saj to se ne sm6, "Hodijo tvoji bratci >n strice v šolo; kam hodijo? Bre dvoma doma, kaj ne?" M "Ne, hodijo v gorsko šol"-. "V tisto, kjer so na vr3. na tabli naslikani trije ki pišejo pfsma?" (Dalje prihodnjič) gj] Magnezij je približno za tretjino težji kot aluminij- ne. "Splošno se ne sme bežati od domačega župnika," osorno nadaljuje pater Albert. "Kar se tiče tvojih grehov, vedi, da ne gre materi ugovarjati, to je slabo. Mati je mati. Mati je mnogo bolečin pretrpela zate." "Da," šepeče deklica, "vem." "Ne, ti nič ne veš, premlada si še. Bolje moraš paziti doma na bratce in sestrice in sploh paziti doma, kar le moreš. Ce so oče mrtvi, je materi vzeta desna roka. Tedaj morajo otroci materi biti opora in palica, in najstarejši otrok ima pred vsem to dolžnost. Saj je tudi Jezus pomagal svoji materi, ko mu je umrl rednik. Od njega se uči, bil je pokoren in krotak sin. Si razumela?" Deklica odvrne tiho: "Da, prečastiti gospod." JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE vleče, ker je novinec v samostanu. Kar je novega, potegne za seboj več^o ljudi, si misli stari Sebastijan. V Albertovi spovednici gori luč. Njegovo bledo obličje je nagnjeno k mrežnatemu okencu. Njegove roke, ki so v svitu luči tako bele, počivajo na knjigi. Pater Albert prisluškuje. Okoli oltarja kleči kakih trideset ljudi. . . . Nasproti Albertovi spovednici, pri oltarju svete Val purge, izpoveduje pater prior. Prazno je okoli njegove spovednice. Le postarna ženica je odložila pri njem svoje lahke grehe. Sedaj sedi notri in bere iz pobožne knjige. Ostro se ozira proti Albertovi izpoVednici, kjer hodijo ljudje eden za drugim noter in ven. To se vrši že od pol šestih zjutraj in še ni ne konca ne kraja. "Da, da," zavistno misli prior, "ker tako visoko nosi svoj nos in razbija na leči, preprosti ljudje derejo za njim. Naj se le ponaša, kar se hoče, kar je boljših ljudi, pridejo vsi k meni." Božji hram zre z osmerimi pisano pobarvanimi okni na molivce, kakor zrejo angleški zbori na vojskujoče se človeške duše. Tudi nekatera samostanska okna so razsvetljena. Črni možje švigajo za okni sem in tje. Luč pa ni vesela, samostanskih bratov hoja ni praznična. Opatu Viljemu je zelo slabo. Sinoči sta bila pri njem ranocelnik Janez Luc in zdravnik doktor Otrner. Prijezdila sta iz Štajra sem v garstenski samostan. Ko sta se o polnoči vračala, sta rekla, da z opatom stoji slabo. Ko bo minulo staro leto, ga ne bo več med živimi. V samostanu vlada velika žalost. Toda v božjem hramu kraljuje radost, saj to zahteva veliki praznik. Nešteto sveč gori v velikanski cerkvi. Trije venci zaljšajo veliki oltar, vsakega izmed asmerih postranskih oltarjev pa po šest. Rdeči in zeleni plamenčki plapolajo okoli jaslic. V prezbiteriju pri glavnem oltarju vise mogočni slikani zastori, z oltarjev plavajo zlatovezeni •antipendiji. Ker je po noči, se ne vidi, da je vsa ta krasota odrgnjena in oguljena krparija. Tudi se ne vidi, kako revni so pastirčki v jaslicah. Že davno bi jih bil opat zamenil z drugimi lepšimi in umetnejšimi. Pa kako? Denar je tako redek v samostanu. O, žalostni so časi, odkar vlada Luter! Nihče ne prinese več za svete maše, nič več mrtvaških opravil. Vse shrambe so prazne, vsi predali izpraznjeni. Pater Sebastijan Ertl je pristopil h glavnemu oltarju, da opravi sveto mašo z blagoslovom. Stara, bradata glava mu visi naprej. Toliko časa se je trudil, da je pripravil in uglas-bil novo pesem za božične praznike in zasenčil luteranske pesmi. Kako se je veselil tedne in tedne, da ga bo pohvalil in počastil opat. Sedaj je pa na smrtni postelji! Kdo mu bo dal čast in hvalo za njegov trud?i. Kaj razumejo o tem kmetje in kmetice, ki kakor štori čepe po klopeh. Kako vse drugače je bilo še pred petnajstimi leti po veliki katoliški reformaciji. Takrat se je kar trlo ljudi pri cerkvenih slovesnostih. Danes mora človek biti vesel, če pride dvajset ljudi v cerkev. Danes jih gotovo ni več tu: dvajset moških na desni strani in dvajset žensk na levi. Le pri oltarju, na katerem so jaslice, je nekaj gneče. Tam izpoveduje pater Albert. Da, da, pater Albert še vedno Nič več kot 4 dni! SAMO OD 28.00 31. DECEMBRA VELJAJO Ti CENE! Od pondeljka 28. decembra pa do četrtka 31-decembra bomo priredili razprodajo pohištva za vaš dom Na tej razprodaji vam bomo nudili po ftfl 3 KOMADE ZA SPALNO SOBO za samo Po 2 komada za SPREJEMNO SOBO, Ofl-50 sedaj samo 5 komadov, MIZA in 4 STOLI ZA v Ig-95 KUHINJO, samo ................................. ... Grand, Magic Chef, Roper in Norge fiT'^ KUHINJSKE PEČI, od ..................naP^J Modroce, železne postelje, preproge, mize, svetilke >n se veliko drugega pohištva za vaš dom. —Pridite in izberite, dokler še lahko!— NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 S«- --- ' '■'■■■ 1 ■ " '—— «- ■ ~ Albert -govori in prigovarja, da je že ves vroč in hripav. Kar le more, udušuje svoj glas, ki tako mogočno doni na leti. V potu svojega obraza roti moške, naj ne preklinjajo, ne hudiču jej o, ne pijančujejo, ne ne-čistujejo. Ženske svari pred lažjo, opravljanjem in obrekovanjem, pred tatvino in nečistostjo. O dobri Jezus! Patru Albertu bi še v sanjah ne prišlo na misel, da bi se pulil za te spovednice, ki mu jih zavida pater prior, če ne bi delal za Boga. Boli ga globoko v dušo teža grehov in hudobij, pečejo j ga premnoge in težke pregre-I he, ki mu jih razodeva ljud-istvo. Pa odkodi toliko greha? i— Ce visi nad mestom in deže-i lo krivoverska oblast, kakor j strupena megla nad žitnimi poli janami, se mora razpasti smrdljivi snet. Seveda, če se onečaščujejo in zapirajo cerkve, v katere je tako rado hodilo ljudstvo k raznim prazničnim pobožnostim, potem išče to ljudstvo svojega veselja v vinu in mesenosti. Seveda, če straži j o spovednice in duhovnike, ki med tednom izpovedujejo, tožijo pri gosposki; če se pritrguje angleški kruh in se hinavsko ljudstvu govori: enkrat na leto je zadosti kakor pri protestantih, vse drugo je nespodobna razvada; — seveda, če se dušam ne razdeluje Telo Gospodovo, kdo se bo čudil, če se nasitujejo z otrobi nečistih živali? Odkod naj pride čisto življenje, odkod hrepenenje po nebesih, če se zapira vino, iz katerega rastejo device? Teleban prištorklja iz izpo-vednice. Storil je v enem letu toliko grdih stvari, kolikor je las na njegovi kuštravi glavi. Ko ga je vprašal menih: "Ali te je kaj sram, ti je li kaj hudo?" je mirno odgovoril: "Nak —." Menihu so priigrale v oči solze svete jeze. O, ubogo ljudstvo, kam gre tvoja pot? Kakor Mozes bi človek razbil ka-menite table ob skali, saj niso pisane za nikogar več. Kakor so Izraelci, ko so pozabili na svojega Boga, bivali med Ma-dianiti, tako žive te uboge katoliške duše v prokleti krivo-verski deželi. Kakor nekdaj dobra njiva, ki so jo razrile svinje, tako si ti, ubogo štajersko ljudstvo! Ubogi Štajer! Ubogi Štajer _! Gorje ti zaradi mnogih grešnikov, ki se smeje se po-grezujejo v mlakuže! Edini ........ li , IW',"«"^: ■____________________ . . . j ■ II ......... . BfllC' V sredini na sliki vidimo mladega komandirja u ^ McCandless, ki je bil prevzel poveljstvo bojne ladjf .. , Francisco, ko je bil smrtno zadet njen prvi povelj71 ^ Savo bitki. Desni na sliki pa je oče mladega junaka, pitan Byron McCandless. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABLJENEGA IN ISKRENO LJUBLJENEGA OČETA JOHN RUSS VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ki je mirno v Boffu zaspal idne 28. decembra, 1932. Deset let je že minulo, ko zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila, na božji klic nemila smrt. Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo; večna luč naj Vam svetila, dokler nas ne združi Bog. Žalujoči ostali: HČERE in SINOVA. Cleveland, O., 28. decembra, 1942. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Kot stari znanci v prvi svetovni vojni, tako se V Ijajo "Jenkiji" s francoskimi bojevniki v Oranv, & ^ Na sliki vidimo naše fante z Francozi pred odhodom jišče v Tuniziji. ______... - pravičnik pa, zaradi katerega i ;i je Bog doslej prizanašal, edi-li, ki se je trudil zate z bolnim ;elesom in z žalostno dušo, ki je zate do smrti upehal — ;a edini leži na smrtni postelji. Žalostno zre menih, ki mu arenei na uho goljufija, jeza, sovraštvo in nečistovanje, v ;emno, z gorečimi svečami posejano cerkveno ladjo tja pro-;i vratom, katera vodijo v lo-jenstanjsko kapelo. Tisto noč, preden je bil umorjen opat Leonhard, tako pripoveduje pravljica, je prišel skozi ta vra-;a v meniški kuti morilec Kni-šenk, to je bilo leta 1493. Ravno je pater Sebastijan] Ertel bral list pri sveti maši, j ko se premaknejo lozenštanj-ska vrata in noter stopi v sivo ruto zavita postava, ki nosi svetilko v roki. Tiho stopi v cerkev, se prikloni proti glavnemu altar ju. Čisto tiho ji sledi druga manjša postava, tudi v ruto zavita. Ko se obe približata k jaslii&emiu oltarju, se Albert samemu sebi smeje, da je za trenotek mislil na opatovega morilca. . . . Postava hodi žensko lahko in mirno, spodobno poklekne, slovesno napravi velik latinski križ. . . . Kljub ruti, ki zagrinja obraz, spozna pater Albert v večji postavi gostilniško deklico iz Štajerdor-fa, Švertnerčino hčerko. To je tista deklica, ki mu je oni večer s takim veseljem dala svoje prihranke. Od tistihmal jo je že večkrat videl pri svojih pridigah v farni cerkvi, tudi jo je večkrat videl tam pri župni-kovi izpovednici in pri angelski mizi. Vsikdar se je vedla tako pobožno, tako spodobno. Tudi danes kleči spodobno in pobožno pri jaslicah, na njeni levici kleči manjša, gotovo njena sestrica. Je-li prišla molit k jaslicam, ali hoče tudi k sveti izpovedi. Zdi se, da hoče dru- go. Potegne rožni venec in povesi svojo glavo na sklenjene roke. — Poleg nje gori rožena svetilka, kakor svetilka pametne device. Sedaj se skloni k svoji sestrici. Zdi se, da ji ho-5e dati neko navodilo. Pri tem razkrije ruto in prikazale so se velike zlatorjave kite. Star grešnik prilomasti iz izpovednice. Sedaj je Štefana na vrsti. Ljubko vstane ter ugasne svetilko. Zopet si potegne ruto čez nežni obraz in stopi v spovednico. Srebrni zvonček prizvanja: Svet, svet, svet si ti, o Gospod. . . . Na koru pojejo dečki patra Sebastijana božično pesem. Med tem se je izpovedovala Štefana,' Pred štirinajstimi dnevi da je bila pri spovedi, da je od takrat marsikaj grešila: da ni bila potrpežljiva v nadlogah in težavah, da je marsikaj prezrla pri delu in pri molitvi, da ni materi zadosti pomagala. Tudi je bila vičasih prehitra v govorjenju. Nekoč' se je preveč zamudila, ko je kupovala ribe, med tem je pa neopaženo izginil mali bratec, ki je pred najmlajšim, in se je priklatil do Štajra; mati je bila vsa prestrašena, ona pa da je bila kriva. Izpovednik posluša in naslanja svoj Jbledi obraz na suhe roke. Njemu tako dobro de, ko sliši ta glas, iz katerega zveni angleška čistost in nedolžnost. . . . Tako mu dobro de, kakor onemu, ki je dolgo gazil skozi močvirje, se do pasu pogrezal v močvare, pa nakrat zagleda cvetlično livado, pa kateri ljubko skaklja in šumi j a čisti, srebrni potoček. Tako mu dobro de: dete, ki kleči pred njim in se mu izpoveduje svojih grehov, je božje dete. O, hvala Bogu, da se še najdejo v Štajru tudi taki ljudje. Ravno v pravem času je prišla, v uri obupa, ko se mu zdelo, da je ves Štajer jama razbojnikov. Ljubka dekličina glava je nalahno sklonjena, roki sta ji pobožno sklenjeni. Sedaj pričakuje nauka in pokore. Bledi mož govori pritajeno s svojim izrazitim glasom, ki tako mogočno doni na leči. Ta glas je prisilil pobožno dete, da je v ledu, snegu in viharju storilo tako dolgo pot, da mu razkrije svojo nedolžno dušo. "Ti si hčerka Švertnerice, go-stilničarke, ki je prišla iz Ad-monta?" "Da," je tiho zasopla. "Zdi se mi, da sicer hodiš k Viderspergerju? Ni dobro letati od enega do drugega." Deklica se je stresla, kakor bi jo bil kdo udaril. Kako iskreno je želela, da bi v duhovni samoti in puščobi luteranskega mesta mogla razodeti svoje srce svetemu, apostolskemu možu! Tedne in tedne je samo na to mislila; ker se ne sme izpovedovati v Štajru, je šla k župniku k izpovedi. Danes se ji je vendar posrečilo — z materjo ni šlo lahko, in če bi ne bila sestrica prosila, da bi šla ž.njo, še danes bi ne bila dovolila malti. — Celo uro je gazila v snegu in viharju. O, kako se je veselila, ker je mislila, da bo mil in dober kakor dobri pastir. Pa je ves drugačen. "Prečastiti gospod," Teče proseče, cvetoči obraz ji je ves obledel. "Nisem še dolgo v Štajru in šele iščem izpovednika. Ker prečastiti gospod tako lepo pridiguje, sem mdslila — danes na praznik mojega pat-rona.,—." "Tako, si mislila!" je odvrnil skoraj porogljivo. Če mu jo je Bog poslal kot angela tolažbe, je tudi volja božja, da izpovednik naj preje poskuša duše. V poskušnji se nedvomno pokaže, so li otroci božji ali