HEDNISTVO ZAKJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 iakarna I nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. looldne 'in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in raznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : AROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za iVstro-Orsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna 5-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : ostalo inozemstvo in Aniciiko celoletno K 36-—. ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nlicl štev. 6, II., in-nraduje za stranke od S. do .2. dopoldne in od S. do 7. zvečer lnserati: enoetopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan? ::: in teklrirc 40 vin. — Inmate sprejema uj lavništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ ■ Reklamacije lista so poštnine proste. - ■— ■■ • St e v. 737. V Ljubljani, v torek dne 18. novembra 1913. Leto III. Berchtoldov sistem v delegacijah. Delegacije se shajajo. IDoba, ko si je ljud-,o če se je govorilo o delegacijah, toliko mililo’kakor če je slišalo kakšno novo hipotezo vegetaciji na Sirijevih planetih, je minila. De-acije so poklicane, da sodijo o zunanji poli-i in o militarizmu; to pa zadostuje, da zdrami isli v glavah najširših slojev, katerim je bilo "iasi toliko do zunanje politike kolikor do fan-tzij kakšnega liričnega vrabca. Zunanja poli-a in militarizem sta postala zadevi sploš-a zanimanja, ker sta z bičem in kolom prisi-Ijudstvo, da se bavi z njunimi rečmi. In prav letos se shajajo delegacije v raz-lerah ki neznansko povečavajo njih pomen in animivost. Za nami je balkanska vojna, pred ami so ogromne nove vojaške zahteve. Za bal-ansko vojno plačujemo največje stroške mi rečni Avstrijci, in da ne bo z enkratnim od-lačilom mobilizacijskih izdatkov vsa stvar po-abljena, je dobra mati Avstrija tako ljubezniva, a nam 'hoče popolnoma izprazniti žep, o ka-:rem itak danes nihče prav ne ve, kako naj kaj pride vanj. Ko je izbruhnila balkanska vojna, nas prav-taprav nihče ni silil, da bi vtikali svoje prste ’ ono kašo. Ali grof Berchtold je v nekem raz-ovoru s francoskim poslanikom pravil, da ruge države nimajo pojma o težavah avstrij-ice zunanje politike, češ da niso tako nesrečne ;akor Avstrija, ki je soseda balkanskih držav, lospod grof Berchtold ne bi bil nemara nikdar ibčutil teh težav, če ne bi bil postal v svoji :nani brezmejni požrtvovalnosti naš minister a zunanje zadeve. In pomagal bi si bil lehko, iim je spoznal, kako sitna je soseščina Balkan-:ev, če bi bil zapustil težko službo, ki mu baje li prinesla še nič druzega kakor skrbi in sitno-iti, pa se odpeljal kam na svoje posesti, kjer li imel tako prijetno življenje brez brige in jeze, mu ne bi mogel Prochaska in noben Nikola notiti spanja. Država, ki ne leži sama zase sredi morja, ma navadno sosede. In pravzaprav si jih no-tena ni mogla kar izbirati. Če pa misli grof Jerchtold, da so Balkanci najnerodnejši so-edje, bi mu brez težave našteli nekoliko dežel, \ gotovo niso prijetnejše od Srbije, črne Gore 'ji Bolgarske. To so sploh tako relativni pojmi, tako velik mož kakor grof Berchtold ne bi mel Z njimi operirati. Avstrija je že imela vojno l Italijo in v°Jn0 s Prusijo. To gotovo ni bila »sledica predobrega sosedovskega razmerja, n danes je Avstrija z Italijo in z Nemčijo v tro-vezi kar bi se pač moralo kolikor toliko Šmarati za znamenje prijateljstva. Vendar pa so se kljub ugodni soseščini naši odnošaji z Nem-jijo prav vsled balkanskih dogodkov In naše politične taktike znatno ohladili, na italijanski meji pa gradimo trdnjave in lovimo italijanske ipione, kakor love oni naše. Gospod grof Berchtold bi bil najbrže marsikateremu .radovednežu ustregel, če bi bil natančneje pojasnil, zakaj da je tako hudo imeti Balkance za sosede. Ker smo z Bolgarsko prav-japrav veliko koketirali, smatra grof Berchtold najbrže le bolj Srbe in Črnogorce za tiste nerodne »komšije«, katerih bi se menda rad iznebil. Ali pohrustati jih vendar ne moremo. Na »vetu so, in sicer ravno tam, kamor jih je — saj je grof Berchtold menda dober kristjan — Bog naselil. Velika nezadovoljnost našega zunanjega ministra bi se dala torej odpraviti le na tak način, ki ga lojalen Avstrijec ne more predlagati in zagovarjati, le tako namreč, da bi se Avstrija odmaknila od Srbije in črne Gore, pa dovolila, da se vmes ustanovi kakšna nova država. S takimi kombinacijami pa vrhovni šef naše »lavne diplomacije gotovo ne trati časa. In če ne, pa ne pomaga nič druzega, kakor da ostanemo sosedje. Potem pa moramo tudi spoznati, da razmerje med dvema navadno ni odvisno le od enega, ampak od dveh. Ako hočemo imeti t Srbi in Črnogorci prijetno soseščino, ne »memo le od njih zahtevati ljubeznivosti, ampak moramo tudi sami omogočiti dobre odno-iaje. Na to bi bil moral grof Berchtold misliti takrat, ko je izbruhnila balkanska vojna. Turki so bili že takrat precej daleč od nas. Sosedov-skfh razlogov torej nismo imeli, da bi bili nastopali kot advokatje Turčije zoper balkanske državice. In ker ni nihče zahteval, da naj polijemo svoje Janeze, Deutschmeistre itd. zoper turške nizame in anatolske redife, bi se bili že s popolno nevtralnostjo lehko izognili vsakemu sovraštvu. Svojo nepristranost smo pač razglasili; celo »status quo ante!« smo zakričali, kakor da hočemo varovati male državice, ako jih I grozni Turek prav neusmiljeno premikasti. Ali za tako varstvo niso prosili ne Srbi ne Bolgari, ker so sami kmalu gnali turške zbore tja, kamor niso šli radi. Ko pa se je pokazalo, da nismo prav nič poznali vojaških razmer na Balkanu fn so zmagovali ravno tisti, o katerih smo bili oficielno prepričani, da bodo tepeni kakor snopi, le šla naša nevtralnost rakom žvižgat in neko-likokrat smo nastopili tako, kakor da se Srbi ne vojskujejo s Turki, ampak z nami. Resnica, ki je grof Berchtold nikakor ne more spoznati, je ta, da smo sosedovsko razmerje veliko boli kalili mi kakor oa naši iužni Gospodarska kriza in brezposelnost. »sovražniki«. Dogodki, s katerimi smo razburjali svet, so še v tako živem spominu, da jih ni treba ponavljati. Od predkulturnega atentata na moški ponos gospoda Prochaske pa do odhoda Črnogorcev iz Skadra je bila dolga, neprekinjena veriga draženja, ki bi bilo najboljše prijatelje polagoma lehko napolnilo s sovraštvom. Da je avstrijska zunanja politika z vsemi pustolovščinami iz tovarne gospoda Kanije kaj koristila Avstriji in njenim narodom, ko so posledice jasne in jih je lehko otipati z rokami, je nemogoča trditev. Tristopetdeset miljonov kron pravijo, da znašajo stroški naše mobilizacije. To bodo pač tisti stroški, ki jih je treba naznaniti delegacijam, da dovolijo pokritje zanje. Prav verjetno pa je, da se bo našel v domačih avstrijskih obračunih tudi tupatam še kakšen miljonček, ki ga ne bi bilo treba nikdar izdati brez te mobilizacije. Ali kar so vojaški ukrepi neposredno veljali, je le majhen del tega, kar so avstrijski narodi pozitivno in negativno plačali za vojno balkanskih narodov. Mobilizacija je zahtevala tudi od državljanov samih velike žrtve. Vsaka družina, ki je imela male prihranke, je morala poseči po njih, da se je mogla kakorkoli bojevati zoper bedo, ko so bili očetje v Dalmaciji, v Bosni, v Galiciji. Tovariši so si morali utrgavati od pičlih zaslužkov, da so pomagali ženam in otrokom svojih odpoklicanih sodelavcev. Delavske organizacije so morale v ta namen žrtvovati denar, ki bi bil potreben za druge namene. Mobilizacija sama bi bila morala povzročiti gospodarsko krizo. Pridružili pa so se še vsi ti-tisti momenti, ki jih je porodilo naše nastopanje proti balkanskim državam. Saj ni mogoče pričakovati, da bo človek, ki ga neprenehoma tepeš in mu žugaš, da ga boš še, hodil nalašč v tvojo trgovino, ko dobi tudi drugod blago, ki ga potrebuje, pa povrh še prijazen pogled. Naša industrija je imela od dne do dne manj dela in zaslužka. Težki milioni, ki bi bili lehko prišli v Avstrijo, so šli drugam. Kriza je dobila grozeč značaj in ga ima še danes. Ustanovili smo s svojo talentirano politiko avtonomno Albanijo. Plačali smo jo drago. Plačali smo jo z gotovim denarjem in še z večjimi izgubami narodnega gospodarstva, ki jih cenijo veščaki najmanj na tri millarde kron! Dobička pa za te velikanske žrtve nimamo ne toliko kolikor je črnega za nohtom. Tudi moralnega dobička nimamo niti za vinar, kajti kakor v gospodarstvu, tako smo tudi v politiki v deficitu. Kar smo imeli na Balkanu simpatij, smo jih zapravili. Prijateljstvo s Ferdinandom Koburža-nom, o katerem se zadnje dni nekaj govori, ki pa tudi na Bolgarskem ne sega globoko, se ne more šteti med aktiva, ker bi nam v resnem slučaju naložilo le nova bremena: iz Rumunije so odpoklicali poslanika kneza Fiirstenberga, kar je indirektno priznanje, da je bila tudi tam naša politika zgrešena: z Rušilo smo si par dni stiskali roke, ko je šlo za revizijo bukareškega miru in ko smo tudi tam doživeli fiasko, smo se začeli z njo zopet grdo gledati; na Nemškem smo se pripravili ob nekdanje zaupanje: z Italijo pa nastopamo skupno v Albaniji in pripravljamo — spore za bodočnost. Kaj so nam hoteli Srbi in Črnogorci storiti hudega, da smo se jim morali s takimi stroški postavljati po robu? Tako majhni in ubožni nismo, da bi nam bil mogel srbski hodnik do Jadranskega morja kaj škodovati, če je bilo našim oficielnim političnim veleumom kaj ležeče na bolgarskih pridobitvah, nam ni bilo treba Srbov odganjati od Jadranskega morja in jih tako siliti proti Egejskemu morju v Macedonijo. Če smo se res kaj bali za Bosno in Hercegovino — kar je bil prazen strah, zlasti dokler so Srbi imeli vsepovprek dosti opravka s Turki — bi jim bili morali puščati prostejše roke tam, kjer so se res hoteli razvijati in kjer so imeli več interesov kakor v Bosni in Hercegovini. Ali ne zaradi sebe, temveč zaradi Albanije smo si ustvarjali sovražnike. In tudi v Albanijo smo nosili denar. Toda ta uboga država, kateri gotovo ne želimo nič slabega, nam ne more vrniti niti senco one škode, ki smo jo pretrpeli zaradi nje. V to deželo bo treba vlagati in vlagati denar, preden se bo mogla povzpeti le na prvo stopnjo kulturne države; in Albanci sami nimajo tega denarja. Kako naj bi naša industrija tam iskala nadomestila za zaslužek, ki ga je izgubila drugod? Zalostnejše bilance ne bi mogla izkazovati naša visoka politika, če bi bili sami vodili vojno in jo izgubili. Zdaj bodo imele delegacije priliko, da izrečejo sodbo o ženialnosti, ki nas je pognala v mizerijo, iz katere nekoliko let ni izhoda. In ljudstvo, ki se je včasi brigalo za delegacije toliko kolikor za lanski sneg, pričakuje z napetostjo, kakšna bo kritika in kaj ukrenejo gospodje delegati, da bomo vsaj za bodočnost obvarovani takih dragih pustolovščin. Potrebna je resna in odločna beseda, ki so jo zastopniki dolžni ljudstvu. In če ne bo tako odločna, da spozna grof Berchtold svojo absolutno nepotrebnost v politiki, bo preslaba. Kajti Berchtoldov sistem ne pomeni nič druzega, kakor nadaljevanje mizeriie. (Konec.) Poročilo sodruga dr. Bauerja na nemškem strankinem zboru. Doslej ni storila vlada še prav nič in tako je naša dolžnost, da začnemo mi s tem. Naši poslanci so s sodelovanjem strokovne komisije izdelali zakonski načrt o dovolitvi državnih prispevkom k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije brezposelnim in ga bodo v najkrajšem času predložili parlamentu. (Zakonski načrt so predložili socialno demokratični poslanci že na črtrtkovi seji. Op. uredn.) Meščanske stranke se ne bodo mogle izgovarjati da ni denarja za to stvar, saj bo žal stvar zelo cena, ker je le neznaten del delavstva v strokovnih organizacijah. Leta 1912. so izplačale strokovne organizacije nekoliko manj kakor dva miljona kron za podpore brezposelnim. Če bi dala država 50 odst. prispevek k vsaki podpori, tedaj ne bi veljalo to več kakor 1 miljon kron! To bi prenesla tudi avstrijska država! Gospodje ne bodo imeli izgovora, da je ta vsota previsoka; pokazati bodo morali, če hočejo izpolniti le drobec svoje dolžnosti, če hočejo vsaj nekoliko prispevati k olajšavi bede, ki so Jo povzročili sami. Če to zahtevamo od države, pa še vse bolj od cbčine. Sramota je, ko je uveden gentski sistem že skoraj po vsej Evropi, da ga le mi v družbi z Rusijo in črno goro ne poznamo! Sramota je, da se avstrijske občine prav nič ne brigajo za brezposelne. Ali zahteva po podporah za brezposelne ni najvažnejši posnetek iz sedanje gospodarske krize. Se važnejše so za nas: Zahteve na naš razum, ki slede iz te krize. Kdor pozna zgodovino starejših gospodarskih kriz, ta ve, da je bila nekoč gospodarska kriza gonilna sila politične revolucije. Povsod je bilo tako, da so bili visoki valovi revolucionarnega gibanja v času krize in splahnelo je to gibanje v dobi dobre konjunkture. Neposredni povod za revolucijo leta 1848. je bila huda industrijska kriza in te revolucije niso utešili bajoneti, temveč kalifornijsko zlato, ki je zbudilo prosperiteto let petdesetih in je tako one, ki so bili vsled nezaposlenosti revolucionarci izpre-menilo v pokojne meščane. Kako pa je danes? Ravno nasprotno! Danes vidimo, da naraščajo pogum, volja in strast delavcev v dobrih časih, ker v takih časih nimajo skrbi za delo, ker naraščajo organizacije in ker se razširja časopisje. Ta izprememba ni omejena le na Avstrijo; velja od Pariza do Peterburga in San Frančiška in lehko je raztolmačiti to izpremembo. Prej je bilo revolucionarno gibanje izbruh obupa stradajoče množice in nastalo je v časih krize. Danes je delavsko gibanje organiziran boj množice, boj množice, ki potrebuje organizacije, časopisje, ves strokovni politični in zadružni aparat in ta boj uspeva bolje, če se delavcem dobro godi. Ali ta preobrat v socialni in politični funkciji krize sega v Avstriji bolj daleč kakor drugod. V drugi polovici let devetdesetih je bila v Nemčiji sijajna industrijska konjunktura in pro-speriteta je trajala vse dlje kakor navadno. Takoj so se našli ljudje, ki so dejali: »Kriz ni sploh več. Da se morajo te ponavljati, to Je stara, ortodoksna in marksistična dogma. Krize se ne bodo več ponavljale.« Najprej so to prerokovali meščanski profesorji, za njimi so prišli seveda še sodrugi. In tako je nastala takrat nova teorija: Kriz ni več, katastrof ne bo več, ne vojn, ne revolucij, temveč vse se bo lepo mirno razvijalo navzgor. Tako so takrat mislili, ker Je bilo pet let res tako! Nato pa je prišla leta 1901. gospodarska kriza — za dve leti se je zakasnela, prišla Je pa le. Hipoma je bilo vse drugače in takoj so spoznali nemški delavci, da je mirni razvoj v socializem prevara, da ni te složne poti. Zdi se mi, da so nemški sodrugi tudi takrat trpeli vsled krize. Njihove organizacije in njihovo časopisje, ali njihovo mišljenje ne. Nemški proletariat je ona kriza zrevoludo-nirala, osvobodila ga je blodnje, da je len*o, živeti s kapitalističnim svetom v miru. V-ni.' se je k staremu revolucionarnemu nauku, da n> nič drugega za nas, kakor boj, tako dolgo, dokler ne postanemo tako močni, da strniogia* vitno ves kapitalistični sistem. Tako se mi zdi, da se avstrijski delavci še niso tega naučili. Vedno še upajo na počasen in miren razvoj navzgor, kakor so mislili v Nemčiji v letih 1895 do 1901. Ali če zavisi privlačna sila stranke le od »pozitivnih uspehov« v kapitalističnem svetu, tedaj borno še vedno doživeli razočaranja, v vsaki krizi. Vsaka kriza nam mora potem zmanjšati pogum. Zakaj vsakemu napredku v kapitalističnem svetu je določena kaj ozka meja. In Če smo dosegli potom strokovnih organizacij za nekaj vinarjev povišane mezde, tedaj ne koristi povišana mezda na uro prav nič, če nam je že jutri lehko oropan napredek s praznovanjem šiht. Saj to je vendar razlika med vsemi meščanskimi strankami in nami, da ne verujemo na življenje, vredno človeka, v tem družabnem redu. Če bomo spoznali, da ni mogoče združiti kapitalistični svet z interesi delavstva, tedaj natn krize ne bodo jemale poguma, temveč nas bodo le opominjale k podvojeni vnemi in pogumu, klicale nas bodo k dejanjem! Sodrug dr. Bauer je predlagal na to sledečo resolucijo: Notranja nasprotstva kapitalističnega proizvajanja se razodevajo v periodično se ponav-* ljajočih gospodarskih krizah. Produkcijo orne-* jujejo, medtem ko primanjkujejo ljudstvu vsi produkti. Blago je nakopičeno v skladiščih kapitalistov, medtem ko manjka ljudstvu hrana, obleka, stanovanje. Izdelkov dela ni mogoče prodati, ker ne morejo kupovati delavci lastnih proizvodov. Periodično se ponavljajočih k rial ni mogoče preprečiti, dokler bo obstojalo ka* pitalistično proizvajanje. Gospodarske krize bodo izginile šele tedaj, kadar bo družba osvojila proizvajalna sredstva. Gospodarsko krizo, ki tlači sedaj avstrij* sko narodno gospodarstvo, je pospešila, njen učinek poostrila in jo podaljšala zunanja politika avstrijskega imperializma in zapravljanja gospodarskih sil dežele z militarizmom. Boi proti pustolovski balkanski politiki vladajočih razredov in proti nezmernim zahtevam militarizma je torej utemeljen v najmočnejših gospodarskih zahtevah delavskega razreda. Delavski razred zahteva od države, deže! in občin ukrepe, ki so primerni, da omeje brez« poselnost. V ta namen zahtevamo: 1. Avstrijski industriji naj se odpro novi trgi z Izboljšanimi trgovinskimi pogodbami š Srbijo in Rumunijo in s tem, da se sklenejo trgovinske pogodbe z ostalimi balkanskimi državami in s prekomorskimi deželami. 2. Javna dela in dobave naj se oddajajo v kar največjem obsegu. Sredstva za produktivna javna dela naj se dobe s tem, da se omeje neproduktivni izdatki. Pri javnih delih naj se zaposle pred vsem domači brezposelni delavci, ne da bi se znižal mezdni nivo. 3. Izseljevanje brezposelnih se ne sme pre-i prečiti. 4. Skrajša naj se zakoniti maksimalni delovnik. Nadure se naj prepovedo. Ako država, dežele in občine ne morejo! preskrbeti brezposelnim dela, tedaj so dolžne* da olajšajo bedo brezposelnih. Zato zahtevamo po primerih tujine dovolitev državnih in ob-i činskih prispevkov k podporam, ki jih izplaču-i jejo strokovne organizacije brezposelnim. Zla-i sti nalagamo našim zastopnikom Po občinah, da zahtevajo povsod občinske prispevke W podporam strokovnih organizacij brezposelnim. Po kratki debati je sprejel strankin zbor resolucijo soglasno. Dnevne beležke. — Gospod dr. Šušteršič razglaša na svojih shodih, da je treba zatreti socialne demokrate, češ da niso izpolnili upov, ki jih je nekdaj gojil vrhovni poveljnik takozvane Slovenske Ljudske Stranke. Pravzaprav je gospod deželni glavar nekoliko krivičen, kajti zaradi neizpolnjenih upov bi se smel le tedaj pritoževati, če bi nam jih bil kdaj naznanil in če bi mu bili mi kdaj obljubili, da jih izpolnimo. Kdo ve, če mu ne bi ljubeznivo storili, kar želi, ako bi vedeli, kam gredo njegove želje? Toda domišljavi nismo, pa ne moremo vedeti, kako se sučejo Susteršičeve misli o strankah, ki niso njegove. In ker ne sega naše znanje tako daleč, nam mora že milostivo dovoliti, da gremo po tisti poti, ki jo najdemo sami. Če ne bi bil mogočni gospod govoril o svojih nekdanjih nadah, nam ne bi bilo prišlo niti na misel, da se kaj briga za nas. Ali po njegovih prijaznih deklamacijah, ki nam žugajo s poginom, bi bilo že zanimivo vedeti, kaj je pravzaprav upal. Nemara ne. da napravimo harikiri? To bi bilo neusmiljeno upanje, ki se krščanskemu možu ne bi podalo. Torej da bi se nam dobro godilo? Tega upanja ni gospod Šušteršič nikdar stvarno izrazil, kajti takrat, ko je imel najlepšo priliko, da bi bil omogočil socialnim demokratom nekoliko svobode gibanja, kar ne bi bila milost ampak pravica, je storil samo nasprotno. Ko se je v državnozborskem odseku izdelovala volilna reforma, je na vse kriplje tiščal s tako volilno geometrijo na dan. ki je popolnoma oropala socialno demokracijo; v deželnem zboru, kjer je bila njegova beseda Se vplivnejša, je pomagal sestaviti volilni red. ki bi rad vx vse čase socialnim demokratom zaprl vrata deželnega dvorca. Kaj je torej upal od nas?, Hvaležnosti? ... Ta bi mogla biti le negativna. Za batine se ne poljub«jejo roke. Socialni demokrat je morajo že slediti svojemu lastnemu upanju, in ker je gotovo, da ne bo dr. Šuster-: šič povabil nobenega socialnega demokrata, naj mirno prevzame njegov mandat in tudi nobenega klerikalca ne bo pregovoril, naj to s‘ori, se morajo že socialni demokratje bojevati za tisto, kar hočejo doseči. In ker je moč v rokah Predrznost Je, preveč se zanašati na srečo zdravja in mi- vbadanje. Pametni ljudje imajo vedno Fellerjev sliti: »Meni se ničesar ne more zgoditi, saj sem korenjak.« Nobenemu človeku se ob zibeli ne poje, da bi ga nekoč ne mogel mučiti protin. Rahel prepih včasi zadostuje, da nas seznani z neprijetnostmi skrnine, da povzroči trganje in bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluld z znamko »Elza-fluid« doma in so tako zoper nezgode zavarovani. Tudi našim čitateljem priporočamo, da naroče 12 steklenic za 5 K franko od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica, Elza trg 252, Hrvaško, najbolje skupaj s Fellerjevimi odvajal- nimi, krče lajšajočimi in prebavo pospešujočimi rabarbara-kroglicami z znamko Elza-kroglice, katerh stane 6 škatlic franko 4 K. Šusteršičeve stranke, se moramo v prvi vrsti bojevati z njo, kajti da bi posnemali Don Ki-šota in se bojevali z mlini na veter, bi bilo preveč plagiatorsko. — Klerikalna agitacija po deželi se od dne do dne bolj razvija. Na vseh koncih in krajih prirejajo deželni kristjani shode in se bahajo s svojim velikanskim delom in z neznanskimi uspehi. Bogvekaj sicer navadno ne tiči v teh govorih, ki so vsi napravljeni po enem kopitu, ali možakarji se gibljejo in vsak stori, kar pač more. In »ultra posse nemo tenetur« — nihče ni dolžan več storiti nego more. Gospodje imajo seveda popolnoma prav, če agitirajo. Nihče jim ne more tega zavrniti in nič ne bi bilo sme-šnejšega kakor če bi kdo tarnal zaradi te agitacije. Ampak treba je storiti to, kar delajo oni. Če agitirajo klerikalci, morajo agitirati tudi socialisti. In če vidimo, kdo agitira pri klerikalcih, kakšni junaki nastopajo pri njih kot govorniki, tedaj spoznavamo, da se naša agitacija Iehko še najmanje potroji. Ljudi, ki znajo in vedo toliko, kolikor navadni klerikalni agitatorji, imam po svojih organizacijah več kot dovolj. Torej je le treba, da zaupajo sami sebi, pa bodo lehko prav veliko opravili, če se le resno polotijo dela. Klerikalci razumejo, da je čas kratek in da se zato ne sme izgubiti nobena minuta; to morajo razumeti tudi naši pristaši in morajo zato porabiti vsak trenotek. Vsak prepriča« socialni demokrat mora sedaj med ljudi, vsak mora biti agitator. To ni povelje kakšnega komandanta, ampak dolžnost, ki jo imajo kot delavci. Kajti če hočejo, da se bo deželni zbor oziral na delavske interese, se mora v njem slišati glas delavske stranke. — Samostojni kandidat za ljubljansko okolico. V splošni kuriji kandidira v ljubljanski okolici posestnik Andrej Knez z Viča. — Samostojni kandidat je za splošno kurijo na deželi. V ribniškem okraju kandidira posestnik Franc Andolšek iz Vel. Poljan; v logaškem okraju c. kr. višji živinozdravnik Fran Majdič; v novomeškem okraju pa posestnik profesor Amat Škerlj iz Gotne vasi. — Učitelj z dežele nam piše: Sobotni »Slovenec« prinaša članek iz učiteljskih krogov (?), v katerem so tudi ti-le značilni stavki: »Tisti, ki imajo usodo kranjskega učiteljstva v rokah, si bodo presneto dobro premislili, preden odpro deželno blagajno tistim, ki jih sedaj tako podlo in neosnovano blatijo.« Značilne so te besede Ea krščansko ljubezen deželnih kristjanov, značilne za moralo klerikalnih teroristov in značilne za »tovariša«, ki jih je napisaL Kranjsko učiteljstvo, v kolikor še ni uklonilo tilnika pod klerikalni jarem, je izdalo brošuro »Dejanja govore«, v kateri povsem mimo in z dokazi osvetljuje pristransko in krivično postopanje deželnega odbora napram neklerikalnemu učiteljstvu. Resnična dejstva imenuje »tovariš«, ki skoraj gotovo uživa 25 % doklado in še kaj drugega, blatenje in podlost. Deželne blagajne bodo ostale tudi še nadalje zapečatene s sedmimi pečati — kako dobro informiran Je ta »tovariš« ,kranfcko učiteljstvo ne spokori. Tovariši! Volitve za deželni zbor so pred vrati jn lehko izpremenimo »usodo«. Na delo torej za klerikalne kandidate, na delo, da bo Kranjska dobila še bolj črn parlamenti Tako naj bi pil govoril Člankar v »Slovencu«! Svojo usodo Imamo sami v rokah. Ce oddamo pri deželno-zborekih volitvah naše glasove kandidatom socialno demokratične stranke, tedaj bomo izročili našo usodo v prave roke. Na delo torej za Stranko, ki Je vsikdar nesebično pokazala svojo ljubezen do učiteljstva. Zgled naj nam bodo go-rlsta tovariši, ki so v zadnjem času pričeli s čvrstim delom za socialno demokracijo. ~ Koncert »Glasbene Matice«. »Glasbeni Matici« se je posrečilo pridobiti svetovnoznano pevko, umetnico, ki je najboljša pevka na Švedskem, gospo Sv&rstromovo, ki bo sodelovala pri koncertu v nedeljo. ~ Samomor topničarja. Ustrelil se je včeraj dopoldne ognjičar šimak pri 7. artiljerij-skem polku v Ljubljani. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Prenesli so ga v mrtvašnico vojaške bolnišnice. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalje.) Pobrigal se Je z vso močjo, da bi bila udeležba na shodu kar največja. Sam se je namenil, Spregovoriti na shodu, vse temeljito pojasniti in razvneti. 1 Na parnik je prišel z Mikyško In Otokar-ent in našel ondi že obilico tovarišev, med njimi udi Kačerovskega, za kar mu je bil zelo hva-ežem. Največ mu je bilo do tega, da bi bil Ka-čerovsky prišel, kajti v duhu Je bil prepričan, da ga s svojim govorom pridobi vsaj deloma ln da Kačerovsky sam prizna napačnost svoje smeri. Razven Kačerovskega je na pristanišču čakasl izmed ožje znanih i gigriski filozof On-dr66ek, tisti Ondržček, kateri je nekdaj na Ivanovih večerih rad zapredal literarne debate. [Tu je stal s svojo ljubico Irmo, kandidatinjo učiteljišča ln navdušeno dekadentinjo. Irma Je bila svetlolasa živa deklica. Pisala je simbolistične pesmi, katerih ji za sedaj nihče ni objavljal. Razven Ondrfička in Irme so bili trije abi- iurijenti, potem Ivanov bivši součenec Pavlou-ek In nekaj«*nladih delavcev, s katerimi se je van seznanil pri Soumarju. ' Približeval se je čas odhoda. Dijaki so v jutrlci tekali z nabrežja na ladiiskl mostič. išfoČ Prostora nod nlatneno streho parnika. 7. vode je — Umrli so v Ljubljani: Karel Alfarei, knjigovodja v pok., 75 let. — Stanko Gorenc, rejenec, 7 mesecev. — Marija Oven, hiralka, 73 let. — O šivalnih strojih. Ze večkrat smo imeli priložnost, da smo se bavili z znano ali tujo firmo Singer & Comp., katera je pred kratkim v časopisih naznanjala, da povrne vse potne stroške za vožnjo tistim udeležencem letošnjega kat. shoda v Ljubljani, kateri naroče pri njej kak stroj. Toraj imajo pri Singerjevi družbi samo udeleženci kat. shoda lepo ugodnost pri nakupu šivalnega stroja in magnati, ki iehko za stroj ene vrste takoj odštejejo 240 K. Nasprotno pa ne dobi ubogi proletarec pri nabavi nobene ugodnosti, temveč mora za zgoraj omenjeni šivalni stroj plačati na obroke 300 K, tako da plača delavec, ki si v potu svojega obraza in s krvavimi žulji težko služi vsakdanji kruh, čez 20%, piši in beri dvajset proc. več, kot oni, ki plača skupno. Potem pa ima ta družba še toliko predrznosti, da objavlja v časopisih, da zida v Novem Jorku nebotičnike (Wolkenkratzer), za čigave kronce, tega ne pove. Družba Can. Pacific izvaža iz Avstrije ljudi, družba Singer pa avstrijski kapital. — »Živ ln mrtev«, tragedija po nedolžnem obsojenega, po znamenitem romanu od Jules Mary, se bode predvajala od danes do četrtka v kino »Idealu«. Predstave od 3. do 5., 5. do 7., 7. do 9., 9. do 11. V petek »Strupena kača«, Nordiskfilm. V soboto igrokaz »Mrtvi govore«, v petih delih. Drugi teden velika senzacija Albert Bassermann (nemški Zacconi) v pretresljivi drami »Kralj«. Seja občinskega odbora v Idriji. Dne 5. t. m. ob 6. zvečer je imel tukajšnji občinski odbor javno in tajno sejo z dnevnim redom: 1. Proračun mestne občine idrijske za leto 1914. 2. Dopolnitev pravil »Mestne hranilnice« v Idriji. 3. Izjava o primernosti v tarifu za avtomobilno zvezo Idrija-Logatec in obratno po podjetniku Val. Lapajnetu nastavljenih cen. 4. Volitev dveh članov v volilno komisijo za pred-stoječe deželnozborske volitve. 5. Slučajnosti. Zupan Ivan Štraus konstatira sklepčnost, ker je navzočih 27 svetovalcev in odbornikov ter otvarja sejo. Overovateljem zapisnika imenuje odbornika Danila Pirca in Iv. Kavčiča. Nato prečita okrožnico deželnega odbora z dne 5. oktobra 1913, št. 19.038, s katero se opozarjajo županstva, da je odškodnina iz občinske blagajne občinskim odbornikom za udeleževanje pri sejah nepostavna in jo je odpraviti. (To se v Idriji sploh ne godi, da bi bil za seje kdo odškodovan, ampak velja za klerikalne vaške občine.) Dalje poroča župan, da je deželni odbor v Ljubljani z odlokom z dne 18. oktobra 1.1., št. 19.954, naznanil, da se ne more pritrditi naknadni 6 % dokladi na direktne davke za leto 1913, ker je mnenja, da bi bilo pravilneje upoštevati letošnji primanjkljaj pri sestavi rednega proračuna za prihodnje leto. Odlok deželnega odbora se vzame na znanje. Na to poroča župan, da je bil proračun mestne občine idrijske za leto 1914 postavno dobo javno razložen in ugovora proti sestavi županstvo ni dobilo. Na željo večine občinskega odbora poroča župan nato le o onih postavkah, ki so se izpremenile napram proračunu letošnjega leta. Po svojem poročilu predlaga župan v zmislu sklepov mestnega starešinstva sledeče: Pod- pora društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji se od 200 K zviša na 400 K, nasprotno pa podpora idrijskim visokošolcem zniža na 2800 K. Postavka 1000 K za napravo stolpa za sušenje gasilskih cevi se zmanjša za 300 K in ta znesek stavi v proračun kot prispevek občine gasilnemu društvu za nabavo gasilnega orodja. Končno poroča župan, da se bo primanjkljaj 12.526 K občinskega proračuna za leto 1914 pokril iz zaklada 20.000 K za novo mestno klavnico. Nato otvarja debato o proračunu. Odbornik J. Kavčič predlaga, da se znesek 120 K, ki je proračunjen za podporo dijaškim podpornim društvom v Pragi, Gradcu in na Dunaju, odda »združenemu odboru za podpiranje visokošolcev«. Predlog se odkloni. Odbornik Iv. Kavčič predlaga, da se postavka 200 K kot prispevek obrtni bolniški blagajni črta, odda pa protialkoholnem društvu »Sveta vojska«, ki prosi podpore. Predlog se po kratki razpravi odkloni, ker voditelji te organizacije v Idriji niso ljudje, od katerih bi bilo pričakovati uspehov v protialkoholnem gibanju. Odbornik Alojz Pegan predlaga, da se stavi v proračun znesek 4000 K za zgradbo gasilnega doma, ker so se izvedenci izrekli, da je nastanitev gasilnega društva v novozgrajeni občinski hiši št. 509 neprikladno z ozirom na lego poslopja. Odbornik Filip Vidic je proti predlogu, češ, da so sedanji prostori povsem primerni za shrambo gasilnega orodja, zlasti ker ti prostori ne stanejo nič in tudi za erarično shrambo gasilnega orodja zadostujejo, ker so lepi in suhi. Predlog Pegana se odkloni. Odbornik Leopold Troha želi, da bi se obrtno-nadaljevalna šola preuredila tako, da bi deželni odbor prispeval šoli. Odbornik Jak. Kavčič priporoča, da se občina obrne na deželni odbor za uvrstitev občinskih cest med okrajne, oziroma deželne ceste po novem cestnem zakonu. Ko pojasnjuje župan še nekatere zadeve iz prejšnjih razprav, se z večino glasov odobri celotni proračun z izpre-meinbami, kakor jih je bilo predlagalo mestno starjšinstvo. Od 27 glasuje 5 odbornikov proti celotnemu proračunu. — Dopolnitev pravil »Mestne hranilnice«, ki je potrebna, kakor pojasnjuje župan, vsled vlog sodnih varovancev, ki morajo biti vinkulirana, se soglasno odobri. — Cene avtomobilne vožnje, kakor jih predlaga Val. Lapajne, se odobre z dostavkom, nal županstvo poudarja željo, da naj c. kr. obrtna oblast skoraj reši prošnjo Val. Lapajneta za izdajo koncesije za periodično vožnjo z avtomobili med Idrijo in Logatcem. — V volilno komisijo za deželnozborske volitve se na predlog župana izvolijo trije člani, in sicer za volitev 1. dec. svetovalca Alojz Uršič in Andrej Primožič, za 16. dec. pa še odbornik Leop. Troha. — Pri točki »Slučajnosti« poroča župan, da prosi posestnik Jernej Vončina v Idriji št. 189, da se mu pismeno zagotovi obstoj vodnjaka pred njegovo hišo, ker je pred leti dal svet za ta vodovod brezplačno. Tej prošnji naj se ugodi pod pogojem, da se vode pri vodnjaku ne bo nepotrebno rabilo na škodo drugih posestnikov. Dalje poroča, da prosijo posestniki Čar Ivan, Jordan Ivan, Velikajne Ivan, Vojska Fran in Bezeljak Ivan za napravo električne žarnice pri hiši št. 357. Prošnja se odstopi stavbnemu odseku v ugodno rešitev. — Odbornik Franc Kosmač trdi, da so v mestu nekatere žarnice odveč, te naj bi se prenesle na druge kraje, kjer ni nobene. Končno se sklene, naj stavbni odsek prouči razširitev električnih luči tudi na Zemljo in pri sv. Antonu. — Prošnjo I. Smuka glede vodovodne naprave se sklene odstopiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki je edino kompetentno o vodnih zadevah kot prva inštanca razpravljati. — Dalje poroča župan, da prosijo posestniki Čopič Jernej, Kos Anton, Šinkovec Leopold in Liker Marija za napravo vodovodnega jarka ob cesti od hiše št. 367 do vodnjaka vrh Riž. Prošnja se odstopi stavbnemu odseku. — Odbornik Franc Bogataj interpelira župana glede zanemarjenosti ceste proti Vojskem. Zupan pojasni, da je stavbni odsek sklenil, da se odstavita dosedanja cestarja in imenujejo novi. On pa je mnenja, naj se jih še enkrat pozove, da naj imata cesto v redu. Odbornik Modrijan zahteva, da se ju takoj odstavi, ker drugače izgubi stavbni odsek svojo veljavo. Obvelja pa na nasvet župana in Jak. Kavčiča, ki zahteva, da če ne bo red, županstvo oba odstavi ter službo razpiše. S tem so bile razprave javne seje končane in otvori župan tajno sejo. Prošnjo Franca Kosmača za prirejanje ki-nematografičnih predstav v Idriji se sklene priporočati obrtni oblasti v ugodno rešitev. Isto-tako se priporočajo prošnje Leop. in Ane Obid, in Frančiške Lapajne za gostilniško koncesijo, oziroma razširitev iste. Prošnji hotelirja Fran Fiale za podaljšanje policijske ure se ugodi, ako plačuje letno pristojbino 50 K. Podpore se do- m vel hlad. Smrad dima, ki ga je veter raznašal po reki, je ščipal v oči in neprijetno ščegetal v nos. Po tretjem zvonenju je zapljuskala voda, katero je razbrazdalo kolo ladije in jo metalo nazaj, dimnik je močneje zapuhal ditn in parnik, spuščen od mostu, se je premaknil v reki. Valovi so se zazibali po gladini Vltave. Na parniku je bilo živo. Študentje so pre* tresali prepoved reskriptovega shoda, kritizirali javne razmere in govorili tudi o Soumarjevem zaporu. Kačerovsky je omenil v šali: »Kaj ko bi nas vse tako-le, kot sedimo tu, pozaprli, pa bi bilo vse vojske konec?« »Baš zato se moramo pobrigati, Kačerov-sky«, je odgovoril Ivan burno, »da bi je ne bilo!« »Kačerovsky,« je zagrozil Mikyška, »nikar nam danes ne kazite. Sedaj ni časa za filozofiranje. Trenotek Je resnoben, itak smo že dovolj raztreskani. Bodite pameten, korakajmo enotno naprej!« Kmalu so bili v Chuchli in odtod so se dali prepeljati na drugi breg v Hodkovičke, kjer bi se moralo vršiti zborovanje v dvorani neke restavracije. Pred gostilno je bil vrt, v katerem se je listje že rumenilo. Za restavracijo se je črnil borov les. V gostilni so študente pričakovali, dvorana je bila že naprej naročena. Sredi dvorane je stala dolga vrsta miz. Okrog teh so posedli. Precej so začeli prinašati pivo in začelo se je livahno življenje. V tem jo prišli udeleženci, ki so iz Prage odkorakali peš. Med njimi je bil medicinec Be-neš in nekaj delavcev, izmed katerih je bil eden z bujnimi črnimi lasmi in široko ovratnico slikarski pomočnik Donbeh. Takoj je pritekel k Ivanu s pisemcem, katero je Soumar z zvijačo spravil iz ječe. Ivan ga je prečital, Mikyška pa je za sedaj zapiral okna dvorane in naznanil, da vsak dobi osebno vabilo za slučaj, da bi policija vdrla v dvorano. »Tako smo postavno zavarovani, in hudiča, kaj nam potem morejo!« Ko so bili listki razdeljeni, sta Ivan in Mi-kyška obšla še enkrat mize, da se prepričata, ali nista nikogar prezrla. »Ali imate vi legitimacijo, since?« je vprašal Mikyška rejenega, rdečeličnega mladiča. »O, da!« se je zasmejal fante. ’ »Na zdravje!« ' »Na zdravje!« Solnce je skozi dvoje oken padalo noter, obsevajoč nasprotno steno in razsvetljujoč dvorano, v kateri so se dvigali kolobarji dima proti stropu. Tekali, šumeli so še, dokler se ni mahoma zaploskalo v znak, da naj bi bilo tiho. Takoj je vse omolknilo In Mikyška je otvoril sejo. 1. , XXXII. »Kamaradl, sešli smo se tu v Jako važnem času. Kakor v življenju vsakega posameznika, tako se pojavljajo i v življenju narodov važne ure. Našemu narodu Je prišla baš taka ura. Morda se baš bliža in rodi ena izmed najhisto-ričnejših dogodkov. Zato smo vas sklicali, ker ločijo šestim idrijskim dijakom na visokih šolah mesečno po 30 K, trem pa po 20 K. Enkratna podpora 50 K se dovoli Mariji L.ukežič, rudarski vdovi v Idriji, za šolnino dveh učen-« cev na državni realki v Idriji ter enkratno podi poro 20 K delavcem Ant. Medvediču za hčerko, ki obiskuje trgovski tečaj v Trstu. Prošnja r&< alčnega profesorja Andreja Plečnika za izbrii povračila predujmov se odkloni. Ugodi pa v toj liko, da se rok vplačanja podaljša do 1. listopad* 1914. Prošnja trgovsko-obrtne zadruge v Idrij^ za odstranitev nekaterih manufakturnih sejmoV; v Idriji se odkloni. Naroči pa se županstvu, ^ se tuji manufakturni in galanterijski trgovci, M očividno ljudi včasih celo goljufajo, strožje nad; zorujejo. Nato zaključuje župan sejo ob 9. zvei čer. Štajersko. — Pazite na otroke! Iz Gradca poročajo! Cestarica Pinder v Gratkornu je dne 8. t. m* ob 1. ponoči, ko se je vrnila domu, našla dveletnega sina Friderika v ožgani posteljici mrtvega, štiriletni Janezek pa je ležal nezavesten na tleh. Oba otroka sta metala goreči premog iz peči v posteljo. Dne 12. t. m. je tudi drugi sin* ček umrl vsled opeklin. — Vojak je defravdiral in pobegniL 1* Ptuja poročajo: Pobegnil je od tukajšnjega J* jonirskega bataljona pijonir Jožef Svenšek. Po* neveril je nekaj denarja, ki je pripadal moštvi — Velik požar. V vasi Spodnji Tilmič j* zgorelo v sredo več kmetom 8 poslopij. Nesre* ča je toliko hujša, ker so imeli kmetje sedaj h vse pridelke pod streho. Zgorelo je tudi nekaj živine. el ja lani 'Val' Jije Voj( *ejš »Ogl Jh i** *ere !ral ž Mi sl n Vv t p' S\ Sk m g< F s Sod izr jat H^eli hiž nii , up fcij cij už ^ni: nj ar, ko UH da oncentrirane sile, ki dičijo nekatere starejše ^ »poznejše Verdijeve opere, je krivo, da ne pri-*ja »Maškarni ples« kljub težavam, ki jih na-iga dirigentu, pevcem in orkestru, do velike Pijave. Odgovoren pa je pač tudi libreto, ro-lantično skrpcualo, polno bombastičnega lišpa 1 : pozabljenih časov, pa brez soka in žive este->* ke. Za pevce je »Un ballo di niaschera« malo i' Valežna naloga. Povzroča jim dosti truda, ne * jim pa skoraj nobene prilike, da bi razvili *' Voje kvalitete, tako da tudi solisti, ki so pri 1] ' “fejšnjih gostovanjih takorekoč triumfirali, niso ^ ; *iogIi prav izrabiti svojega materijala. Sodba o lih ostaja neizpremenjena. Gospoda Lowcsyn-$ taga simpatični lirični tenor je bil prav pri-1 *eren vlogi Rikarda, katerega je elegantno J *ral. Gospod Vuškovič zna veliko več nego ^ i^li je bilo snoči dovoljeno. Gdčna. Koroščeva ^ ^ imela s svojim čistim, močnim in izšolanim 5 Wm vso partijo v oblasti, v igri pa je bila * Vina. Gdčna. V a 1 e n t i j e v a kot vražarica ^ v slišali smo jo že kot Azuceno — je očividno 1 * na začetku svoje kariere; s svojim polnokrvnim altom kaže lepe ambicije. G. Polakova poje tudi velike partije v operah, je imela M paž čisto operetno vlogo, ki je bila igrača W Zarotnika gg. Lesič in Križaj nista imela ^liko opraviti. Zbor je bil korekten. Dirigiral * gospod Faller z vervo. , ■ Trst. i . _ Najboljše delo. V četrtek 13. t. m. je bilo i* h gostilni »International« v ulici Beccacio 25 Wovanje, ki sta ga sklicala naša mladeniška '»orovdnje, m oid Tganizacija in pevski zbor »Ljudskega odra«. zborovanju, ki je bilo kljub slabemu vremenu dobro obiskano, je sodrug Hočevar po-Jidal, da se mladeniška organizacija m pevski tor preselita 30. t. m. v nove prostore v Ro-Su* Razumljivo je, da so navzoči sprejeli to jodno vest z veseljem in izrazili odkritosrčno /iznanje onim, ki so uresničili to staro željo ganskih sodrugov. V novih prostorih bodo Hele svoj sedež sledeče naše institucije: Po-^užnica »Ljudskega odra«, pevski zbor, mla-l Eniška organizacija, tamburaški zbor, dve 1 Juplni železničarske organizacije, pol. organi-Scija II. okraja in rojanska krajevna organi-1 Jlcija. Za predavanja, ki jih bo prirejala po- * Južniča »Ljudskega odra« in mladeniška or-I® ^nizacija, pa pevski in glasb, pouk bo v novih i* ?ostorih na razpolago prostorna dvorana, pri- Wna tudi za manjše prireditve. To novo podaje naše mladine je vredno vsakršne podpore. y polnila se je stara želja in sedaj je ležeče na * Peh da to podpiramo. Drugi pripovedujejo, * S nas ni, drugi operirajo proti nam s frazami e* ? napadi. Mi pa delajmo, zakaj delo in njegoyi n- Vhi so najboljši odgovor našim nasprotm-il C ki nas hočejo utajiti, ki nas pa ne morejo o- Višati iz kataloga živili političnih strank. — Družinski večer, ki ga je priredila naša rl ladina pretečno nedeljo v gostilni »Interna-50 ^nal« in ki je privabil na zabavo veliko ste-e- H0 mladine in starejših sodrugov, je uspel kar in >Uepše. Lepa zabava je trajala ob petju in &f\so/n pozno v noč. ijj. opCine. Predavanje, ki se je vršilo pre- l — nboto v društvenih prostorih nodruž-^n0 bspp-a »Ljudskega odra«, je u '!o nad ue Okovanje. Obilemu občinstvu le pre-? ?T Jlue Regent o komunističrem mani-ita predavanja se bodo nadaljevala po mož-tr* Ch redno vsako .soboto Podružnica napre-■VSti re“" lep0 jn bo sodruge kmalu lznena- r /Sanovitvijo pevskega zbora. Le naprej delom Sadovi ne bodo izostali. y gkednju je predaval pretečeno so- Ntn v kovinarski organizaciji sodrug dr. Tu-rn delavskem gibanju m socialni demokrati Tudi to predavanje se je dobro obneslo ub dejstvu, da je bil ob isti uri krajevni shod Državna zveza avstrijskih tiskarnarjev je obvestila zvezo tiskarjev, da je predložila tarifnim delegatom podjetnikov vsa pisma, ki so bila pisana med obema organizacijama in da pridejo delegati v zmislu dopisa z dne 6. novembra na razprave, ki jih je določil tarifni urad za 17. novembra (t. j. včeraj) in podajo napovedano načelno Izjavo z dne 4. decembra. (V tem pismu je organizacija tiskarjev vprašala podjetniško organizacijo, če je pripravljena biv-stveno izpremeniti stališče glede na delovni čas in zaposlenje za tiskarje, strojnike, vajence in strojne stavce, na katero se je bila postavila s svojimi proti predlogi. V pismu je bilo na-glašano, da je nadaljevanje pogajanja brezpomembno, če ni podjetniška organizacija pripravljena, da izpremeni svoje stališče.) Na včerajšnje pismo so odšli sodrugi Leopold Pochop, Anton VVieser in Viljem Schiegl k podjetnikom v zavod za pospeševanje obrti, da dobe odgovor. Zastopniki podjetnikov se izrekli svoje začudenje, da niso prišli vsi delegati. Po daljšem dosti razburjenem razgovoru so se podjetniki umaknili na posvetovanje, da sestavijo odgovor. Večji del tega odgovora so delegati tiskarjev odklonili. Naposled sta se obe stranki zedinili na tem, da naj tarifni urad takoj pozove črkolivce, da pošljejo svoje delegate na tarifno konferenco. Druga izjava pravi, da se bo razpravljalo na podlagi besedila sedaj veljavnega tarifa In da predlogi niso nikakršen oktroa, ampak da predstavljajo le želje obeh kurij, ki naj služijo kot pripomoček razpravam. Na podlagi tega dogovora je bilo sklenjeno, da se nadaljuje pogajanje v torek ob 3. popoldne. ZOPER DRAGINJO. Dunaj, 18. Včeraj je bil tukaj prvi splošni shod avstrijskih gospodinj ob izredno veliki udeležbi. V raznih okrajih je bilo 13 shodov, na katerih so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo od vlade z ozirom na draginjo živil, da misli pri sklepanju novih trgovinskih pogodb na interese konsuinentov. Resolucije zahtevajo dovoljenje za neomejen uvoz mesa in živine, ob znižani carini ter uvoz prekomorskega mesa, da se na ta način omeji draginja mesa. i i :5: Nših ondotnih zadrugarjev ,e* — Za kratek Čas. Tržaška »Edinost«, ved- {K \ duhovita v svojih iznajdbah je povedala, da l l nekemu govorniku ob priliki koncerta za-*ebškega »Kola« v Narodnem domu od same l nekemu govorniku ob priliki koncerta za-tehškeea »Kola« v Narodnem domu od same % Ijenostf »stopile solze na oči«. Bog vedi, za * V so bile solze tako nagajive! «• — Od resnega do smešnega... V petek 14. £ V m je govoril v državnem zboru tržaški ital. ,rt Nacionalistični poslanec dr. Pitacco. »Piccolo« £ Vavi, da je bil ta njegov govor »poderoso«. V ves govor ni bil vreden učenca iz, IV. g'*n-'azijskega razreda. Povspel se je pa do vihun-ko je dr Pitacco natvezil navzočim poslan-Wn. da tržaška Narodna Del. organizacija or-’ lanizira priseljevanje Slovencev v 1 rst, da z ^odpira te priseljence z vsemi sredstvi, z de-»arjem, z nakupom premičnim onim, ki se ho-cf sejo v Trstu stabilizirati in drugo. Res je, ker ft povedal, da ponuja delavce v slučaju stavk, * oda prej omenjenega dela pa res še nihče 1 ^i opazil in pravimo: Kako naj bo vlada resna poslanci, ki znajo biti tako prokleto malo esni v svojih govorih? Ubogi dr. I itacco. Morda je tudi njemu stopila solza na oči. Goriško. — Starostna preskrba v Avstriji, 671etna •eva M. Silič iz Vrtojbe je izgnana iz Gorice, toišla je beračit, redar pa jo je gnal v zapor. V »trem zaporu bo 10 dni preskrbljena s hrano a prenočiščem. _______ Zadnje vesti. DELEGACIJE Dunaj, 18. »Ungar. Post« poroča z včeraj-injim dnem: Davi je prišel oddelek ogrske par-oaiamentarne straže pod poveljmštvom podpol-im, (Ovnika Horvatha sem. (Tako se madjarski ro- nogotci »pripravljajo« na delegacijsko zase-:iiii tanje!) TISKARSKO PLAČILNO GIBANJE. wr Dunaj, 18. Včeraj je nastopil v razpravah LoL uradi obnovitve tarifa za tiskarje preobrat. POLJAKI IN RUSINI. Dunaj, 18. Pri včerajšnjih konferencah se ni dosegel nikakršen kompromis. Pričakovati je torej, da bodo Rusinl nadaljevali obstrukcijo v državnem zboru. Dunaj, 18. V parlamentarnih krogih zagotavljajo, da bo današnja konferenca grofa Stiirgkha z rusinskimi voditelji odločilnega pomena za nadaljnji razvoj gališke krize in parlamentarnega položaja. Nemški nacionalci in krščanski socialci se pogajajo o korakih, ki naj se store, če Rusini ne ustavijo obstrukcije. Misli se na dolgotrajne seje In na strožjo rabo poslovnika. VOLITEV NA KOROŠKEM. Celovec, 18. Pri včerajšnji dopolnilni vo-litvi za koroški deželni zbor je bil iz trgovske in obrtne zbornice izvoljen državnozborski poslanec D o b e r n i g. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Budimpešta, 18. Včeraj je bila pri ministrskem predsedniku grofu Tiszl konferenca zaradi hrvaškega vprašanja, ki je trajala od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne. Na povabilo grofa Tisze so se konference udeležili hrvaški minister grof P e j a č e v i č, kraljevski komisar baron Sk e r 1 e c z, ter zastopniki hrvaško-srbske koalicije bivši sekcijski načelnik Vladimir Nikolič, ter bivši poslanci Badaj, Medakovič inMazuranič. Na konferenci so se obravnavala viseča vprašanja. Nazori so se znatno zbližali. VELIK VOJAŠKI IZGRED. Sarajevo, 18. V neki gostilni so se ponoči sprli artiljeristi in sanitetni vojaki. Neki narednik je artiljerijskega četovodjo Roplerja s sabljo tako udaril, da ga je ubil. Dva druga četo-vodji Ernst in N a g e 1 r e i t e r sta težko ranjena. VELIK POŽAR. Szekely, 18. Največji mlin izven Budimpešte, »Viktoria« v Szekelyju, se je včeraj ob 8. zjutraj vžgal. Požar je vpepelil vse poslopje. Požarna bramba se je morala boriti z velikanskimi težavami, ker se ni mogla približati plamenu. En delavec je bil pri reševanju težko poškodovan. Akcijski kapital mlina znaša I V2 mi-ljona kron. Blago je bilo v zadnji bilanci navedeno s 4*3 mil., vrednost oprave pa z 2 miljona kron. NESREČA BOLGARSKE. Govori bolgarskih ministrov. Sofija, 17. Včeraj je imel finančni minister Tončev shod, na katerem je govoril o težki nesreči, ki je zadela Bolgarsko, ter je dejal, da je bila zveza s Srbijo vzrok te nesreče, kajti ta zveza je bila v temelju zgrešena. Tončev je nato razvil gospodarski program vlade in je dejal: Način, po katerem vodimo posle, pokaže, da stojimo na stališču žive narodne realnosti. Potem je govoril minister za zunanje zadeve Genadljev. Njegov govor je trajal tri ure. Poizkušal je razložiti vzroke narodne nesreče z mnogimi dokumenti v rokah in je šel za tem, da bi dognal, kdo je odgovoren. Genadijev je dejal: Gešovova vlada ni storila vseh ukrepov, da bi bila pripravila vojno, katero je pričela z nezadostno oboroženo armado in s sanitetnim materijalom, katerega je bilo skoraj toliko, kolikor nič. Ko je septembra 1912 Turčija mobilizirala, Je generalni svet kljub pomanjkljivostim, ki so bile v armadi, izjavil, da jamči za zmago, ampak da mora biti vojna kratka. Ko pa je vojna izbruhnila, se vlada ni ozirala na to izjavo, temveč je dala zavlačiti mirovno pogajanje v Londonu, ker je hotela ohraniti korektno razmerje do Srbije in Grške. Genadijev je bil svetoval Danevu, naj sklene mir in ga je uno-zarjal na nevarnost napada od srbske, grške in turške strani. Vlada pa ni hotela skleniti miru, in šele po poročilih generalov Savova in Fi-čeva, ki sta naglašala potrebo premirja, je bilo sklenjeno to. Ta trenotek se je pričela nesreča Bolgarske. Vlada ni znala izkoristiti sijajnega položaja, ki so ga bile ustvarile bolgarske zmage; lahko bi bila ohranila sile dežele sposobne, če bi bila sklenila mir in tako bi bila preprečila nove komplikacije. Medtem je bila Rumunija formulirala svoje zahteve, Srbi in Grki pa so začeli preganjati Bolgare v Mace-doniji. Kakor so se razmere komplicirale, tako je Rumunija povišavala svoje zahteve, in ko se je prekinilo pogajanje v Londonu, je Bolgarska izgubila prednosti pozicije, ki jih je bila dosegla pri Čataldži. Na koncu svojih izvajanj je Genadijev dejal, da vojna s Srbijo in Grško ni bila nesreča Bolgarske. Nesreča je bila v načinu, kako se je vodila vojna s Turčijo. Narod in armada sta izpolnila svojo dolžnost. Vse napake je storila diplomacija. Sedanja vlada je prišla na krmilo v trenotku, ko je bilo vse v nevarnosti. Obvarovala je glavno mesto sovražnega vstopa, rešila je čast armade, od plodov njenih zmag pa to, kar se je še dalo rešiti. Vlada prosi, naj ji volilci zaupajo, da bo mogla zopet okrepčati silo naroda. Vtisk ministrskih govorov. Sofija, 18. Volilni govor ministra za zunanje zadeve Genadijeva je napravil velik vtisk. Občinstvo je zelo razburjeno nad prejšnjimi vladnimi strankami. Tudi Todorov govori. Sofija, 18. Bivši minister Todorov je na shodih Gešovove stranke razlagal, da Rusija ni kriva bolgarske nesreče. Zagovarjal je rusko politiko in ostro nastopal proti bolgarskim pro-tiruskim strujam. JOHANCA NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. V Pussuelu so razkrinkali dva-najsteltno (!) »čudodelno« dekle Raymonde Bellier, da na svojem obrazu ali na roki lehko pokaže imena, ki si jih mislijo druge osebe, v krvavi pisavi. Izkazalo se je, da si je v neopaženih trenotkih ugrebla besede z lasnicami v kožo. MEHIKANSKE HOMATIJE. Amerika čaka. VVashlngton, 27. Bryan in Wilson sta imela snoči konferenco. Dasi stoji vlada na stališču, da mora Huerta odnehati, hoče vendar še par dni počakati, da vidi, kakšen učinek bo imel pritisk Zedinjenih držav na Huerto. Šeie potem bodo sklenjeni definitivni ukrepi. HUERTA SE UMAKNE. Mehiko, 17. Tukaj zagotavljajo, da je imel ameriški zastopnik sestanek s Huerto, ki je dejal, da ne odstopi in da more poslušati le take predloge, ki se vjemajo z njegovo častjo in z ugledom Mehike. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska "Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov, Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo -------------------------------- vabi člane v zmislu § 33. zadružnih pravil na redna članska zborovanja ki bodo 22. novembra ob 8. zvečer na Glincah v gostilni „ Amerika" za okrožje Vič-Glince. 23. novembra ob 3. popoldne v Tržiču pri „Pelarju“ za okrožje Tržič. 24. novembra ob 8. zvečer v Trnovem pri Krakovčanu za Trnovo-Krakovo. 25. novembra ob 8. zvečer v Spodnji Šiški pri Anžoku za okrožje Spodnja in Zgornja Šiška. 28. novembra ob 8. zvečer v Sodni ulici 4 pri Novakoviču za Kolodvorski okraj. 29. novembra v Vodmatu pri Pavšku ob 8. zvečer za okrožje Vodmat-Moste. 30. novembra ob pol 10. dopoldne na Jesenicah pri Peklarju, popoldne ob 2. pri Jelenu na Savi, zvečer ob pol 6. na Koroški Beli pri Hkavcu. DNEVNI RED: 1. Računsko poročilo za leto 1912(1913. 2. Volitev delegatov in namestnikov za občni zbor. 3. Predlogi* in nasveti oziroma pritožbe. Poročevalec ravnatelj Ant. Kristan. Pristop imajo samo člani in njih žene. — Pričakuje se obilna udeležba. Pr e dioda je treba vložiti 8 dni pred vršitvijo občnega zbora načelstvu. Nadzorstvo. J. Kitek, preds. f. ? Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte, j | Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke 2e I ■ OZOF » pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwiUe“. • •• Naroča se jih pri upravi „ZARJEa v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. • • v • • po najmzp cem. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro- kih do 40 kron. * ::: Načelstvo. Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi „ZARJE“. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. NASI ZAPISKI Ho 'ari l&,d i 1 Socialistična revija. yy Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5‘80 K, za ostale države 6’40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici. ---------------------------------------------- ItJ0« ■ Stic 5-40 *>« ■■■■■■■■■■■■■■ □ BBBBBBHBBBBBBB ■ □ ■ □ Občno konsumno društvo y Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge -------- ter jih obrestuje po ----- B B B B B □ 01 0 □ D B B B ■ '■asfgB O I 1 ŠSl ŽENSKI LIST glasilosocialis ienega ženstva Urednica: Alojzija Mebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi; Zenski list v Ljubljani. Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Av£ ^ ! ij ro ikbil Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II de). Cena 2 K. P. Mi ha le k: Iz i ižin življenja. Cena 1 K, M. Gor ki j: Mati. Cera 4 K E Zola: Rim. Prevel Etbin fOistan. Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 v;n. S. Machar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D r. 1 v'a n P r i ] a te 1 j: Prešernov spomenik. Slovencev. Cena 80 vin. Dr. Drag Lončar: Dr. Janez BleiweiS Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega in njegova doba. Cena 1 K. življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: —•— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — ■— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —•_ Razprava VII rednega zbora jugoslovanske scc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa „Naprej*. Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin. K. M a r x in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. W a h r m u n d: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin. Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Ka utsky: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin. EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. :ei :ei en filhl ijo lei iv ik Koledarji: Žepni koledar ra leto 1913. Cena 1 K- V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejSi. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. »Zarja*: letniki n leto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron. “’”a«T Založbo,Zarje* v Ljubljani. e ie lo >05 zk na aj en la at )r< :a' ik :a a\ itr /a :a >r k