POĄ€St &H€ga Ą§CS!C!Ii^6 Bata Kindai Amgoza Ibn Lobragolfl ali mr. Pavel Emanuel, po rodu divfj. 2mec, po poklicu vseučiliški profesoi| pr^ na Škotskem, sedaj v Ameriki, prfc poveduje o svojem življenju: »V OndoSkem pragozdu južno od Timbuktu v Afriki na južnem robu Saliare leži mafhna naselbina docela golih črncev, ki Se nikoli niso videll belega človeka. Pač pa so slišali o »betcih«. Ali rea žive taki Ijudje? Ali pa so morda živeli kdaj v davnini in poteia izumrli? To me je malega, nagega devetletnega i5rnca neizreSeno zanimaloZakaj nisem poslušal svoje Ijube črn« mame, ki me je tako svarila in me sku^ šala pregovoriti, naj ae odrei.em svojjj goreči želji, da bi naSel kje »belega mo-4 ža«l Toda ne samo ema-ema, marveflj tudi izkušeni vaški možje so se zvečeš ob ognju svareče pogovarjali o beleno. možu; dečki smo tiho sedeli po kotilf koče (gorje, če bi se bil kateri oglasiljj ne da bi ga vprašali!) in groza nam j« apreletela mozeg: Beli ljudje se plaziJo po goščavah kakor strahovi vseleji kadar se napoveduje dež in po njemj nihče ne ve, odkod priitajajo. Ako za* denejo na Srnca, ga surovega požro;; žro _e dvakrat na leto in imajo ogro« m©n gobec, ki ga lahko povečajo, ko4 likor hočejo. Beti mož ima samo enOj oko sredi Čela in samo eno nogo; prstl so razrai-čeni v pahljačo, ki Jo leže uporabljajo kot solnčnik. — Posebno izbrano nismo govorili pri nas doma 0 beicih ... Vse te grozae povesti pa niso zalegle. Bilo nas je 14 malih, docela gofih zamorčkov, ki nas je neka noč zvabJla ia doma^e vasi na pot, da bl našli »belega moža«. Šli smo In šli in doživeli X, brezkrajnem gozdu vsamogoča pustolovstva in strahote. Za_fli smo, napadale so nas divje zveri, a najbolj nasj }e preganjal strah: beli mož. Ponoči smo spali zvlti v klopCič, kakor opice ^ rnrežah plezalk na visokih drevesihj hranili smo se z bananami, palmininši sokom in drugimi sadeži. Drug drugemu smo izsesavali krl, če je kateregal pičila kača, in si z zobmi iztrgall ra^' njeno mesto. Kakor blazrti smo kriSalf v grozi: »Beli možl Bell mož!« Skopall smo si jamo, zlezli vanjo in si cele dn| nismo upali iz nje — iz strahu predf belfm možem. Tako smo blodill In bfigall mesece fnž mesece. TedaJ pa zaslišfmo nekega dn« bu&anje in zamolklo bobnenje. Morjel Konec svetal Polagoma smo se navadili na naorj^ 0 katerem preje nikoli nismo ulč slišali; prišli smo bllže in videli, kakai črni ljudje skačejo v trebuh velike ribe, ki jih ne ugrizne, ker jo »zagovar* jajo« s petjcm. Riba nese Ijudi k nečemu veiikon_u: nanj splezejo črni Ijudjo« Ono voliko neznano izgine potem nai enkrnf v.%. ceie tcdne, i.otem se pa n«- kega dne vedno zopet prikaže. Nas 14 zamorčkov se je najprej skrivalo v goBfi; sčasoma pa smo postajali predrzni. Na obali smo našli veliko mrtvo ribo, skočili vanjo in po večdnevnih poizkusili smo slednjič prišli do onega jvelikega; po vrveh smo splezali gori... jBrca so nam drhtela, v glavi je šumeio . . . Tu, *o je — b«li mož! Saml beli inožje! Kakšno razočaranje. Kje je veliki gobec in pahljača na nogi? Skoraj taki eo, kakor mi, smo menili med seboj »amorčki. Če bi jlm le ne visela okoli fcivota tista čudna koža. Sicer pa nismo mogli niti trenutek postati, marveč Smo neprestano poskakovall, ker so na3 gladka lesena tla silno zgačkala. Na krovu sa za nas ni nihče zmex.il, •aj so bili navajeoi, da so otroei domačinov prihajali na krov in tamkaj Bkakali do odhoda ladje. Nenadoma pa se je ono veliko streslo in dalo od Bebe pretresljiv glaa. V divji grozl Je planilo 13 zamorčkov, ki 8e nikoli niso jBlišali o ladjah, o znaklh za odhod ali celo o morskih volkovih — ln se vrglo fcez krov v zaliv Zlate obale. Z bllskoivito naglico so hlastnila žrela morskih pošasti in voda s« je pordečila . .. Ostal sem od Stiiinajstih. Zbežal «em jiizdol r prostor za stroje, se zvil v ¦klopčič, gledal ln strmel od groze in eačudenja. Ko sem zopet priSel k sebi, iBem začel vrešče kričati ln kllcati bvo|e tovariše: »Keftala! Colouoomi! Elaiš-e-ka!« Nobenega odgovora, Velika etvar se vrti in ziblje; postane mi slabo In zgrudim se na tla. PriSli so mornarji In me opazili; nekaj so mf govorlli in so ae me hoteli clotakniti. V divji grozi sem planil nanje, jih praskal, Buval, tepel. Vrgli so me v kabino In zaprll vrata. Tu in tam 6e je odprta špranja, jaz pa sem se v samobrambi vedno zopet zakadil protl ljudem. Porinili so mi v kabino krožnik C jedjo. Izprva «e mu nisem upal prijbližati; toda diSalo ie dobro, glednjič teem pokusil in bilo J« okusno. Snedel sem — snedel bi bil trlkrat, petkrat toliko. Postajalo Jf Madno ln vedno hlad- neje. Prcstaja. sem strašne bo.sč.ne od rnraza. Vrgli so mi »!:ožo« belega r__oža, kaj bi z njo? Opa__il sem, da je prijetno ždeti na njej. Potem so prišli bsli možje, me zgrabili in me hoteli vtakniti v hlače. Kričal sem, besnel, praskal, grizel — in pustili so me. V blaznih bolečinah sem ležal na tleh in si pel tiho ihteč črnske uspavanke. Polagotna sem postajal krotkejši, pogledoval sem skozi gpranjo pri vratih, a vedno zopet zbežal v kot, 8e so se oglasili koraki. Slednjič se je velika stvar ustavila. Skozi špranjo sem opazil zemljo, sptezal z ladje in zažel točl teči, nag kakor sem bil, po cestah Glaagowa. Kamenj« je J_ga5kalo. bilo je tako mrzlo . . . Ljudje so zijall tn ne smaJall. Potem pa mi Je prišei nasproti pri}azen mož, me vzel s eeboj v svojo hiSo in me vzgojil. To je biVo leta 1896.« Za to dobroto pa Ibn Lobragola »belemu možu« ni nvatežen, marveč zakljuKuJe svoje prtpovedovanje 8 tožbo: »O, da bl bil raje t«daj v pragozdu umrl, da bi me bili raje lBročili sovražnlm Carovnikom, nego tej mrzli oblastrd eivilizaciji b&ioga moža!« Z noSem fs Wl zabodea dn« i. okfobra sin posestnika Frane PuSnik ia "ogtrevnice št. 6, župnija Kalobje, star 22 let, ki Je priSel pravkar od vojtikov. Ranjen J« bil v komole« leve roke, kjer mu je napadalec prereeal Kilo odvodnico. Ker nl bflo nikogar blizu, da bl mu rano zavezal, Je na posledlcah izkrvavitve umrl. Mrtvega Je naSel njegov oŁe drugl dan, ko ga Je fiel iskat, ker ga ni bilo 8« od veftera domov. Zabodel ga je Franc Vuga, delavec v PodleSah, s katerlm sta imela že delj časa sovrafltvo med seboj. Ko ]e ta izvedel, da Je Pušnlk mrtev, se Je takoj sam Javil žandarmerlji. Izgovarja se s silobranom, da ga Je PuSnik pričakal In napadel. To ee je zgodllo okrog pol 11. ure zveier. OrožniStvo Je Izvedno obSirne poizvedbe. Ta zločin je nekaj nezaslišanega za naSo mlrno faro. AJi se bodo fantje kaj spametovali ln spozna11, da človek ni žival, da bi se ubljal kar na lepem.