Nedeljski fotoamater Obraza v tej reportaži sta izposojena Anzekova velika želja je bila — slikati. Ovekovečiti na celuloidnem traku to, kar ti oko poželi, je bil Anzekov veliki sen. In res se je kaj kmalu opremil z vsemi potrebnimi fotografskimi instrumenti. »Slikal bi rad,« je prav zaupljivo povedal ne- kemu fotografskemu mojstru. »Pravite, da bi radi slikali in kje imate fotoaparat. Tu, aha in prišli ste k meni, da bi vam razložil črno- belo umetnost.« Potem je sledil zelo kompliciran in skrivnostni razgovor okoli zaslonk, tisočink, stotink in pravilne razdalje. Anzek se je pri tej razlagi obnašal zelo pametno in je vso stvar razumel na en mah, to pa zaradi tega, ker je že »od prej te malenkosti poznal.« »Ste razumeli.« »Seveda in to zelo dobro.« »Želim vam veliko uspeha in obi- lico i>osnetkov. Pazite na zaslonko in pravilno razdaljo.« Anzek, oborožen s »solidnim zna- njem,« se je spravil na najbližnji motiv ck, ck in motiv je bil mimo- grede, brez težav na celuloidnem traku. Toda to je bil samo eden po- snetek izmed dvanajstih. Potem so prišli na vrsto vsi strici in tete, otro- ci bratov in sester, vsi skupaj in po- samič. Anzek — nedeljski fotoamater — pa je postajal vse bolj važen in zahteven do svojih fotografskih ob- jektov. Kljub temu je bilo sorodstvo navdušeno nad njegovim strokov- njaškim obnašanjem. Vsi so si bili enotni v tem, da je Anzek — člen v verigi velikega sorodstva — pravi mojster, ki fotografi^-a prav tako, kot oni od stroke. In naš nedeljski foto- amater ie konec koncev le »poklip- sal« tistih dvanajst posnetkov. Po uspešno opravljenem delu na »terenu« se je mojster Anzek podal v drugi del fotografskih skrivnosti — v laboratorij (po domače v tem- nico). Anzeku je bila potrebna tem- na soba in zato je prišlo v njegovem stanovanju do prave revolucije. Iz postelje so izginili koci, iz kuhinje krožniki in druga pripravna posoda, iz predsobe in podstrešja pa mizica, stoli in drugi rekviziti. Potem je bila potrebna rumena in zelena luč. Kasneje pa še to in ono. Končno je bila tenmica gotova, toda mnogo presvetla za razvijanje filma. Zato se je Anzek — nedeljski fotoamater — odločil, da bo počakal noči z mi- slijo, če je dvakrat temno bo prav gotovo zares temno. Resnici na lju- bo povedano okoli desete ure je bilo v temnici temno kot v rogu. Razvi- jalec, fiksir in vse ostalo je bilo že davno pripravljeno in Anzeku ni p^-eostalo nič drugega kot da je film z odličnimi dvanajstimi posnetki vtaknil v razvijalec. V tenonici je napetost od trenutka do trenutka rasla. Pred vrati je čakalo zbrano sorodstvo. Vse kupa j pa je izgledalo tako, kot da se bo v temnici nekaj rodilo. Cez dobro uro so se vrata skrivnostne temnice odprla in Anzek — nedeljski fotoamater — je zbranemu sorodstvu po- kazal svoj prvenec. Film je bil nekoliko črn in packast in le z dobro voljo se je videlo sem pa tja kakšno glavo ali nogo. Venda^- je bilo zbra- no sorodstvo zadovoljno. Potem so vsi skupaj sušili film, in to z vsemi možnimi sušilnimi sred- stvi, toda film se nikakor ni hotel posušiti. Zato so vso stvar zaradi pome ure preložili na drugi dan. In res se je naslednji dan naš Anzek zaprl v temnico ter pričel kopirati slike, da je bilo kaj. Zadovoljstvo nedeljskega fotoamaterja je raslo od slike do slike. Nikjer se mu ni za- ustavilo in kot bi mignil so bile vse slike gotove. V temnici je vsa stvar izgledala še kar dobro in komaj je čakal, da se zberejo vsi strici in tete. Pod večer so se zbrali in bili navdu- šeni. Slike so uspele, čeprav so bile nekoliko temne in packaste ter s ča- som p>ostajale svetlo rjave. To zbra- no sorodstvo ni motilo, glavno je bilo to, da je Anzek, člen v verigi velikega sorodstva, uspel izdelati slike, ki so bile na las podobne ti- stim, ki so jiih izdeflali fotografi- mojstri. Po tem navdušenju zbranega so- rodstva je Anzeka — sedaj znanega fotoamaterja — popadla silovita volja po fotografiranju Pragilno informironjc javnosti v štev. 29 Celjskega tednika je K. L. objavil članek »Izvozna uvozna dejav- nost našega okraja skozi prizmo našega standarda«. Ne mislimo se spuščati v podrobnejše analiziranje resničnosti na- vedb, nikakor pa se ne moremo strinjati z njegovimi navedbami, ko govori o izvozu lesa. Dejstvo je, da na Finsko izvaža samo naše podjetje in zaradi te- ga se nam zdi ipotrebno, da prikažemo stanje z izvozom lesa takšno, kakršno je v resnici. Mislimo, da vsakdo, ki ana- lizira karkoli, mora stvari prikazati pravilno in zato ni prav, če se piše za vsako ceno in s item pretvarja dejstva ali prikaže ta dejstva v nepravilni luči, s čimer se zavaja javnost. Vsakomur kolikor toliko razgledane- mu človelcu je znano, da ima Finska veliko količino lesa iglavcev in tudi zelo dobro razvito lesno industrijo. Ka- kakor že rečeno, je Finska zelo bogata na mehkem lesu in finski brezi, ki ga izvaža, nima pa lesa listavcev, ki ga za svoje potrebe mora uvažati. Zaradi po- manjkanja lesa listavcev je Finska pri- siljena kupovati ta les drugje, in je ta- ko tudi naše podjetje sklepalo in bo še sklepalo pogodbe predvsem za hrastov, jesenov, bukov rezani les in za les be- lega gabra, kakor tudi za plemenite fur- nirje. K. L. navaja v svojem članku, »kje so se rodili kalkulanti, ki na finskem tr- žišču lahko konkurirajo finski lesni in- dustriji v pogledu cen.« Ta njegova tr- ditev po našem mnenju kaže na popol- no nepoznavanje tržišča z lesom, ker tukaj ni vprašanje konkurence, ampak dobavljanje Finski potrebnega lesa. V pomirjenje K. L. pa lahko trdimo, da smo pri prodaji lesa dosegli najvišje cene, ki se jih sploh da doseči pri pro- daji lesa v inozemstvu. Mnenja smo, da bi se pisci člankov morali predhodno prepričati in šele po- tem bi smeli navajati posamezne trdit- ve. Ne mislimo omalovaževati dobre vol- je pisca K. L., vendar smo do tega pri- siljeni, ker je nejgov članek v zvezi z lesno trgovino precej oster in bi naša javnost lEihko iz njega dobila povsem nepravilno mišljenje. Nikakor ne more- mo dopustili, da bi bila javnost prepri- čana, da se izvaža za vsako ceno, kakor navaja pisec, temveč se izvaža zaradi koristi za našo skupnost. »Savinja« lesna industrija Celje sekretar: Vlado Bogataj Bife ali ne? Dalj časa je že znano, da se priprav- lja Trgovsko podjetje »Petrol« na prev- zem bencinske črpalke pri »Agroteh- niki« v Šempetru v Savinjski dolini. Važnejša pa je novica, da bo to trgov- sko podjetje postavilo še črpalko z vi- soko oktanskim bencinom. S tem bo namreč vozilom iz Savinjske doline pri- hranjenih mnogo kilometrov vožnje, saj so morale doslej po pogonsko gorivo te vrste v Celje. Ta zadeva je torej v redu in se Sa- vinjski dolini obeta nova zboljšava. Le ob tej priliki pa je postal bife pri tej čipalki marsikomu napoti. Postavljajo se tudi zahteve po ukinitvi te okrepčevalnice, češ da je zaradi zalog tekočega goriva v^ka nevamst za lju- di. Temu nasproti pa postajajo vse glas- nejše in številnejše zahteve, da naj ta bife ostane, še več, da se ga izboljša in izpopolni. Te zahteve prihajajo najprej od delavcev »Agraservisa«, ki si tam kupujejo maline, nadalje so takšnega mnenja vozniki motornih vozil, končno so pa tudi turistični delavci prepričani o tem, da na to mesto spada okrepče- valnica. Oddelek za gospodarstvo pri žalski občini je mnenja, da bi o tem morali prej temeljito razmisliti, saj je bila do- slej v 2 rezervoarjih tudi dokaj šnja za- loga tekočih goriv, pa le nihče ni po- stavljal zahteve po ukinitvi gostin- skega obrata in tudi ni bilo nikoli go- vora o nevarnosti, v kateri naj bi bdli gostje tega ibifeja. Razvimljivo je, da je zadeva potrebna nujne rešitve. Morda je pri sami gradnji nove črpalke potre- ben kakšen dodaten varnostni ukrep pa bo zadeva urejena? Vsekakor pa bi bUo zelo prav, če bi tudi turistične orga- nizacije, predvsem pa celjska turistična podzveza tudi povedale svoje mnenje o zadevi. Doslej pa vsekakor prevladuje mnenje, da tja, kjer sta servisna in napajalna postaja, pa še posebno, če je to bencinska črpalka ob »Veliki alpski cesti«, spada tudi okrepčevalnica. Proč Z visokimi dobičld! Letos kaže, da bo zelo dobra sadna letina. Sadja bo dovolj na razpolago, ponudba bo velika in temu primerno bi morale biti tu- di odkupne cene pri pridelovalcu in prodajne cene za potrošnika. To omejamo prav zato, ker iz- kušnje iz prejšnjih let, tu in tam pa tudi že letos, kažejo, da je med obema cenama le prevelika raz- lika, kar končno prizadene po- trošnika. Kdor količkaj zasleduje časo- pisje in druga poročila, je prav lahko zasledil, da je bilo glede odkupa kmetijskih pridelkov že precej posvetovanj, konferenc in sestankov, kako to zadevo pri- merno urediti. Vsako leto pa nam rezultati ob koncu odkupne sezone kažejo, da nismo napravili vsega, kar bi morali in kar bi lahko. Visoke cene, nepotrebni posredo- valci, dobički, pomanjkanje ar- tiklov, ki jih je v drugih krajih preveč, so le nekatere stvari, o katerih zelo veliko govorimo, več- ji del takrat, ko je prepozni). Letos cene sadja menda še niso nikjer končno določene, tako da niti pridelovalec ne ve, kako bo viške prodal, potrošnik pa po kakšni ceni bo sadje kupoval. V konjiški okolici so hruške pri od- kupu plačevali po približno 20 din za kg. Prodajna cena pa se je sukala do 40 din za kg, čeravno ni bilo vmes nobenih posredni- kov, niti ne večjih prevozov. Za- kaj je potjrebno prodajno ceno tako dvigniti, če je blaga dovolj? Tu in tam se celo sliši mnenje kmetov, da se jim ne splača pro- dajati po taki odkupni ceni, če se potem toliko višje prodaja. Z drugimi besedami se temu pravi, da proizvajalcem ni vseeno, da se njihovo po nizki ceni odkupljeno blago tako drago prodaja. Mnogo raje in več bi prodali sadja od- kupnim podjetjem, če ne bi ta potem tako drago prodajala. Kar poglejmo cene sadja v večjih po- trošnih središčih in videli bomo, da so te marsikje neprimerno višje kot pa znašajo stroški pre- voza in ostalih dajatev. Komu naj to koristi, če ugotavljamo, da je sadja več kot preveč in ga bo morda prav zaradi take politike pri odkupu in prodaji šlo več v nič ali pa za druge namene. Ali niso odkupna podjetja in zadruge dobile v preteklih letih dovolj iz- kušenj, zakaj jih je treba na ta- ke stvari vsako leto sproti opo- zarjati? Proč z visokimi dobički! Kaj, če bi potrošniki v takih pri- merih zahtevali jasen odgovor od organizacij, ki se bavijo s temi posli. Brez dvoma bi to lahko le koristilo, zato kaže na te stvari opozoriti že sedaj in ne potem, ko bo odkup zaključen. L. V. Knjigarna in papirnica »NAŠA KNJIGA« Celje, Stanetova ulica 10, sprejme PISARNIŠKO MOC z znanjem strojepisja in TRGOVSKEGA POMOČNIKA ki ima veselje do potniške službe. UPOKOJENCI IZ ZABUKOVCE so pred dnevi odšli na izlet v Sloven- sko Primorje. Zelo sd hvaležni sindi- kalni podružnici rudnika, ki jim je omogočUa prevoz z avtobusom po zni- žani ceni. Delavski svet v Konusu je razpravljal o gospodarjenju v prvem poletju Kakor je pvokazal obračun proizvod- nje na osnovi lanskih predpisov v us- njarskem kombinatu KONUS v Slov. Konjicah, je bil polletni plan skoraj v celoti izpolnjen. Ko je aprila oziroma maja kazalo nekoliko slabše glede na- bave, je delavski svet takrat deloma spremenil letni plan. Toda ko se je kasneje položaj izboljšal, so takoj pri- stopili k izvrševanju prvotnega, višjega plana, ki je bil kot rečeno skoraj v celoti izpolnjen. Seveda bo potrebno tudi v drugem polletju skrbeti za izpol- nitev letnega plana, ki znaša okoli tri milijarde dinarjev po vrednosti. Izgledi glede nabave kož sicer niso najboljši, vendar kaže, da jih bo dovolj za redne potrebe. Nekoliko težje bo s telečjimi kožami, ker je bilo nedavno tega za- branjeno klanje telet do treh mesecev starosti. Podobno kot proizvodnja je tekla tu- di prodaja proizvodov, saj je znašala povprečno na mesec v prvem polletju 265 milijonov dinarjev, v februarju celo 285 milijonov dinarjev. To je tudi vpli- valo na zaloge, ki so bile konec junija nekoliko nižje od novoletne inventure. Te števUke kažejo, da je letošnja po- vprečna prodaja bila za okoli 30 mili- jonov dinarjev večja od lanske, kar je seveda razumljivo spričo večje proiz- vodnje. Temu primeren je finančni re- ziiltat. Se po lanskih predpisih izra- čunan dobiček sicer počasi, toda iz me- seca v mesec narašča. Ti podatki so vzeti na osnovi pred- pisov iz lanskega leta, ki pa letos niso več veljavni. Ker letošnji še niso bih jasni, je pač bilo potrebno voditi obra- čune po starih predpisih. Sele sedaj, ko je tudi za letošnje leto že urejeno glede delitve dohodka ter so znani vsi načini in predpisi, bo to opravljeno do sredine druge polovice tega meseca. Takrat pa bo lahko delavski svet podjetja tudi do- bil dokončni obračim za prvo poUetje. Ta pa bo seveda drugačen le po delitvi dohodka in razdelitvi na sklade, dočim pa se te številke, ki kažejo proizvodnjo in prodajo, ne bodo spremenile. Na zad- nji seji delavskega sveta so menili, da bo končni obračtm šele pokazal, kako je kolektiv delal. Takrat bodo pravilno razporedili tudi sredstva, ki ostanejo kolektivu. Posebno važno bo to za pra- vilno delitev dohodka, za kar bodo v kratkem izdane potrebne določbe. Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel tudi sklep o gradnji novega 12Hstanovanjskega bloka. Se ta mesec bo licitacija za oddajo del. Predvide- vajo, da bo blok letos do zime že pod streho, nato pa bi opravili notranja dela. V prvi polovici prihodnjega leta pa bo lahko 12 interesentov dobilo pri- merna stanovanja. ^ibr^-njo probivalstvr. v času od 2. do 9. avfcnsta 195S je bilo rojenih ir. dečkov in 15 deklir. Poročili so se: Emil Golavšek, elektrotehnik iz šešč pri Pre- boldu in Marija Pirnat, uslužbenka iz Polzele. Mirko Šesto, poslovodja in Marija Ceplak, go- spodinja, oba iz Celja. Anton Krebs, strojni tehnik iz Laškef^a in Elizabeta Bučan, kro- jaška pomočnica iz Celja. Janez Koštomaj, upo- kojenci- in Jožefa Gubanec, delavka, oba iz Celja. Umrli: Trezija Kramar, gospodinja iz Celja, stara 81 let. Alojz Burja, brivec iz Krškega, star 87 let. Jurij Skodnik, mizar iz Trnovelj star 59 let. Marija Marš, gospodinja iz Celja, stara 70 let. Frančiška Rožič, gospodinja iz Sent- jungerti, , stara 72 let. Jožefa Penič, otrok iz Pokleka, stara 5 mesecev. kronik a n e sr e č Bronislavi Kok, stanujoči na Dečkovi cesti v Celju, se je vnel bencin.Dobila je težke ope- kline po telesu. Alojz Kupec liz Prebolda si je pri padcu pre- tresel možgane. 11 letni Drago Gračner iz Creta si je pri ko- panju poškodoval nogo. Pri padcu si je zlomil nogo Anton Šuper iz Pirešice pri Žalcu. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene T oklepaja veljajo za državni sektor) Krompir 15—25 (l»-20), čebula 70 (50-68), buče 15 (15), zelje v glavah 20-40 (20—30), ohrovt "50 (25—"^), grah v stročju 40—60, fižol T .stročju 40—60 (40—50), solata 50—90 (40—50), špinača 80—100, cvctača 60—80 (40—80), koren- ček 60—80 (50), kocraba 30 (30), česen 150—200 (140), kumare 20—80 (10—60), petršili 60—100 (50—60), paradižnik 60 (45—46), paprika 50—70' (40—50), jabolka 25—40 (30), grozdje 80 (12»— 130), hruške 25—60 (40), borovnice 80, breskve 60—130 (60—80), lubenice (44), jajčevec 100 (70 —90), jabolčnik (40), mleko 36, smetana 340, ikuta 180, jajca. 15—16, zajci 150—400, piščanci 150—450, kure 400—600. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »TKANINA-GALANTERIJA« v Celju, Stanetova ulica št. 1 sprejipe PISARNIŠKO MOC ZA FAKTURNI ODDELEK Pogoj: perfektno znanje strojepisja. — Nastop službe takoj, — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene vloge z navedbo dosedanjega službovanja je nasloviti na upravo podjetja.