List 47. Tečaj lui. i in zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V ljublj ani 22. novembra 1895. Politiški oddelek. in kapitalizem, so se bali stopiti pred svoje volilce, ka teri jim tudi zamerijo, da so mlačni v narodnem oziru. Stališče nemških konservativcev namreč ni več tako trdno, kakor je bilo nekdaj. Poprej so po planinskih deželah župniki priporočili kandidate in bili so izvoljeni. konservativnem klubu so bili zbrani kaj različni Sedaj pa začenjajo kmetje že sami premišljati in nekateri Razpad konservativnega kluba. življi, katere je vezala največ oseba njih vodje grofa prihajajo do prepričanja, da katere so dosedaj volili, niso Hohenwarta. Po političnih načelih se niso vjemali in bili najboljši. Nemškcnarodna stranka tudi pridno izpod-baš zaradi tega ta klub ni imel tistega vpliva, kakor bi kopljuje tla konservativcem. Vsako njih napako izkorišča. ga bil moral imeti po številu svojih članov. Jedenkrát Nekateri duhovniki pa tudi ne morejo razumeti spreme se je že bil razcepil v dva kluba, a pozneje zopet zje- njenih razmer, ko liberalci in konservativci lahko skupno dinil. Jeden del njegovih članov je pa bil izstopil, ko hodijo ; in delajo že za krščanski socijalizem na kmetih. se je bila osnovala koalicija. Že večkrat se je tudi že Pri tacih razmerah se je seveda mnogim poslancem bati pozneje kazalo, da klub razpade, a se je vendar obdržal. za svoje mandate. Povsod niso ljudje tako prizanesljivi Mnogo je temu to pripomoglo, ker so njega člani bili kakor pri nas, ko može, ki so na Dunaji dalje časa sle- skoro brez izjeme veliki nasprotniki vsake znatnejše vo- dili za praporjem židovskega liberalizma, volijo kot ka- lilne reforme. toliške poslance v deželni„ zbor. Ljudje bero namreč Kazalo se je, da bode klub brezpogojno podpíral raznovrstne liste, in zaradi tega znajo položaj presoditi. tudi grofa Badenija, kakor je kneza Windisehgrátza. Če bi nemški konservativci še dolgo capljali za Klubov načelnik grof Hohenwart je celo z velikim ve- grofom Hohenwartom, bi pri prihodnjih volitvah ne smeli seljem pozdravil grofa Badenija na poved, da hoče on vo- računati na mnogo mandatov. Zaradi tega jih je pa sedaj diti Kdo bi bil tedaj mislil, da bode grofa Badenija že- devet izstopilo iz Hohenwartovega kluba, mej drugim lezna roka najprej osodepolna postala konservativnemu tudi klubov podnačelnik. Osnovali so svojo stranko, ki klubu. dokler bil se bode imenovala ljudska stranka in bode imela podoben program, kakor krščanskosocijalna stranka. Po marsičem tudi smemo soditi, da bodo izstopivši poslanci sedaj Mi smo se nadejali, da pojde vse gladko, ne pride na dnevni red volilna reforma. Pri tej seveda grof Badeni zadel na velike težave. Sedaj se je rali tudi malo nemškonarodno politiko. Posebnega vpliva pa pokazalo, da je razpust dunajskega mestnega zbora pač ne bodo imeli, ker mej njimi ni ljudij, ki bi razu-hudo pretresel konservativno stranko, Celo tišti konser- meli duh časa. Posebno Ebenhoch ne bode kaše zabelil. vativni časopisi, ki so še nedavno o krščanskosocijalnem gibanji kaj neprijazno pisali, se sedaj hudujejo nad Brez pomena pa ta izstop vendar ni. Hohenwartov klub se je poslednja leta jako skrčU. Izstopili so iz njega grofom Badenijem, jedini „Vaterland", glasilo čeških ve- jugoslovanski poslanci in osnovali dva nova kluba, sedaj leposestnikov, ostaja dosleden v svojem nasprotovanji ga pa zapuščajo nemški konservativci. Sedaj ostajajo še veleposestniki, nekaj Rumunov in konservativni Slo- proti krščanskim socijalistom. Da se je nakrat premenilo tako mišljenje mej kon- venci. Klub zgublja vedno bolj značaj prave ljudske servativci v vladi nasprotnem smislu, temu je najbrž stranke, in postaja le nekaka stanovska kasta veleposest- Vele- največ povod strah pred bodočimi volitvami. Nemški nikov. To gotovo vpliva na njegov političen tok. konservativci ? ki so pod Windischgrátzom bili zatajili posestniki so veliki kapitalisti in nič druzega in tak vsa svoja prejšnja načela, podpirali židovski liberalizem klub more zastopati samo interese kapitalizma. Navadno 460 se zjedinjeni levici očita, da je zastopnica velikega kapitala, a kaže se, da bode morala v tem oziru Hohenwar-tovememu klubu pustiti prvenstvo. Ta bode kapitalistična stranka parexselens. Člani te kapitalistične stranke bodo pa imeli, kakor se kaže, tudi glavno besedo v kranjskem deželnem zboru in to gotovo ne kmetu v korist. Kdor kanonik Klun Pri tem je po svoji stari navadi hudo na padal protisemite. Poslanec Višnikar je govoril v jednakem smislu. Dokazoval je juridiČno, da je vlada postavno posto-pala in naglašal, da kršćanski socijalisti n^'so prijazni Slovencem. Gospod Pfeifer je pa potegnil se za protisemite in tudi glasoval za to, da se Dipauliju dovoli staviti dotično interpelacijo. Pač čudno je, da g Klun kandiduje na Kranj- bode na Dunaji podpíral veliki kapital, tudi v Ljubljani skem Proti g- Višnikarju, ki se vjerna ž njim v tako važnih ; vprašanjih, a Pfeiferjevo kandidaturo pa podpira. da si je ta ne bode mogel vspešno zastopati koristi malega kmeta in obrtnika. . * w Da bi slovenski konservativni poslanci izstopili iz Hohenwartovega kluba, tega mi ne verjamemo. Njih gospod politični nasprotnik njegov. To pač kaže breznacelnost naše katoliške stranke, pri kateri odločujejo tudi osebnosti, Slovenščina v Trstu. Namestništvo je naročilo magistratu, da mora slovenske vloge slovenski reševati, ker vodja gosp. Klun tudi proti krščanskim socijalistom pre- slovenščina je v Trstu domac jezik. Menimo, da če velja to nazaj pravilo za Trst, velja tudi za Gorico in Celovec. Konservativci zagovorniki ustave. Čudne zvesto podpira vlado. Vlada bi rada v ta klub spravila izstopivše Slovence in Hrvate. To prizadevanje bode pa težko imelo kaj vspeha. Dokler naša koaserva-tivna stranka na Kranjskem ne popusti sedanje proti- narodne, razdirajoče politike, tudi ni misliti na skupno g. Ebenhoch se posebno pokazal za varuha ustave. Seveda so razmere v Avstriji. Nemški konservativci, ki dosedaj niso posebno ogrevali se za ústavo, so v konservativnem klubu grajali ustavoverce, da ne branijo dovolj oiločno ustave, in je delovanje na Dunaji. Seveda za Slovence bi ne bilo slabo, posebne sreče ni imel. Zagovarjal je dr. Luegerja, a baš ta ko bi bili zjedinjeni v jednem klubu ? m posebno sedaj ni dobil cesarjevega potrjenja, ker je govoril po svoji izvo- njih vpliv nekaj veljal, ko v njem ni toliko Nemcev i da litvi govor, bil ustavi naravnost nasproten Ebenboch delali ovire. tem j da bode naulušenje za ustavo moral kje drugje pokazati, če hoče, da mu bode kdo verjel. Kar se pa tiče razpusta dunajskega Brez je Hohenwartov klub zgubil značaja mestnega zbora, tuli še ni jasno, če nasprotuje ustavi. ljudske stranke in se pomanjšal po številu svojih članov, tega bi pač cesarjeva pravica potrditi župana bila iluzorična, ker bi večina lahko ga prisilila, da župana potrdi, ko bi ga zgubil je tudi na svojem vplivu. Glavni vpliv bodo sedaj imeli v parlamentu Poljaki in levičarji in to se bode v vedno zoptt volila. Sicer je pa obnašanje dr. Luegerjevo ka- kratkem tudi pokazalo. važnejših zadevah bode pa zalo, da mu ni dosti na županstvu, ker bi potem ne imel vlada morala pridobiti zase Mladočehe. Brez njih svobodě za svoje agitacijsko delovanje. se Stojalovski obsojen. Dne 16 t. m. je bila v Badeni ne bode mogel obdržati. To vedo tudi Mladočehi Misteku obravnava proti duhovniku Stojalovskemu Tožen je in potem uravnavajo svojo politiko. Luegerjevi za- razžaljenja oblastev, uradnega razžaljenja časti in umešavanja devi delajo pač opozicijo vladi, a vendar ne nastopijo tako odločno. kakor v uradno poslovanje. Predmet zatožbi je bila neka vloga sicer. Župansko vprašanje dunajsko je napravilo velik prevrat v avstrijski politiki. Kako se še stvari urede okrožnemu sodišču v Tešinu, v kateri očita, da se je v ječi ž njim samovoljno in grdo ravnalo. Nadalje je bil Stojalovski zatožen, da je razžalil nekega jetniškega paznika in se ume- j se šaval v njegovo uradno postopanje. obravnavi ni přišel danes še ne more ugibati, a toliko je gotovo, da vpliv Stojalovski sam, temveč samo zagovornik dr. Gustav Harpin z Dunaja. Zagovornik je zahteval, da se obravnava odloži, da konservativne stranke se bode jako pomanjšal. To bode gotovo vplivalo tudi na volilno reformo. Grof Badeni hoče baje v tem oziru tudi pokazati odločno roko. To je slutil tudi grof Hohenwart, zato je pa izstopil iz dotič- se povabi več prič. Sodnik ni přivolil v odložitev. Stojalovski bil je obsojen razžaljenja oblastva v tritedenski zapor. drugih pregreškov došlo posiušat mnogo pa bil oproščen. občinstva, Glede obravnavi je bilo mej drugimi tudi mnogo nega odseka, videč, da novi ministerski predsednik za njegove svete ne mara in jih ne potřebuje. Marsikaj pa odvisno od tega, kak vspeh bode grof Badeni imel z volitvami na Dunaji. Če potlači krščanskosocijalno stranko, potem tudi nova katoliška stranka ne bode imela no- benega vpliva na politični tek. Drugače bi pa bilo i če duhovnikov. Obsojeni dijaki. Dijaki, so sežigali madjarsko zastavo v Zagrebu, so bili te dni obsojeni. Štirje so oprosčeni. Glavni krivec je obsojen v šestme3ečno in 48 zatožencev v dva- do petmesečno ječo. Kuba. — Ustaje na Kubi še vedno ni konec in tudi ni upati, da bi je še kaj kmalu bilo in posebno za Španijo Badeni ne bode zmogel dr. Luegerjevega vpliva. Zbrali ni upati, da bi se ista dobro iztekla. Kubanski ustaši imajo se bodo potem v močno stranko izstopivši nemški kon- popolnoma organizováno vlado, ki pobira tudi davek. Davek ^ . - « m. ^ M A m ^ « m » - - w • • A V/ A A servativci, nemški nacijonalci in kršćanski socijalisti, ki ne bodo brez vpliva na avstrijsko politiko. Ta stranka ne bode tirala v prvi vrsti katoliške, temveč nemško- morajo torej plačevati Kubanci ustašem, če ne jim ti porušijo Ustaši pa tudi na to gledajo, da vlečejo vso vojno na hiše. dolgo, drego. kajti dobro vedo, da spravljajo s tem španijo v za Že itak so Kubanci nevoljni nad španijo, ker ni za narodno politiko, kot jo že kršćanski socijalisti in za to nje zadnji čas ničesar storila in je znala njih zemljo ni za Slovane brez pomena, kako se stvari obrnejo. ízse- Politični pregled. Dr. Lueger in slov. poslanci. klubu je posebno odločno se upiral temu, interpelovali vlado zaradi razpusta mestnega zbora dunajské da savati. Kuba je bila zelo plodovita dežela na sladkorju. Dokler se ni drugod přidělovalo toliko sladkorja je bilo dobro. Španjci in Kubanci so se mastili. A zdaj je druga, sladkorja tudi drugod dosti, ker pa Španija ni za Kubo preskrbela Dolgo- konservativnem trajna vojska bo jih pa še bolj v nevoljo spravila. Iz vsega konservativci se da za trdno sklepeti, da španijo ne more več mnogo upati drugih dohodkov, so Kubanci nevoljni nad Spanijo na konec ustaje, ki bil nji v prid. V Turčiji vedno bolj vre. Nemiri in huji. Turčini rohne z vso silo proti kristjanom. malone splošna. Mohamedanci nastopajo neusmiljeno proti Ar- so vedno Ustáj a mencem in sploh kristjanom. Čuj e se o krvavih pobojih z vseh stranij. Sultan sam v veliki stiski ne ve si pomagati. Celo na svojem dvoru ima najresnejo vstajo. Boji se najhuj-šega. Proti še-le imenovanemu novemu vezirju kujejo se na dvoru najgorje spletke. Vlada se sicer trudi napraviti mir s Spičasti jagnet (populus fastigiata Desfontaines) je visoko drevo, ki včasih doseže visokost 40 metrov. To drevo ima pcdolgast, spičast vrh. Raste največ na Gorenjem Laškem. Cvete v marci in aprilu in ima ru-deče cvetne mačiće. Črni jagnet (populus nigra Linne') zřaste do 30 pomnožitvijo posadk v raznih krajih. a vse nič ne pomaga Komisija za vpeljavo reform, se ne meni dosti za svoje delo. Ve obsegu. metrov visokosti in meri včasih dva metra v Raste v Evropi in Srednji Aziji. Veje in deblo so sivi, namreč dobro", da bi pri Turkih naletela na zapreke, ker teh a pozneje globoko brazdasti in črni. Ima podolgasti vrh, se z reformami zdatno malo srčastozobčasto listje. Cvete v marci ali aprilu in sedanje skoro neomejene pravice skrčile. Umevno je, da vseh teh neredov, krvavih pobojev in in nenormalnih razmer v evropski Turčiji ne morejo mirno so najbolj gledati druge evropske velevlasti, posebno one, interesovane. Rusija in Anglija se že pripravljati za vse slu- ima dolge mačiće. Od drugih jagnet se loči potem njegovo listje ni spodaj kosmato. » da čaje Italijanski jagnet (populus pyramidali) jako počasi Zapovednika ruske kavkaske vojske in ruske mornarice raste in ima pokonci stoječe meje. Nasajajo ga navadno v Črnem morji dobila sta baje že nalog, pripraviti vse za v drevesnicah. vojno in tudi že dolocne instrukcije sta dobila, kaj storiti, ko bi v Carigradu in v Mali Aziji nastala kriza. Javlja se, da so se na predlog Avstrije sporazumele evropske velesile glede turškega vprašanja naslednje : Nobena velesila naj na svojo Trepetlika (populus tremula Linné') je veliko drevo, ki raste v Srednji in Prednji Aziji ter Severni Afriki. Lub tega drevesa je črnosiv in razpokan. Listje je okroglo, roko ne postopa ; vse kar se bo storilo, naj se stori skupno zeleno, na obeh straneh gladko. Ima dolge peclje in se vsaka velesila naj odpošlje brodovje v bližino turškega teritorija zatorej strese a nobena naj se Dardanelam ne približa. Sultan baje ? če malo veter potegne. Trepetlika raste poslednje dni vladi naročil, da naj z vso odloČnostjo začenja z razpravami o izvedbi reform. Novi vladi to ni povšeči, ker bil se potem prikrajšale pravice in dohodki privilegovanih mo-hamedanskih Kurdov, kateri so to -li na srci novemu ministerstvu. — Iz vsega je posneti, da je obstanek Turčije v resni nevamosti. Splošni vstanek v Turčiji je neizogiben. na suhih in ravnih tleh in ne doseže posebne starosti, ker rada trohni. Črni trn (prunus spinosa) ima črn lub in je polen bodic. Listje je jajčastookroglo, spodaj malo kosmato, i ftJ f?i<ťM mm t Obrtnija. slabo zobčasto. Cvete v marci ali aprilu in je cvetje belo in lepo diši. Male jagode so tako velike kakor češnje, po zimi dozore, in so potem za jed, a imajo vendar še i Lesovi. (Dalje.) Jagneti ali topoli dajo v februvarji ali marci po palci dolge, stožčaste, spičaste popke, ki imajo nejednake luskine in so zunaj rujavorumene, smolnate, znotraj pa zoprn okus. Nezrele rabijo se za crne barve. Lub se rabi za rudeče barve, ima grenek okus in je zdravilo proti mrzlici. Tudi les rabijo strugarji. Ta trn rabi se za plotove. * Bela vrba (salit alba Linné1) je lepo drevo in zřaste do 30 metra visokosti infmeri včasih v obsegu 4 do 5 î belozelene barve. Imajo prijeten duh î metrov, ima podolgasti vrh, podolgasto, spičasto, zobčasto kakor balzami in spodaj fino kosmato listje. Mačiće so na majhnih vejicah dražljiv oku3. Z etrom se lahko izvleče iz teh brstov olje in čebele nabirajo na njih tako imenovani snovni vosek. Mlad topolov les je rumenkast in bel, osrednji les pa rujavkast. Topolov les je le na polovico tako težek kakor voda. Letni obročki tega lesa niso popolnoma in se pokažejo v aprilu ali maji. Raste največ in naj-hitreje ob potokih, na poplavljeni zemlji. Vspeva pa tudi na suhi zemlji. Stara ne postane, ker se je loti trohlji- vost. rabi za kurjavo. Šibe se rabijo za pletenje košaric. Les se največ okrogli. Njih les je mehak, rad trohni in črvi ga močno razjedajo. Beli jagnet (populus alba Linne ) cvete v marci. Mandeljnova vrba (salix amyg dalina Linné'.) Zřaste k večjem osem metrov visoka in ima stožcu po- raste na Pomnožuje se s koreninami ali pa zatiči in mokrih lokah. Raste pa tudi na rahli globoki zemlji. doben vrh, in jako razširjene veje, in podolgasto často in nazobčano listje. i spi To drevo zraste do Vrba žalostinka (salix babylonica) je prinesena v 20 metrov visokosti, ima široko Evropo iz Japana in Kitaja in ima podolgasto, ozko, fino krono s srebrnobelimi vejami in okroglim lestjem. Listje zobčasto listje. Vrh je okrogel in veje močno doli vise. je pri vejah globoko zobčasto in zarezano, zgoraj temno- Pri nas se vidi po vrtih in pokopališčih. bel zeleno, spodaj pa kosmato. Les Rabijo ga kolarji in mizarji. tudi tovarne, ki izdelujejo celuzo. Za drva vlačen in mehak Povsod po Evropi raste iva (salix caprea Linne') y novejšem času rabijo ga ki zraste do deset metrov visoko. Ima gladke, zelene pa manj veje in okroglo podolgasto listje. Les daje dobro oglje vreden, kakor bukov les. Lub ima na sebi neko grenko za risanje in za smodnik. Lub se rabi za zdravilo proti snov, ki se rabi za zdravilo, ako se komu voda zapira. Imenovanemu jagnetu je precej podoben sivi jagnet mrzlici. Oljkina vrba (salix elaeagnus)' grm s svetloru (populus canascens Smith), ki ima podolgaste î globoko izdolbene liste, ki je spodaj kosmato ali pa tudi gladko javimi vejami, ki raste po planinah v Švici in Franciji. Krhlika (salix fragilis) raste največ ob rekah in potokih. Veje so razraščene in se rade lomijo. Listje je posestnik prisiljen dajati zemljišča v najem, katerih sam malo zobčasto in ima srčaste stranske liste, Lub ima v ne obdeluje. Tako na Dánskem graščaki ne morejo pu- sebi salicin. Iz korenin se da napraviti rudeča barva. ščati svojih zemljišč neobdelanih, da bi se potem na njih Potočna vrba (salix helix Linne') zřaste kake tri s samim lovom zabavali, kakor se to večkrat primeri v metre visoko, ima gladke, sive veje in nasproti stojeće Angliji. Danski veleposestnik pa ne more najemnika spo- listje. Cvete v marci ali aprilu. Kosmata vrba (salix lanata) je vaden grm, ki ima kosmate veje. (Dalje sledi.) na Skotskem diti s posestva, kadar se mu zdelo, kajti zakon do na Obrtnij ske raznoterosti. Železnica v Trst. Koristi naše loča, da najem velja do smrti najemnika in njegove žene. Občna šolska dolžnost se je uvela na Dánskem 1814.1. Že v začetku petega desetletja tega stoletja so se danski kmetje močno udeleževali javnega življenja. Na-stopali so kot govorniki na političnih in narodnih slav-nostih. Posebno je pa duševno povzdignila danskega države zahtevajo, da kmeta ljudska visoka šola, ki je posebna danska naprava* dobi Trst še eno j&eleznico. Načrtov je več: čez Divačo-Loko, prva taka šola se je osnovala 1843. leta in jih je sedaj že 66, potem je pa še 15 poljedelskih in sadjarskih šol. čez Predil, čez Ture, Čez Karavanke. Minister Bilinski ie rekel, da prva bi stala 16 milijonov gld, druga,(čez Predil) tretja 26 milijonov gld., četrta 20 mili- jonov g milijonov gldj v sldr~ E na se bo prav gotovo gradila Pomivanje steklenic. v steklenici dolgo stoji voda, se večkrat narede beli obrocki, ki se ne dajo lahko od- straniti. se vanje vlije malo solitrove kisline in z njo po- plakne dotična mesta, pa vse klenica dobro z vodo splakne. te kroge razstopi. Potem se ste Kmetje so skoro sami začeli snovati te šole, le semtertja so jim pomagali omikanci. Poslednja leta dobivajo te šole znatne doneske iz državne blagajnice. Ljudske visoke šole lahko imenujejo nekako kmetska vseučilišča. Vsako leto se dovršita dva semestra (poletji). Po zimi je šola šest mesecev za mlade kmete, po letu pa štiri mesece za de-kleta. Namen tem šolam je mladini dajati neko duševno 125 gorki vodi. Obleka se naredi nepremočljiva, ako se razstopi gramov svinčenega sladorja in ravno toliko galuna v izobrazbo, ne da bi se jim vzelo veselje do delà. To se To se vlije v vedro z mlačao vodo in dobro zmeša. V tekočini se potem 24 ur namaka obleko in na to posuši, ne da bi se umila Kmetijstvo. Danski kmet. Kmetski stan gotovo ni nikjer bolj izobražen kakor na Dánskem, pa tudi nikjer kmetje niso tako premožni, kakor v tej severni državi. Danski kmetje so si pa največ sami pomagali. Danski kmet je najboljši vzgled, da s kak stan najbolje pomaga, ako se sam stvari dobro prime. Tuja pomoč toliko ne izda. Danska je poljedelska dežela. Dve tretjini prebivalstva živita na kmetih. Do konca minolega stoletja so razmere na Dánskem bile jako neugodne. Kmetje niso bili prosti in so morali do gotove starosti ostajati na posestvih grajšćakov. popolnoma doseza. Slednje leto se povrne 10.000 mladih kmetov in deklet v vasi. To duševno gibanje je imelo seveda vpliv na vse javno življenje. Polovica državnih poslancev je kmetskega možje ki ne prikimujejo samo, temveč stanu in to so sodelujejo pri vseh delih postavodaje in se mnogi odli-kujejo kot dobri govorniki in izvedenci v vseh državnih stvareh. Poslednjih 30 let so se po vseh vaseh osnovala razna izobraževalna društva, v katerih predavajo o raznih stvareh moški in ženske. Poleg tega je pa še več kme-tijskih in političnih društev. Skoro v vsaki vasi so kmetje na svoje strGŠke sezidali društvene hiše, kakor so bili na svoje stroške osnovali gori omenjene učilnice. Te hiše imajo dvorane, v katere gre po 800 ljudij, in še nekaj drugih prostorov. Fantje in dekleta se uče tukaj telo- vadbe in plesa, shodi. teh poslopjih se shajajo mnogobrojni Leta 1781. so se razmere za danskega kmeta nekoliko preme- šanjih. nile, kajti dovolilo se mu i da je smel v denar jih pla na katerih se razpravlja o raznih važnejših vpra-Teh shodov in njih razprav se udeležujejo tudi ženske in so tudi večkrat v načelstvu raznih društev zlasti v društvih zmernosti in za vzgojo mladine. vseh krajih dežele so kmetje, ki sodelujejo pri t čevati tlako in desetino. Sedaj so se začele snovati samo-stojne kmetije. Dočim pred sto leti na Dánskem ni bilo političnih in kmetijskih listih. Skoro v- vseh vaseh so samostojne kmetije, jih je sedaj že nad 70 tisoč. Posebno občinske knjižnice, ki posojujejo ljudem knjige. V polije snovanju samostojnih manjših kmetij to pripomoglo, da tičnih stvareh kaže danski kmet veliko samostojnost. To se je s posebnim zakonom prepovedalo grajščinam poku- je skušalo Estrupovo ministerstvo, ki je imelo najhujše povati zemljišča, dočim je pa jim dovoljeno jih prodajati. boje s kmetsko opozicijo. Drugod so kmetje navadno kon-Razkosavanje zemljišč je na Dánskem dovoljeno do neke servativni, na Dánskem so pa napredni in demokratični, gotove mere in se pri tem mora gledati, da kmetija Danski kmet je pobožen, a vendar ne pusti duhovščini ohrani neko gotovo velikost. Država je tudi jako olajše- posebnega upliva na državljanske zadeve, v tacih stvareh vala snovanje samostojnih kmetij. Najemnikom na državnih hoče odločevati sam po svoji volji in svojem razumu, posestvih je z ugodnimi pogoji prepustila zemljo v last, Navadno so kmetje v opoziciji proti graščakom in urad- katero so imeli v najemu. Tudi ima danska jako važen niškemu stanu. Posebno gledajo na to, da se ti ljudje ne zakon glede najemovanja zemljišč. Po tem zakonu je vsak urivajo ob volitvah za kandidate na deželi. Na Dánskem 470 velja geslo: „Kmet voli kmeta", bolj kakor kje drugje. Na Dánskem celo kmet vpliva na druge stanove, ne pa narobe. Velika izobraženost danskega kmetijskega stanu močno vpliva na kmetijstvo, ki se povsod jako umno vrši. Kjer so bila tla vlažna, so jih z umetno naprav-ljenimi odtoki (drenažo) posušili in se je vsled tega pri-delek povekšal in žito za mesec prej dozoreva. Sedaj se pridela 6 milijonov ton žita in 20 milijonov ton pese več, kakor pred 30 leti. V srednjih letih se nažanje desetkrát toliko, kot se je posejalo, v boljših po več. Danska najbolje kaže, kaj se doseže z umnim kmetijstvom. Kmetijske raznoterosti. Varovanje mlade detelje. Ce se mlado deteljo pokrije s kompostom, slamo itd. mladi detelji mraz manj škoduje. Slama deteljo bolje varuje pod mrazom, nego bi jo ži-vinski gnoj. Pomladi se pa slama ne sme pograbiti. Tudi varuje slama, da se pomladi peščena zemlja prehitro ne usuši. Varstvo dreves pred divjačino. Grozdar Lange v Quieckbornu v Nemčiji je iznašel sredstvo proti objedauju po divjačini. To sredstvo se imenuje pikrosetedin. To sredstvo drevesom nič ne škoduje in je dež tudi hitro ne izpere z dreves. Drevesa se z krtačami namažejo. Žvepljanje sadnih kletij. Predno se sadje dene v kleti, naj se dobro klet požveplja, to je v njej naj se sežge nekaj žvepla. Sadje potem v taki kleti manj gnije. Ko je sadje že v kleti, pa ni dobro dosti žvepljati, ker sadje potem dobi grdo vnanjost. Tudi žvepljanje ne ustavi gnitja, ako se je že začelo. St dfeáfe ífo -h îfc fà $ ' -'Ýu^rÝ: íiiíisáfe áfe i$t* âfc . áfe ^ I i isií CIEhésŒj^ÏÏÎ sZjSI I Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) XII. (Konec.) Začel sem pisati te črtice pred jednim letom, ko sem bil v gorah Severne Karoline in končavam jih v južni Kaliforniji, na bregovih Tihega morja. Mesto, v katerem sem živel, preživelo je, močen umeten „boom" in je minolo jesen začelo močno trpeti od reakcije. Reakcija pokazala se je s tem, da so prenehale kupčije z zemljo, da je mesto nehalo rasti, kajti nič več se ni na novo zidalo, vsled tega so zgubili delo obrtniki in naposled se je ustavila trgovina. Banke in zasebni kapitalisti so začeli stiskati denarje, prenehali so posojevati na zastavo nepremičnin in na trgovske menice, ter so jako neradi podaljševali obroke za prejšnje dolgove, odločno zahte-vajoč plačo. Spekulanti vsake vrste, ki se zbero >na vsaki „boom" iz vseh krajev, so preštevali svoje dobičke in izgube, naložili svoje kovčke in odpravili se po svojih potih. Cene zemlji, ki so hitro rastle za časa „booma", so malo časa ostale na višini, katere so dosegle, potem pa jele padati in so padale še hitreje, kakor so poprej naraščale. Ulice so se spraznile, zginilo je vsako veselje. Glavni povod zmešnjavi v tem mestu, v katerem sem jaz bil, je bila jako huda zima, ki je uničila sloves mesta. da je dobro prezimišče za severjane. Tujci, ki so prišli semkaj, čutili so slabo vreme, tako močo in mraz, da so kar dalje odpotovali, hoteli so se izpraznili, in zgubili mnogo denarja, ko bi jih imeli zaslužiti, hkratu so bili prizadeti vsi tišti prebivalci, ki so imeli zaslužek od tujcev. Po tem so se občinske volitve jako nesrečno izvršile. Voljeni so bili ljudje, ki so navalili mestu šeststo tisoč dolarjev dolga za zboljšanje ulic, hotelov itd. Zmer-nejši ljudje trdijo, da je to petkrat toliko, kakor je bilo v resnici potrebno, da se denar ne bode obrestoval, ter se bodo morale povekšati mestne doklade, ki so že tako previsoke in bode to jako neugodno vplivalo na razvoj mesta. Vsi so nepotrpežljivo čakali minole zime, nade-jajoč se, da nov prihod tujcev prinese zaželeni zlati potok, a žal, želje so ostale želje, tujci so dobro si za-pomnili lansko zimo in se skrbno izognili tega mesta. V tem je moja rodbina primerno slabo prenašala surovo pod-nebje tega mesta ; osemletno bivanje na jugu je nas pri- vadilo na jednakomerno toploto, in zatorej sem, ko sem vse stvari naredil, prodal továrno in hišo, ter preselil se v Kalifornijo, katera država me je jako zanimala v vseh ozirih, ko sem bil še v Rusiji. Južna Kalifornija je še pred kakimi petnajstimi leti bila gola pustinja, sedaj je pa lep, cvetoč vrt, ki meri na deset tisoč akrov in ima na milijone pomerančnih in limončnih dreves, tudi rastejo tukaj v veliki množini marelice, orehi in oljka. Naseljevati so se začeli ti kraji še nedavno, a sedaj je že samo v južnih okrajih, ki meje z Mehiko nad 250.000 prebivalcev, in trgovsko in obrtno glavno mesto te dežele Los Angeles sam ima okolu 75.000 prebivalcev. Podnebje spada mej najugodnejše na zemlji. Uredil sem se jako ugodno, premenil sem svoj posel, kupil sem del parne pralnice, ki nese nad petsto dolarjev na mesec; v isto hišo z menoj, sredi mesta, se je naselila zavarovalnica, obstoječa iz dveh sodrugov, v več ozirih tipičnih Američanov, ki vsak že ima nad 40 let. Jeden izmej njiju je učil se zdravilstva v Bostonu, po končanih študijah potikal se je po vztočnih mestih, zanimal se s svojim poslom, potem se je preselil v Ari-sono, kjer je dolgo dělal v srebrnih rudnikih, potem je pa plavil in žagal les na reki Kolumbiji v državi ore-gonski, potem se je pečal z izvaževalno trgovino v San Francisku, odkoder je naposled přišel semkaj in otvoril zavarovalnico. Drugi je vzrasel na mali, revni kmetiji S e-verne Karoline. Ko je zrasel, je sprva pasel konje, potem je postal postaljon, za tem železniční sprevodnik in na-posled je pa v Los Angelesu postal član zavarovalnice, nedavno je bil izvoljen v mestni zastop in upa pri pri-hodnjih volitvah postati župan. Moj lastni sodrug pri pralnici je vzrastel v massachusetski državi, ušel je od ondu že petnajstletni deček peš v Kalifornijo, služil za pomorščaka na tihomorski jadernici, slučajno je přišel na Sadviške otoke, kjer je prebil pet let pri velicih sladornih nasadih, na to se je preselil v San Francisko, kjer je živel petnajst let in se pečal z raznovrstnimi stvarmi, slučajno je přišel v Los Angeles in tu je že pet let pred 471 menoj vodil parno pralnico. Clokes, od katerega sem jaz v kransko-loško-tržiškem okraji Oton De tela in vikar Andrej kupil svoj del i imel pa še bolj raznovrstno življenje. Kalan; v radoljsko-kranjsko-gorskem okraji župnik Janez Bil vojak » godec » trgovec s klavirji, imel je in sedaj Ažman; v okraji Postojina-Planina-Senožeče-Lož-Il. Bistrica ima žrebčarijo, in je bil večkrat sam šel kupovat na Fran M o d i c in Josip Zelen; v vipavsko-idrijskem okraji : Škotsko pomje j kakih pet let že kupčuje z zemljišči v Kaliforniji, pridobil in zgubil ježe nekajkrat znatne svote, Litija-Radeče: Franc Košak, dr. Franc Papež Matěj Lavrenčič; v novomeško-kostanjeviško-krškem okraji : Viljem P f e i f e r ; v okraji Trebnje-Zatična-Žuženberk-Mokronog- in kurat Ignacij Z it nik; v kočevsko-ribniškem okraji kanonik Karol Klun in Primož P a k i ž ; v Črnomeljsko-metliškem okraji župnik France Schweiger. Od novo voljenih poslancev jih že dosedaj bilo v deželnem zboru, osem je pa novih po- je sedaj je prodal pralnico in misii zopet začeti prodajati klavir je, ako dobi dobrega sodruga. Jaz pa, ko se dobro seznanim s pralnico in jo trdno osnujem, pojdem na Sandviške otoke, da si ogledam tamošnjo lesno obrt in slancev. Od dosedanjih poslancev kmetskih občin trije niso več trgovino, katera je nekda jako ugodna, kolikor sem izvedel. kandidovali, jeden je umrl, štirje so pa propali pri volitvah. Propali so: starosta slovenskih posl. Luka Svetec, Janko K e r s n i k , Fran Višnikar in, Fran A r k o . V kakšnem Poučni in zabavni drobiž. Odkod beseda «komis» za vojaški kruh Ko v tridesetletni vojski přišel Wallenstein v Stralsund, niso mogli oni kraji, kamor je vojska došla, nategniti dosti kruha. Nabirali so kruh po vaseh in mestih, kjer vojakov ni bilo. se pa kruh lažje nabavil so oblastnije v sporazumljenju Da Kruh z vodjami čet poverile dobavo kruha posebni komisiji, katerega je preskrbovala ta komisija zvali so „Commissions brode", kar se skrajšalo v „Commisbrod ali Commis D' Antes in Puškin. V Ober-Sulzu v Alzaciji umrl dni v 85. letu Francoz ď Antes (baron Heckeren), kateri dne 10. februvarija 1837. leta v dvoboji ubil največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. D Antes 1830.1. moral ostaviti francosko politehnično šolo, ker je preveč agitiral proti Ludoviku Filipu. Naudušen privrženec pale vlade, bežal je v Vendee kjer organizoval vstanek v prid vojvodinje Berri. Po ponesrečenem vstanku je bežal iz Francij in šel v Peterburg, in vstopil v ruski gardni polk Bil je prijazen, lep častnik, ki si je hitro pridobil ljubezen žensk in napravljal skrbi soprogom. Jedna prvih lepotic v Peterburgu tedaj bila soproga Puškinova. Dvoranil jej mladi coski častnik. a vendar imel zaupanje njegovega soproga Kmalu so o tem govorili po vsem Peterburgu in pesnik je dobival pisma, v katerih se mu pisalo da mu soproga nezvesta. Puškin se je sklenil prepričati, če je kaj resnice na tem Nekega večera je povabil Francoza k sebi Ko so se nekaj časa pogovarjali, je šel ven, in nazaj přišedši je tako močno zaprl vrata, da je luč ugasnila. Soproga se je pri tem močno prestrašila Da potolaži Puškin z roko glad po lici Sedaj je šel iskat drugo luč. Ko prinese luč, so vsi trij bili jako iznenađeni. Puškin je bil soprogo v temi s sa- jami namazal sedaj videl te saje na lici in čelu castni kovem. Stvar je bila sedaj jasna. Drugi dan je bil dvoboj in je Francoz ustřelil Puškina v fcrebuh. Dva dni je ležal Puškin v smrtnih bolečinah. Ta dvoboj vzbudil največj nevolj v ruskih krogih Francoz po noči skrivaj pobegnil iz Peter burga, ker se mu ni zdelo vec varno. Sole so bile zap rte v znamenje žalosti. Puškinova soproga še sedaj živi. Î fH řH-řfi řt1 f*i m 43 1 Novice. ■ & Mestni občinski svet ljubljanski se duhu bode deloval nov deželni zbor, ta najbolje kaže, da katoliška stranka vanj tudi volila Josipa Zelena, kateri je bil prejšnja leta redno kandidat nemškutarjev na Notranjskem. Dijaško podporno društvo »Radogoj« je imelo dne 16. t. m. svoj letni občni zbor. Predsednik je otvoril zbor. Tajnik Ivan Hribar dr. Danilo Majaron je poročal o letnih društvenem delovanji. Odbor je minolo leto podělil ustanov in sicer pet po 200 gld. in štiri po 100 gld. Za le-tošnje leto je odbor dovolil ednemu dijaku letnih 200 gld. in enajsterim po 100 gld. Dovolile so se še nekatere manjše podpore. Veliko vrednih in potrebnih prosi!cev ni moglo dobiti podpore, ker ni bilo denarja. Blagajnik g. Plantan je poročal o društveni imovini. „Radogoj" ima 36.132 kron nedo-takljive glavnice. V pretečenem letu je imelo društvo 2841 kron dohodkov in 2940 kron izdatkov. Predsednikom je zbor per acclamationem zopet volil g. Iv. Hribarja in podpredsed- nikom ces. svetnika Ivana Murnika. odbor so se volili in sicer za Ljubljano i • kurat Anton Koblar, dr. Danilo Majaron, notar Ivan Plantan, profesor Simon Rutar, ravnatelj Andr. Senekovič, dr. Ivan Tavčar in nadinžener Fr. Žužek ; za Trst za Goriško dr. Gustav Gregorin ; za Istro g. Slavoj Jenko ; . Vekoslav . prof dr. Ivan Kos ; za Koroško Legat; za Štajersko g. dr. Josip Sernec in za Kranjsko Ljubljane g. dr. Jak. Šegula. Zaupna moža društvena sta izven Franc Hauptman, c. kr. profesor v Gradci in dr. Ivan Si- mončič, skriptor c. kr. vseučiliščne knjižnice na Dunaji. Društvo minolo leto ni moglo tako delovati, kakor bi bilo rado, ker so razni dohodki vsled potresa izostali. Upati je, da bo zanaprej boljše. Rodoljubje, zlasti imoviteji se pa prosijo, da Gre se ne zabijo toli važnega društva in ga znatno podpirajo. tu za našo mladino, nado slovenskega naroda. Gledališki vlak v Zagreb. Osnoval se je po-seben odbor za prireditev slovenskega gledališkega vlaka v Zagreb Odbor v svojem oklicu poudarja bratsko vez, veže Hrvate in Slovence in pozivlja Slovence, da čim mnogobroj-neje posetijo kraljevi Zagreb in si ogledajo novo lepo, ravno otvorjeno hrvatsko gledališče. Vlak se odpelje iz Ljubljane uri 25 minut zjutraj in dojde v isti dan de- dne decembra t. ob Zagreb ob 11. uri dopoludne. Odhod iz Zagreba zvečer ob 11. uri 50 min. in dohod v Ljubljano dne cembra ob uri 17 minut zjutraj Kdor se ne hotel s tem vlakom, posluži se lahko tekom osmih dnij vsakega posve- druzega poštnega vlaka. Vožnja stane iz Ljubljane tja in toval dne 20. t. m. o stavbinskega odseku poročilu glede re- nazaj v razredu gld., v II. 6 gld. in III gld. Ogla- gulacijskega načrta. Ta se bo předložil še posebni enketi v sila sprejema potovalna pisama; Schmarda & C. v Ljubljani, pretres. Vsekako nujno je, da se brž ko mogoče določi regu- — Stari denar. Stare dvajsetice in četrtaki spreje- lacijski načrt za ljubljansko mesto in da se more prihodnjo majo se le še do konca tega leta kot plačilo pri c. kr. bla- pomlad že v čelem obsegu po tem náčrtu graditi. gajnicah in uradih navadnem prometu ta denar ne velja Volitve v deželni zbor Kranjski. Včeraj so volile več. Goldinarski bankovci pridejo iz prometa koncem tega leta. kmetske občine in so vsled silne agitacije duhovščine proti na- Pozneje se bodo mogli oddajati kot plačilo le še pri c. kr. stranki voljeni jedino kandidatje katoliške stranke in blagajnicah in uradih. In sicer to poslednje skozi pol leta, to rodni sicer v Ljubljanski okolici: Franc Povše in Gabrijel Jelov šek; v kamniško-brdskem okraji dekan Tomaž Kajdiž; do konca junija 1896,, nadaljnega pol leta se bodo ban kovci pri glavnih blagajnicah mogli oddati. 411 — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih petih tednih poslali : Gospod Fran Prislan v Bra-slovčah 2 gld. 62 kr ; gosp Ivan Pignatari v Črničah pri Gorici iz nabiralnika 2 gld. 40 kr. ; g. Rajko Arce v Ljubljani 1 gld. ; g. K. Fiegei v Tržiči na Primorskem 2 gld. ; slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani zbirko darov v inesecih juliji, avgustu in septembru v znesku 651 gld. 11 kr. ; podružnica na Greti 6 gld 20 kr. ; šentpeterska moška^ in ženska podružnica v Ljubljani skupaj 420 gld ; g. Ivan Šapla v Šturiji iz nabiralnika 2 gld. 50 kr. ; kamniška ženska podružnica 37 gld. 30 kr. ; podružnica za Stičino, Višnjo Goro, Št. Vid in Krko 100 gld ; vipavska podružnica 27 gld.; podružnica v Žalci iz nabiralnika 5 gld.; č gosp. Viktor Steska, kapelan v Kočevji, 2 gld. ; g prof M. Ple-teršnik v Ljubljani 1 gld. ; gospodična Luiovika Košenini v Mokronogu 1 gld ; g. Jos. Sancin v Predloki 1 gld. 20 kr. ; č. g. Jos. Rozman, kapelan v Sp. Dravbergu, 12 gld., nabranih za velikovško šolo med rodoljubi v Slov. Gradci ; ši-šenska podružnica 280 gld. (med temi je 100 gld. pnkrovi-teljnine od gosp. Jakoba Matjana, posestnika v Zg Šiški, in 50 gld. kot drugi del podružnične pokroviteljnine) ; iz nabiralnika g. Fr. Bratina v Ajdovščini 3 gld. 40 kr. ; c. g. J. Virant v Mokronogu iz nabiralnika „pri Lipi" 6 gld. 20 kr. ; č. g. Ivan Zagorjan, župnik v Radecah, 2 gld ; N. N. stro-jevodja v radeški papirnici, 1 gld ; ženska podružnica v Se-žani po gdč Mariji Skrinjar 124 gld 21 kr ; „prijatelj naše družbe" v Tržiči 5 gld. 15 kr. ; podružnica za konjiški okraj iz nabiralnika „pri Slonu" 8 gld ; slavno upravništvo nMira" v Celovci zbirko 741 gld. 65 kr. ; blagosrčna rodoljuba g. Vinko Majdič, veletržec v Kranji in g. Ivan Perdan, veletižec v Ljubljani, vsak 100 gld.; podružnica v Žalci 45 gld. gosp. Ivan Milohnoja v Kamniku iz nabiralnika v gostilni pri Kendi 3 gld. 40 kr. in iz onega v gostilni pri „Sokolu" 1 gld. 76 kr. ; „prijatelj naše družbe" v Tržiči zopet nabral 3 gld. 65 kr. ; podružnica v Brežicah 100 gld. pokroviteljine in moška podružnica v Trstu je v mesecih septembru in oktobru nabrala darov 123 gld. 85 kr. — Bog blagoslovi vse milo-srčne darovalce ! * ■ * Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Na novomeški gimnaziji se je za prvi razred dovolila paralelka. — Kupčevalca z dekleti, nekega Mojzesa Schiffinanna je přijela te dni na južnem kolodvoru tukajšnja policija. Schiíř-mann je imel pri sebi dve dekleti, katere je baje kupil za 420 gld. nekje v Zagrebu iz namena, da jih odvede ne ve se kam. Na ljubljanskem kolodvoru je edna teh ujetnic prosila policaja, da naj ju oprosti. Schiifmann je na to ponudi! poliraju 50 gld., katerih pa ta ni sprejel, temveč je ponudnika aretoval. Dekleti so izpustili. — Na zadnji veliki Elizabetin semenj v Ljubljani se je prignalo 946 konj in volov, 645 krav in 57 telet, skupaj 1648 glav. Kupčija je bila posebno za govejo živino jako živahna Semenj v Črnomlji, ki je vsako leto v torek po kva-terni nedelji, in bi letos padel ravno na dan pred svetim dnevom dne 24 decembra, se je přeložil na dan 17. decembra 1895. leta. — Nesreče. V Spodnji Šiški pal je posestnik po domače Miklavžek samo 4 metre visoko tako nesrečno s ko-«olca, da je na mestu mrtev obležal — V Zgornjih Dolah pri Skocijanu je pala z drevesa 301etna Ana Zagore. Poško-dovala se je tako, da je drugi dan umrla. — Sedemletni sin Jakob Vovk iz Suhorja pri Postoj ni se je igraj e s samokresom ustřelil v nogo tako, da je še isti dan umrl. — Ustřelil se je minole dni neki infanterist 27. peš- polka. Uzrok samomoru ni znan. Dne 9. t. m. bil je velik polom na dunajski borzi. Širile so se vznemirljive novice o evropskem položaji. Kazalo je, da je velika svetovna vojska že pred durmi. Govorilo se je, da je Angleška že Turčiji izročila ultimatum, da so Rusi pripravljeni, da prestopijo tursko mejo. Pripovedovalo se je o na-sprotji mej velevlastmi zaradi orijentskega vprašanja. Papirji so hitro padali. Vse te govorice so bile izmišljene ali pretirane. Sedaj, ko je minul strah, je jasno, da se je od neke strani nalašč provzročil ta strah in konec vsega je bil, da so Rotšildi, ki znajo take dneve uprizoriti in porabiti, za nekaj milijonov bogateji, dočim so mnogi drugi postali iz bogatinov berači. Koliko polomov je prouzročil ta krah, se ne ve. Marsikoga. ki je dosedaj veljal za premožnega, ni več na borzo, ker ne more več poravnati svojih dolgov. Minoli teden v petek se je v dunajském pratru ustřelil bankir F. A. Freund, ki je tudi bil žrtva omenjenega dne. Pokojnik je bil posestnik menjalnice in izdaja-telj finančnega lista „Fortuna", torej mož, ki je veljal za izvedenega v borznih stvareh in je tudi drugim dajal svete. Našel je umirajočega neki policijst in spoznal ga je v pratru ravno sprehajoči se borzijanec, kateri je bil pa srečnejši, da ga ni ugonobil omenjeni dan. Freund je bil še v najboljših letih, srečno oženjen in veljal je za premožnjega, dokler ni přišel zadnji polom. Kot mladi mož je bil dolgo prokurist tvrdke Klinkstein, ki je izdajala časopis „Fortuna". Ko je pred leti umrl načelnik te bančne hiše, je Freund prevzel njeno vodstvo in jo dve leti vodil na račun dedičev. Ko se je oženil z Iv. Eyfler, hčer jo premožnega veletržca, je dobil sredstva, da je sam prevzel to banko in jo prepisal na svoje ime. Kupčije so mu šle po sreči. Njegova menjalnica je imela zaupanje prebivalstva, kakor javaljne kaka druga in njegovo premoženje se je vedno množilo. Zadnje čase je bil močno zamotan v borzne špekulacije. Ko ga je popustilo več sodrugov v nesrečnem trenotku, je bil njegov propad neizogibljiv. Prizadeval si je pobotati se z upniki na borzi, a se mu ni posrečilo. Primankljaja ima pokojnikova blagajnica četrt milijona goldinarjev. Freund je trgoval za druge na borzi in bodo tako ne le ljudje na Dunaji, temveč tudi drugod izgubili. Iz Gradca se je že oglasilo deset oseb, da imajo pri njem vloženih 15.000 gld. Sicer se pa govori, da niso poloma krive le borzne špekulacije, temveč je s svojo rodbino tudi preveč potratno živel. Dokler so mu borzne kupčije dobro šle, je to bilo mogoče, a sedaj, ko se je jel denarni trg majati, se je pa to čutilo. r ■ Malo pred smrtjo ga je bil srečal štabni častnik in ga vprašal, če se je bat-i, da zgubi, kar ima pri njem vloženega, ker je bil polom na borzi in je tudi slišal, da je Freund prizadet. Bankir ga je pa poto-lažil, da se ni nič bati in častnik mu je povse verjel. Freund je skušal še predzadnji dan denar vkupe spraviti, da izpolni dolžnosti. Pisal je vsem, od katerih je imel kaj terjati. Pokazalo se je pa, da ima premalo terjati od ljudij, in tudi so bili redki tisti upniki, ki so mu denar plačali. Tako je spoznal, da je polom neizogiben in končal si je življenje z revolverjem, da se izogne sramoti. — Zgubljena trgovca. Na Dunaji sta se zgubila trgovca Ludovik Krendl in Arnold Brachfeld. Bila sta začela trgovati s šivalnimi stroji. Vzela sta na upanje mnoga blaga, a sedaj pa o ujiju ni več sledu. Uradno se je ukazalo zapreti njiju prodajalnico. — Napad na hišno posestnico. V Satonu je hišna posestniea Marirka Breitholz přišedši domu našla nekega lepo oblečenega tujca v sobi, ki je ravno nekaj preiskaval po pre-dalniku. Zagledavši gospodinjo jo je prijel in davil, da se je nezavestna zgrudila na tla. Ko je mislil, da je mrtva, je pobral nekaj vrednostnih stvarij in odšel. Čez jedno uro s> je posestniea zavedla. Našla je v sobi gumb, katerega je odtr-gala tatu. Pokazalo se je, da je gumb nekega prebivalca dotične vasi, katerega je bil tat poprej obiskal in ondu svojo slabo suknjo z boljšo zamenjal. Kdo je tat se ne more dognati. — Krvavi dogodek. V Rimu je lahkoživec marki Delcinque obiskal neko damo, s katero je imel baje znan-stvo. Nakrat se sliši iz sobe strel in gospa je ležala hudo ranjena. Marki pravi, da se je igral z revolverjem in se mu je sprožil. Policija mu ne verjame in ga je zaprla. — Morski volk v jadranskem morji. „Agramer Tagblattu„ poročajo iz Komiža v Dalmaciji, da sta dne 1. novembra ujela ribiča brata Mijo in Andrija Mardesjič v tamošnjem pristanišču velikega morskega volka. Ta zver, samica tehtala je 300 kg ter je merila 3 m 80 cm. Ribiča sta spravila zver z velikim trudom v malem svojem čolniču na kopno. Seveda jima ni izostala izdatna nagrada. — Žaloigra v obitelji. V mestecu Moravska Třebová hotel je tovarniški delavec Langer z oglječevim soparom za-dušiti sebe, ženo in petero otrok. Vso obitelj našli so v ne-zavestnem stanji. Prihitevšemu zdravniku se je posrečilo obu-diti siromake k življenju. Žena še popoludne ni prišla k be-sedi. Zločinca so izročili kazenskemu sodišču. — Drzni roparji. Poljski listi poročajo iz Varšavě, da je po noči 8. t. m. ulomilo devet dobro oboroženih roparjev v občinski urad v Pinčicah (gubernija Petrokov) Roparji so zvezali občinskega pisarja in občinske stražarje, stanujoče v istam poslopju ter jih zaprli v občinski zapor. Potem so mirno razbili blagajno, pobrali denar in sploh vse predmete, ki so imeli koliČkaj vrednosti. — Utopljenec — v mlaki. V sredo popoludne našli so v mlaki, katero provzroČa potok della Tesa pod Katinaro, utopljenega moža. Ta mlaka je globoka nekoliko nad pol metra, široka pa nekoliko nad 2 metra. Dotični mož, kakih 55 let star, jako siromašno opravljen clovek, je bržkone po naključju zdrsnil v mlako, kjer se je zadusil. Na lice mesta prišedša komisija izjavila je mnenje, da je bil utopljenec že kakih 16 ur v vodi, predno so ga našli. Utopljenca ni spoznal nihče od prihitevših ljudij. Truplo so odpeljali v mrtvnšnico pri sv. Justu v Trstu. — Skozi okno ustreljen. V Sato-Ujhelyju na Ogerskem je nekdo zvečer pri večerji skozi okno ustřelil posest-nika Spiegla. — Přijeta morilca. V Ocsi na Ogerskem so přijeli gostilničarja Kovača in bivšega budimpeštanskega redarja Ivana Horvata, ki sta na sumu, da sta umorila srbskega živinskega trgovca Velkovića. Pri njiju so našli revolver, krvavo sekiro in mnogo denarja. — Ponesrečeni častniki. V Varaždinu se je nenavadno veliko število ulanskih častnikov ponesrečilo. PoroČnik Mayer, pal je s konja in si strl čeljust, poročnik Ceccony je pal s konja in si zlomil dvakrat nogo, poročnik Sladovič je tudi pal s konja in si nogo zlomil Nadporočnik Subienski je-pal s konja in dolgo ležal v nezavesti. — Samomor vojaškega novinca. S tretjega nad-stropja neke vojašnice na Dunaji je skočil te dni vojaški no-vinec Navratil. Stotnija se je bila ravno vrnila z vaje. Ker pa stotnik ni bil prav z vajami zadovoljen, je še v kosarni vežbal vojake za kažen. To pa Navratilu ni ugajalo. vrgel puško proč in skočil skozi okno. Bil je takoj mrtev. — Delo blazneca. V Montpelieru je živel 281etni kapitalist s svojo materjo in dvěma postrežnicama. Te dni nekaj podedoval, a zdelo se mu je, da je v dedščini prikrajšan. Zmešalo se mu je v glavi. Bil je silno razburjen. Ko mu je nekega dne přinesla juhe postrežnica, je začel kričati, da ga hoče zastrupiti, in je nanjo ustřelil z revolverjem. K sreči je postrežnica ušla. V tem je pa blaznec ustřelil svojo mater. Potem je stopil k oknu in streljal na ljudi. Ubil drugo po-strežnico svojo, ki je hotela v drugo hišo klicati ljudi na pomoč in neko štiriletno deklico. Potem je ustřelil še jednega moškega. Dve dekleti je težko poškodoval. Žandarmerija je zaprla ulico, da niso mogli ljudje več k hiši. Ognjegasci so na to prišli z brizgalnico in ga tako prisilili umakniti se v hišo. V tem so žandarji udrli v hišo in ga přijeli. — Oropan trgovski potovalec. V Sovanovcu v Srbiji so nekega dunajskega trgovskega potovalca blizu kolodvora ubili in oropali. — Iz ljubosumnosti ustřelil je na svojo ljubico Ano Šveko, dvakrat z revolverjem topničar Přikrat v nekem hotelu v Olumuci, potem pa sam sebe. On je bil takoj mrtev, ona je pa nevarno poškodovana. — Štirje roparji prijeti. V Očarji pri Budimpešti so přijeli štiri ljudi, pri katerih so našli revolverje in mnogo denarja. Tujci nočejo povedati, kdo so. Sodi se, da so ubili in oropali bogatega svinjskega trgovca, katerega so nedavno našli ubitega. — Mladi morilci. V Repšegu na Ogerskem so štirje dvanajst- do štirinajstletni decki ubili petega, ker so se bali, da jih izda zaradi nekega nedovoljenega dejanja, katerega sa storili. — Nesreča na mestni železnici. V Clevelandu v Ameriki je dne 16. t. m. skočil z 200 čevljev visocega mostu v reko jeden vagon mestne železnice. V njem je bilo 30 ljudij. Nekateri so bili pravočasno iz vagona poskakali. Drugi so utonili. Drugi dan so 13 mrtvih iz vode izvlekli. — Pobegli kaznjenci. Iz kaznilnice v Crarsteinu po-begli so trije kaznjenci. Piežagali so debele križe pii oknih, in potem so splazili na streho in po strehi se plazili, da so prišli na pravo mesto, kjer so se po vrvi narejeni iz rjuh spustili doli. Jeden mej pobeglimi je bil vrvoplesec in je. vajen plezanja po visočinah. — Ponarejalci denarja. V Michelbachu so našli po-narejalnico srebrnega denarja. V tamošnjem mlinu so delali že dolgo denarje elektrotehnik Linsmeier, mizar Endlicher in več drugih. Vodja podjetju je bil omenjeni elektrotehnik. Vsi so stanovali in tudi jedli v mlinu. Imeli so jedno žensko, ki jim je kuhala in kupovala. Naredili in v promet spravili so že bili precej ponarejenega denarja. Žandarmerija je odpeljala po-narejalce k okrožnemu sodišču pri sv. Hipolitu. — Otrok zgorel. V Medani na Groriškem je triletni otrok dobil v roke žveplenice in si ž njimi vžgal obleko. Niso ga mogli rešiti. — Nesreća. Dne 9. t. m. zvečer o priliki proseenja, ki se je vršilo drugi dan pri Sv. Lenartu nad Veliko nedeljo na Stajerskem, so streljali tamosoji obôani z možnarji. Ko je nabil Lenart Pintarič možnar in ga hotel nesti na mesto, da bi ga sprožil, pa ni pažil na smodko, ki jo je imel v ustih. Ista je pala na možnar, ki se je užgal in dotičniku del telesa popolnoma odtrgal. tako, da so se čreva in drobec viděli. Komaj, da je sprejel sv. zakramente in zadnjo popotnico, par ur pozneje je umri. Pozor pri streljanju, ker nesreča nikdar ne počiva ! — Pobegel lev. V Matleku je iz menežarije ušel lev in skočil na slona k drevesu privezanega. Slon je grozno sarjovel. Leva so morali ustreliti, ker so se bali, da uide v mesto. — Trikinska epidemija. V Novi vasi na Potsdam-skem je nad 20 ljudij zbolelo za trikinami. Vsi trdijo, da so kupili prašičjega mesa pri nekem mesarji. Pri mesarji se je zares našlo trihinasto meso. Mesar trdi, da ;e dal meso vseh prašičev ogledati, ki jih je zaklal in njega ne zadene nobena krivda. — Nesreča na železnici. V Hatvanu na Ogerskem je zadel tovorni vlak v stojeČ osobni vlak. Dva vagona je popolnoma zdrobilo. Jeden zavirač je težko poškodovan — Razpok plina. V Wurzburgu je dne 18. t. m. bila plinova eksplozija. Pri tem je jeden delavec zgorel, dva policijsta bila sta hudo poškodovana. — Umorjenka. Dvaindvajsetletno tujko nenavadne le-pote, rodom Francozinjo, Inès Jules, našli so umorjeno v Rimu. V njeni sobi je bilo vse v največjem redu. Sodi se, da jo je zadavil dijak, katerega so zjutraj viděli pri njej. — Potres je bil 18. t. m. v Kalabriji na Siciliji. Škode ni posebne napravil. — Pes poštni sluga. V Brattendorfu na Virtemberškem ima neki oštir pošto. Ta pošilja na železniško postajališče po pisma psa. Na železnici dajo zavita pisma psu, ki jih vselej -zvesto domu prinese. — Življenje na železnici. Ameriški bogatin Cuttler, ki ima na leto 180.000 gld. dohodkov, že živi celo leto samo na železnici. Najel si je od železnice do svoje smrti neki Pullmanov vagon, kateri je opravljen z vsem konfortom. V tem vagonu vozi se gori in doli po železnici. — Nesreča pri grajenji hotela. V Montreuxu je pri zidanji hotela se podrl oder in je šest delavcev palo 35 metrov visoko. Pet je mrtvih, 1 t.'žko poškodovan. — Avguštin Iturbide, praunuk nesrečuega mehikan-skega cesarja Iturbide, se odlikuje v Zjedin enih drŽavah po svojih škandalih Imenujejo ga princa, in je tudi res, ker ga je cesar Maksimilijan, ki ni imel otrok bil, posinovil. Princ je že zapravil mnogo premoženja Jedenkrát je bil v jedni noči zaigral 125.000 dolarjev, kar je že v Ameriki nekaj nena-vadnega. Drugič je v klubu pobil vse steklenice in drugo posodo in plačal. Pri neki dirki je přiložil zaušnico veljavnemu možu. Te dni se je sprl z jednim klubovim članom in ga na-zivljal lažnika. Zaradi tega pride do dvoboja 0 tem dvoboji se govori sedaj po vsem Washingtonu. — Morilec Holmes pred sodnijo. V Filadelfiji se ima te dni zagovarjati morilec Holmes, kateri je 23 oseb umoril, preje pa vse dobro zavaroval. Holmes je jako pre-drzen zločinec in tudi pred sodnijo kot tak nastopil, odrekel je zagovarjanje, češ, da se bode sam zagovarjal. Porotnike in priče sprašuje tudi sam ter ima neko advokatsko spretnost, s katero pa nikakor nic ne upliva. V Filadelfiji se ima zagovarjati zaradi umora Pietzela, katerega je na dobro premišljeni način umoril in vse tako priredil, da bi odstranil vsak následek umora. Holmesu ne bode njegova predrznost nič ko- ristila, ker obtežilno gradivo je zelo nakopičeno in ga tudi zelo znamenuje, ker je imel tri žive žene. Študiral je zdrav-ništvo in si pridobil znanosti bolj přemeteno ljudi moriti. Ljudi prihaja k obravam zelo veliko, občne mnenje ga obsoja in ne bode utekel zasluženi kazni. — Tovarna se je podrla. V Clyde v Ameriki po-drlo se je 90 Čevljev zidu tovarne za bicikle in padlo na cesto. Več ljudij je bilo zasutih, dva bodeta najbrže umrla vsled za-dobljenih ran, sedem je pa težko poškodovanih Delavci so pred tovamo kopali jark in zato bil zid tako podkopán, da je pádel. Stroji in delavci so padli v globočino ter s kopajo-Čimi vřed bili zasuti. Takoj so pričeli razvaline odkopavati in pospravljati in ljudi řešili iz opasnega stanu, ter zlekli lahko in težko poškidovane — Veliki požari v Novem Jorku. Dne 2. nov. nastal je ogenj v kleti neke hiše. Poslopje je bilo šest nad-stropij visoko in bila v njem tovarna za izdelovanje potrebščin za peke. Škoda je 150.000 dolarjev. Pri požaru je delovalo 23 brizgalnic in dva vodena stolpa. Vročina je bila tako huda, da se je steklo oken sosedne hiše raztopilo. Drugi dan zjutraj ob 1 uri nastal je ogenj v šestnadstropni hiši. V tem poslopju je stanovalo več družin, krojači so imeli svoje delalnice. Ogenj se je tako hitro širil, da predno so přišli ga-silci na mesto, so bila že tri nadstropja v plamenu Zgoreli so trije krojači in nočni varuh, več oseb je težko in lahko poškodovanih, ker so skakali iz hiše. Da ni več oseb pone-srečilo gre zasluga policiji, ker je ta udrh v gorečo hišo in prebivalce na ulico stirala. Do tretje ure zjutraj so bile vpepeljene tri hiše in ogenj je bil potem omejen po velikem naporu gasilcev. Velika nevarnost je bila 'še za druge hiše ker je bril močen sever. V teh hišah je bilo 30 delalnic in je škode na blagu 15 000 dolarjev, skupna škoda pa znaša nad 100.000 dolarjev, katera je pa komaj za polovico zava-rovana. Malo minut pred 9. uro 4. t. m. zvečer je nastal ogenj v sedemnadstropnem poslopji neke hiše. V tem poslopji je bila v pritličnih prostorih neka banka, v ostalih prostorih hiše pa razne tovarne. Nasproti tega poslopja je pa bila hiša druge banke, obe ti poslopji sta le še razvaline, poleg teh pa so pogorele še tri hiše. Plamen je švigal blizu 75 čevljev visoko. Oddanih je bilo šest pozivov na razliČne postaje gasilcev. Grasilci so delovali zelo marljivo in bili ne le hrabri temveč celo predrzni. Ko se se podrle stene gorečih hiš so bili gasilci v zelo velikej nevarnosti, poškodovanih je 25 gasilcev več ali manj. Ljudi je bilo zelo veliko na pogo-rišču in so imeli policaji obilo opraviti z odganjanjem, da ni kdo ponesrečil, tudi so policaji imeli obilo posla z odganjanjem stanovalcev bližnjih hiš ker se je bilo bati, da se ogenj tja razširi. Škodo cenijo na tri milijone dolarjev, mnogo vrednostnih listin je v ognjevarnih blagajnic. — 130 žrtev električne železnice. 171etni mladenič je bil 130. žrtev električne železnice dne 1. t. m zvečer v Brooklynu. Josip Brehends je hotel iti čez ulico, ker ga je dohitel z veliko hitrostjo vozec voz električne železnice in bil povožen. Motorman ni mogel voza ustaviti, da si je uporabil závoro in tok elektrike odstavil Nesrečniku so kolesa voza obe nogi skoraj odtrgale, ležal je nekaj minut na tleh in zelo kričal vsled bolečin Takoj se je zbralo na tisoče ljudi in ti bi motormana in kondukterja dobro pretepli, da ni policija bila kmalu na mestu in tej je še došla pomoč, na kar so zbraně ljudi razgnali. Nesrečnega Behrendsa so pripeljali z ambulanco v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Motormana in kondukterja so zaprli. Vozovi električnih železnic kljubu predpisov hitro vozijo, ne kontrolira jih nikdo in kako tudi, ker ima brooklynski župan obilo denarja naloženega v tem podjet ji in gre to za njegov dobiček. Da bi taka podjetja prav občutljivo kaznovali za vsako žrtev bi bilo najboljse, ali kapitalisti imajo vsa sredstva v svojih rokah in si lahko marsikaj zoperpostavnega dovolijo, ako gre za njih koristi. 474 Dva morilca so oběsili. Dne 29. oktobra ob dovalcev, na kar je jeden teh na njega ustřelil, a zadel ga 11 uri sta bila obešena morilca Davis in Schmidt iz Albany ni. Krogla je razbila ogledalo za pivno mizo. Hkrati sta za- County v Ameriki. Davis je dne 18. maja še ne 6 let staro gledala lopova tudi strojevodjo Avgusta Schônheima, kateri je May Shannon iz Cohoes zvabil od hiše starišev s slašcicami. bil v gostilni ; jeden roparjev mu je nastavi! revolver pred Na samotném kraji na polji je lopov deklico oskrunil, potem glavo, drugi pa zopet velel tocaju, da vzdigne roko kvišku, vrat prereza! in truplo vrgel v potok, katero so nekaj kar ta zopet ni storil. Roparja sta se zaradi tega tako razje jej tednov kasneje našli. Schmidt je zaradi par dolarev umoril žila ? da sta iz žepov potegnila železne droge in pričela vpokojenega Filipa Ritchmeyerja. Schmidt je vedel, da je stari Lyncha pretepati. Schonheim je hotel točaju pomagati, ali mož prejel 40 dolarjev pokojnine, zvabil ga je iz hiše. rekoč jeden roparjev ga ustřelil v stran života. Lynch in Schonheim mu, da ima njegov gospodar nekaj važnega govoriti njim. sta kričala na pomoč, ali nihče ju ni Sul. To upitje pa je Na potu je ustřelil starega moža, njegovo truplo pa skril v lopove V se bolj ujezilo in sta tem neusmiljeneje po njih bila grmovje. Njegov plen je znašal 15 dolarjev, zaradi tega in sicer tako dolgo, da sta nezavestna padla na tla. Lopova se razjezil in napil, a v pijanosti se izdal. Přejela sta oba sta na to ubežala in ničesar uplenila. Policaj je kasneje zasluženo kazen. Bodočnost amerikanskih delavcev. Pri na- rodnem izgojevalnim kongresu v Atlanti je prečital profesor Slaton spomeniški spis predsednika višje šole Browna. njem se navaja, da življenje spodnjih razredov ljudi v Ame- našel na tleh v krvi Lyncha in Schônheima, ta dva sta mu povedala, da sta lopova ubrala pot proti kolodvoru ; policaj ju je tla zasledoval, a nikogar vjel. Schônheima in Lyncha so potem prepeljali v St Mary bolnišnico, poslednjega sa obezali in pustili iti na stanovanje. Schonheim pa je nevarno riki gre vedno bolj rakovo poť, in da temu propadanju ne ranjen, a vendar upajo zdravniki, da okreva. 0 lopovih pa sbode konca, ako se delavsko ljudstvo tudi potisne na nízko xtopinjo kitajskih delavcev, treba bode storiti v to odločne ko-ake. Pisatelj spisa odobruje delavske organizacije, katere se potegujejo za višji zaslužek in pravi, ako se tovarnarji izre- čejo, da ne morejo plačevati višjih zaslužkov, naj pa zapro svoja podjetja in prepuste obrtnijëko polje drugim, kateri se bodo zamogli tako urediti, da bodo plačevali delavcem boljši zaslužek. Otroke naj se sili vzgojevati do 16. leta. Zvezni komisar je ugovarjal tem nazorom, češ sredni stan postaja nima policija nikakega sledu. Loterijske srećke. V Brnu dne 20. nov. t. 1. : 33, 62, 45, 70 Na Dunaji dne 16. nov. t. 1. 52, 88, 75, 16. V Gradci dne 16. nov. t. 1. : 58, 74, 28, 7, 54. vedno bogatejši. položaj dolavcev se zboljšuje, tim bolj ko so ti izobraženi. Dokazano pa je. da srednji stan propada, proletarijat narasča in vedno glasneje kriči po zaslužku in kruhu. Skakalec raz most ponesrečil. Patrick King Callahan, znan pod imenom „King" Callahan, ameriški profesionalni skakalec raz most, je skočil raz Poughkeepsie most, Tržne cene. kr. kr v V Ljubljani dne 15. nov. 1895. Pšenica gld. rž gld. 7 60 kr., ječmen gld. 6'50 kr., oves gld. ajda gld. 8'— kr., proso gld. 6'50 kr., turšica gld. 6*50 kr., I kr. 212 čevljev globoko v Hudson in se tako hudo poškodoval, leča gld. 12 — kr., grah gld. 12-— kr., fižol gld. 14 da je umrl. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) držali Po telefonu se je hotel ženiti. Te dni so pri- na Ellis Island v Ameriki 241tno čedno Němko z tremi otroci, ker nima moža. Albert Corri iz Chikage bi pa rad vzel v zakon Katarino, zamenjal je ž njo sliko že ko je bila še na Nemškem. Katarina pa nima denarja, Corri pa ne-more sem ponjo priti. Vprašal je naseljevalnega komisarja, ako se ne more s Katarino poročiti po telefonu. Komisar odbil to vprašanje in se izrekel, da jo bodo nazaj na Nemško poslali Raynokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov Velika in Mala Ljubljani Mati dveh otrok umrla Hildo Hulberg, 29 gladu v Ameriki. staro vdovo, katera je stanovala s svo- jima dvema malima o^rokoma na Hamilton v Brooklynu v Ameriki so našli 28. oktobra v siromašnem stanovanju mrtvo. Vsled vednega jokanja otrok so sosedje s silo vlomili v stanovanje. Dokazalo se je, da je sirota umrla vsled gladu. Kar za prestopiio leto 1896. nesrečnica sama prislužih ; je dala za najemnino in kupila úborno hrano za otroke, za njo pa ni nič ostalo. Ta žena nima nikakih sorodnikov tukaj Otroke so izročili družbi za varstvo otrok, kjer jih bodo vzgojali za trpine, truplo nesrečoe matere, katera se je žrtvovala za svoje otroke, pa bodo dejali v veliko grobišče, katero pripravljeno za siromake. Tako končujejo siromaki v deželi, kjer je toliko neizmernega bo- gastva. ti ljubi « red" gladu, na drugej pa ne vedo kako zapravili in to vse v „fien de sciele" ! na jednej strani poginjajo ljudje se zabavili in denar Našemljeni roparji v gostilni. „Roke kvišku!" temi besedami sta vstopila dva našemljcna moža v gostilno Michaela Neila, v Novem Jorku Točaj Lynch, kateremu je ta klic veljal, ga ni posluša!. Ni hotel ubogati povelju napa- Samo tista prava Blasnikova „Pratika" j ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgust Puciliar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.