PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piaeana v gotovini	or a*
A.bb. postaje I gruppo “ L6Hfl OD llT
Leto XVIIL - St. 10 (5094)
TRST, petek 12. januarja 1962
Nad tri tisoč mrtvih v Peruju
kjer je plaz ledu pokopal štiri vasi
Ogromen ledeni plaz se je odtrgal od pobočja ugaslega vulkana Huascaran
in povzročil ogromno razdejanje - Ker so vse telefonske zveze prekinjene, ni mogoče dobiti točnih poročil o katastrofi - U Tant ponudil pomoč OZN
LIMA, 11. — Po dosedanjih vesteh je severno od perujske prestolnice zgubilo življenje okoli 4000 ljudi, ko je ogromen plaz ledu, skalovja in zemlje, ki se je odtrgal s pobočja gore Huascaran, pokopal štiri vasi, in sicer Ranrahirca, Saccha, Huaraschuco in Huchu-cata.
Nesreča se je dogodila
včeraj okoli 19. ure po krajevnem času, to je eno uro čez polnoči po srednjeevropskem času. Omenjeni Štirje kraji so dobesedno izginili pod ogromnim plazom več milijonov kubičnih metrov blata, skalovja, ledu in dreves, ki je ustvaril 12 metrov visok grič v strugi reke Santa, tako da je voda na tem kraju narasla za 10 metrov nad normalno gladino.
Omenjeni kraji so na področju Ancash, 450 kilometrov severno od Lime v Andskem gorovju, kjer je mnogo ledenikov in mnogo jezer, v katerih je v sedanji deževni dobi voda močno narastla.
Plaz se je odtrgal s pobočja gore Huascaran, ki je ugasel vulkan in je najvišja gora v Peruju (6730 metrov) in tudi Med najvišjimi vrhovi v An-dah. Ogromen plaz je bil širok približno kilometer in je ■ned svojim drvenjem v dolino uničil vse za seboj.
Prizadeto področje je približno 3000 metrov nad morsko gladino. Tamkajšnje prebivalstvo se peča predvsem s kmetijstvom in z izkoriščanjem rudarskih nahajališč. To Področje je eno najlepših v Peruju in je dobilo ime »mala južnoameriška Švica*. Leti ob vznožju ledenikov, ki se razprostirajo v razdalji več kilometrov ob poti Lima-Re-Cuay-Huaras-Huyanca. Močno sta bili prizadeti zadnji dve naselji, ki ležita v bližini ledenika Huascaran, ki je eden naj lepših v Andah.
Na kraj' nesreče so takoj poslali vojaški odred. Zaradi slabega vremena so izvidniški
poleti z letali zelo težavni. V Limi je več letal pripravljenih, da odletijo, takoj ko se bo vreme zboljšalo. Dostop je še bolj težaven, ker je reka Santa prestopila bregove. O-gromna plast blata, ledu in skalovja je v nekaterih krajih dosegla višino 12 metrov.
Po prvih cenitvah so vasi, ki jih je plaz pokopal, imele skupno 3100 prebivalcev. Menijo, da ni nihče ostal živ. List «Expreso» piše, da je zgubilo življenje 4000 ljudi, tisoč pa jih pogrešajo. Dr. Guzman je med prvimi, ki je poročal o nesreči. Ko se je vračal z avtomobilom iz Rabrahirce v Haraz, je videl, kako se je s pobočja gore utrgal ogromen plaz ledu. Pospešil je vožnjo, da bi dospel še pred plazom do svoje hiše, toda ni uspel. Vsi člani njegove družine so zgubili življenje in on se je komaj rešil. Domnevajo, da je plaz zajel šest vasi. Ker sq vse telefonske zveze pretrgane, ni mogoče dobiti točnih podatkov o strahotni katastrofi.
Na tem področju se je dogodila podobna katastrofa 13. decembra 1941, ko je ogromen plaz, ki je pridrvel z gore Huaraz, pokopal 5000 ljudi. Tedaj je tudi popustil jez, ki je zadrževal vodo velikega bazena. Sploh so taki dogodki in potresi v Peruju pogost pojav. Maja 1940 je močan potres povzročil smrt 249 ljudi, ranjenih pa jih je bilo okoli 3000. Novembra 1946 so v Severnem in Srednjem Peruju plazovi povzročili smrt 500 ljudi, med katerimi je bilo 300 rudarjev, ki so ostali pokopani v rudniku. Leta 1958 je kakih 1000 kilometrov od Lime plaz porušil jez, pri čemer je zgubilo življenje okoli sto ljudi.

DANES
»„Panes je eden izmed tistih ‘»lastnih dnevov, ko mora “»evni tisk- poročati svojim otalrem o strašni prirodni ne-v Peruju je plaz ledu, “kalovja in zemlje uničil šti-iLbaselja in usmrtil najmanj ljudi, kajti število žrtev l[l še točno znano. Druga mno-manjša prirodna nesreča Je po štirih dneh od prve-ta Potresa ponovno prizadela b-iznjo Dalmacijo in Herce-»ovino, kjer je potres nuničil bera) več vasi, medtem ko mrtnih žrtev, razen ene na h,fčo ni bilo. ker so se pre-“ivalcj umaknili in še vedno Preživljajo z evakuacijo straš-= ure groze in strahu pred potresnimi sunki ter nfu ? v ,eh deževnih, hlad-.'h zimskih nočeh in dneh iz r»Jev, za katere domnevajo,
uP'irna0d nJ‘mi zemlJa *e nl
ni?Pfičo takih vesti o prirod-u?. katastrofah postanejo re-«oyn0 majhne in malo važ-t * **®te novice, ki govorijo o p.01’ kaj je povedal včeraj na {Ji,- predsednik ene izmed vo-d n'k blokovskih držav! To-tA/!*»dna vojna, ki bi se u-svi? a spremeniti v tretjo nmt0Vn° katastrofo, ki bi Jo
km --°-čiu sami 1Judje- ~
ut:, vemo iz dveh tragičnih ! kUsenj samo v sedanjem sto-miivJ ~~ utegnila po številu mil.|?nskih žrtev prekositi
cu^da v enem samem mese-kjtbdi največje elementarne k'astr°fe. Zato so včerajšnje m, .nedyjeve izjave o zuna-važne notranJ' P°Mtlki nadvse
Ve^a,s »nimajo predvsem pr-
* L Prav nič ni spodbudna
Kennedyjeva izjava o »potrebi nadaljnjega oboroževanja, da se prepreči napadu; 2. nekoliko bolj spodbudno Je Ken-nedyjevo poudarjanje zaupanja v Organizacijo združenih narodov, toda v tej zvezi Je komaj omenil napore za razorožitev; važen pa Je njegov poziv, naj kongres odobri nakup obveznic za operacijeOZN; 3. napovedani izdatki treh milijard dolarjev za Latinsko Ameriko pa verjetno ne bodo odstranili nerazvitosti teh držav, dokler bodo pri izkoriščanju njihovih prirodnlh bogastev imeli glavno besedo a-meriški kapitalisti; 4. isto velja tudi za vse ostale nerazvite države na svetu z dodatkom, da napoved vojaškega vmešavanja ZDA v Laosu, Vietnamu ln drugod nikakor ne vodi k rešitvi tamkajšnjih sporov in v dejansko neodvisnost teh držav; 5. ko je govoril o atlantskem paktu in Berlina, da Je Kennedy le poudaril pripravljenost na »diskusijo ob primernem trenutku)), toda v isti sapi tudi »pripravljenost na bojevanje po potrebi)). Skratka: Kennedyje-ve izjave ne kažejo na popuščanje napetosti med blokoma.
V Italiji pa poteka politično življenje v znamenju priprav na parlamentarno debato o škandalu Fiumicino, ki se vedno bolj Siri kot uoljnati madeži), in v znamenju sklepov centralnega odbora Socialistične stranke Italije o programskem delu levega centra ter končno v znamenju zadnjih priprav za neapeljski demokristjanski kongres.
Glavni tajnik OZN U Tant je poslal perujskemu predsedniku brzojavko, s katero mu sporoča, da so Združeni narodi pripravljeni nuditi vso mogočo podporo v okviru programa za pomoč. U Tant do-daja, da je dal navodila pred. stavnikom sveta za tehnično pomoč in UNICEF v Limi, naj se stavijo takoj na razpolago perujski vladi.
----«»----
Komemoracija v Dovru
DOVER, 11. — Jutri bo v pristanišču Dover, kjer se je ponesrečila jugoslovanska lad-ja «Sabac», slovesna komemo. racija, kateri bodo prisostvovali veleposlanik Jugoslavije v Londonu Srdjan Priča in druge jugoslovanske osebno-
sti. Na kraju nesreče bodo vrgli v morje vence, med katerimi tudi venec zveznega izvršnega sveta FLRJ. Po-
smrtne ostanke 18 pomorščakov z ladje «Sabac» bodo pre-
peljali z letalom v domovino ter jih 15. in 16. januarja pokopali v njihovih rojstnih krajih.
---»s —.
Začetek uporov v Zahodnem Irianu
DŽAKARTA, 11. — Predsednik Sukamo je izjavil časnikarjem, da niti on niti Indonezija nimata ekspanzionistič-nih teženj, toda »odločeni smo osvoboditi kolonializma Zahodni Irian, ki je del našega ozemlja*.
Zunanji minister Subandrio pa je izjavil, da Indonezija želi razumevanje Avstralcev v borbi za osvoboditev Zahodnega Iriana. »Potrebne so, je dodal, tesne vezi med obema deželama na področju gospodarstva in varnosti*.
V indonezijskih vladnih krogih izjavljajo, da je v zadnjih dneh prišlo v številnih krajih v Zahodnem Irianu do upora proti Nizozemcem. Ko se je razširila novica o poizkusu atentata na Sukarna, je množica na več krajih napadla policijske patrulje.
Agencija »Nova Kitajska* poroča, da sta predsednik kitajske republike in predsednik vlade Cuenlaj obljubila Sukarnu vso podporo in potrebno pomoč za osvoboditev Zahodnega Iriana.
Po potresu pred petimi dnevi v Dalmaciji in Hercegovini
IS o v potresni sunek porušil več vasi poškodoval pa je Makarsko, Metkovič
Ljubuški, Ston in še druge kraje
En mrtev in več ranjenih - Evakuirane so vasi Podgora, Igrane, Drašnice, Mariniči in Tučepi - Na Pelješcu je porušenih okrog sto hiš - Prekinjen je cestni in železniški promet Makarska-Ploče in Ploče-Metkovič - Prva pomoč vojakov in mornarjev
(Od našega dopisnika)
SPLIT, 11. — Se prej ko se je v srednji in južni Dalmaciji poleglo razburjenje zaradi prvih potresnih sunkov pred štirimi dnevi, je mnogo močnejši potres danes zjutraj kmalu po šesti uri ponovno presenetil prebivalstvo teh krajev.
Potres je najbolj prizadel
vasi in kraje pod Biokovom, posebno Podgoro, kjer je zgubil življenje en delavec, zatem Makarsko, Metkovič, Ljubuški, Vrgojac. Ston, Ljubinje in druge kraje, kjer so bile uničene števil-
ne hiše. Poleg tega je zara-
............................................................................................................................
Kennedyjevaposlanica o stanju v državi napoveduje nove programe ameriške vlade
«Pet elementov moči» - Pripravljenost na pogajanja glede Berlina - Podpora OZN - Ukrepi za ozdravljenje plačilne bilance in za povečanje izvoza Predlog za ukinitev carine za več ko polovico proizvodov pri izmenjavi z Zahodom - Nov kmetijski program - Osem milijonov analfabetov
WASHINGTON, 11. — Predsednik Kennedy je predložil danes kongresu svojo poslanico o stanju v državi. V prvem delu govori poslanica o notranji politiki, v drugem delu pa o zunanji politiki.
Kennedy pravi med dru-
gim, da upa, da bo moč najti medsebojno sprejemljivo rešitev o Berlinu in da se bo ameriška vlada trudila v tem smislu. Dalje pravi, da je temeljni smoter ameriške zunanje politike «u-stanovitev miroljubne svetovne skupnosti svobodnih in neodvisnih držav, ki naj svobodno izbirajo svoj način življenja s pogojem, da ne ogrožajo svobode dru-gih».
Poslanica pravi, da «pet e-lementov moči» omogoča v razdobju krize delovanje, da se dosežejo ti smotri. Elementi moči so: 1. Moralna in materialna moč ZDA: 2. združena sila atlantske skupnosti; 3. moč odnosov med ZDA in drugimi državami njihove poloble; 4. moč, ki izhaja iz u-stvarjalnih naporov v novih državah; 5. moč za ohranitev miru, ki jo predstavlja OZN.»
Glavne točke Kennedyjeve poslanice o zunanji politiki so naslednje:
1. Vojaška mol. Poslanica pravi, da je še vedno potreb, no oboroževanje, «da se pre-
preči napadi), in da se je ameriška vojaška moč v
zadnjem letu vsestransko okrepila. Pri tem omenja, da je bil vojaški proračun zvišan za 15 odstotkov. Pripomnil je, da namerava ameriška vlada imeti na razpolago vsak trenutek »potrebna sredstva za odpor proti nejedrskim ali manjšim napadom. Ta sredstva so izpopolnitev ameriške jedrske zmogljivosti, toda je ne na-domestujejo».
Kennedy omenja dalje, da so ZDA povečale število svojih vojaških enot v Evropi, modernizirale svoje orožje, mornarico in letalstvo. Sporočil je tudi, da je pripravljen program za zgraditev protijedrskih zaklonišč za 50 milijonov ljudi.
2. Združeni narodi, vesolje, razorožitev. Kennedy pravi, da se mir ne more ščititi le z o-rožjem, temveč je potrebno tu. di sodelovanje ljudi. Pri tem dodaja, da »so naše orodje in naše upanje Združeni narodi«, pripominja, da težave OZN odražajo svetovne težave, ter dodaja: »Ce se ne strinjamo vedno z vsemi posameznimi akcijami, za katere je odgovoren vsak funkcionar OZN, in tudi ne z vsemi večinami, ki se tu pojavljajo, ne bi smeli Združeni narodi kot ustanova imeti zvestejšega in močnejšega člana od ZDA.» Po Ken-nedyjevem mnenju se je OZN lansko leto okrepila, zlasti ker je bilo zavrnjeno načelo trojke, in ker se je odprla pot za nove napore za razorožitev. Po njegovem mnenju se je tudi upanje za mir v Kongu povečalo. Kritiziral je zatem Sovjetsko zvezo in ostale države, ki odklanjajo prispevke za operacije OZN v Kongu, in je napovedal izda-nje obveznic OZN ter pozval kongres, naj odobri ameriški nakup teh obveznic.
Predsednik omenja nato vesoljska raziskovanja in pravi, da ameriški smoter ni samo priti prvi na Luno, temveč vsestransko razviti vesoljsko znanost. S tem v zvezi sporoča, da bo predložil kongresu načrt za finansiranje mednarodnega sistema satelitov za komunikacije.
Predsednik poudarja, da nameravajo ZDA storiti vse, da
se pogajanja o razorožitvi in o prepovedi jedrskih poizkusov premaknejo z mrtve točke.
3.	Latinska Amerika. Predsednik izreka zadovoljstvo, ker da je njegov program »zavezništvo za napredek« naglo prešel od predlogov v fazo uresničevanja. Sporočil je, da namerava zahtevati od kongresa določitev posebnega dolgoročnega sklada treh milijard dolarjev v okviru omenjenega programa, ter da bo skupno s programom «živila za mir« z napori Eksportne-importne banke in z drugimi pobudami na razpolago omenjenemu zavezništvu nad milijardo dolarjev letno.
Trdil je zatem, da je bil «komunizem izoliran v ameriških državah«, ter je izrekel zadovoljstvo nad spremembami v Dominikanski republiki, češ da »se usmerja k demokraciji«.
4.	Nave neodvisne države. Izrekel je zadovoljstvo «nad napori ZDA za pomoč novim neodvisnim narodom ali tistim, ki se razvijajo«. Pripomnil je, da so «dogodki v Afriki, na Srednjem vzhodu in v Vzhodni Evropi nauk za ZDA, naj ne nikoli prepustijo neke dežele komunizmu«.
O Laosu je predsednik dejal, da njegova vlada že eno leto zagovarja v tej državi nevtralnost in neodvisnost, o Vietnamu pa je izjavil, da so ZDA pospešile vojaško pomoč in da operacije Vietkonga v Južnem Vietnamu niso osvobodilna vojna, ker da je ta dežela «že svobodna«.
5.	Atlantska skupnost. Predsednik je pjudaril, da se je NATO lansko leto vsestransko okrepila, in je dodal, da je «pogumno berlinsko mesto še vedno ogroženo«. «Zahodni zavezniki so odločeni ostati v Berlinu in obdržati svobodne dostope do tega mesta. Vendar pa je jasno, da smo za ohranitev teh pravic in teh obveznosti pripravljeni diskutirati ob primernem trenutku, in po potrebi se bojevati.«
6.	Plačilna bilanca. Predsednik pravi, da napori za zaščito dolarja napredujejo. V enajstih mesecih pred prvim februarjem lanskega leta so zgubile ZDA 2 milijardi zlatih dolarjev. V naslednjih enajstih mesecih je izguba padla nad pol milijarde dolarjev. Vendar pa to vprašanje še ni rešeno. ZDA bodo še dalje pritegovale tuje investicije in iskale vedno večje vojaške nakupe od svojih zaveznikov, spodbujale bodo razvite države, naj povečajo svojo pomoč manj razvitim ter naj koordinirajo zavezniško, davčno in vojaško politiko, zato da »se ne spodbujajo široka in malo zaželena gibanja kapitalov«.
7.	Trgovina. Predsednik se zavzema predvsem za zvišanje ameriškega izvoza. Na prvem mestu v odnosih z ZDA in drugimi državami je široki petletni program o zunanji trgovini, ki naj bo kos »velikemu izzivu«, ki nastaja z napredovanjem evropskega skupnega tržišča. S tem v zvezi pravi predsednik: «Ko bo Velika Britanija vključena v skupno tržišče, bo onstran Atlantika trgovinski partner, ki bo imel enotno zunanjo tarifo, enako našim, in gospodarstvo, ki bo enako našemu.« Zato bo predložil v kratkem kongresu zakon, ki naj omogoči odpravo tarif v
ZDA in v skupnem tržišču o tistem blagu, glede katerega so ZDA skupno dobaviteljice na svetovnem trgu za 80 odstotkov. «Ta ukrep, je dodal, bo omogočil naši največji industriji tekmovanje s svojimi partnerji v Zahodni Evropi m pridobitev evropskih potrošnikov.« Glede drugega blaga pa pravi -predsednik, da bo zakon omogočil postopno znižanje vseh carinskih tarif do 50 odstotkov.
Glede notranje politike napoveduje predsednik naslednje predloge:
1. Okrepitev gospodarstva. Omenil je, da je konec leta 1900 stopilo ameriško gospodarstvo »na pot novih rekordov«, kar se tiče potrošnje, dohodka delavcev in industrijske proizvodnje. Toda zaradi
posledic avtomatizacije predla
aga predsednik ukrepe za ponovno zaposlitev kvalificiranih delavcev, ki so zgubili delo. Zahteva tudi pomoč za milijon ameriških mladih ljudi, ki ne študirajo in ki nimajo dela, ter znižanje davkov za 8 odstotkov za tisto industrijo, ki bo modernizirala svoje naprave
Za preprečitev nove recesije predlaga Kennedy revizijo odstotka obdavčljivosti. Razen tega predlaga okrepitev zavarovalnega sistema za brezposelne in zahteva posebna pooblastila za primer povečanja brezposelnosti, da lahko pospeši zvezne investicijske programe.
2.	Borba proti inflaciji. S tem v zvezi predlaga reformo pošt, ki bi omogočila izboljšanje plač uradnikom z zvišanjem poštnih tarif. Predsednik se je ponovno obvezal, da bo predložil za davčno leto 1962-1963, ki se začenja s 1 julijem, uravnovešen proračun.
3.	Kmetijstvo. Predsednik sporoča, da bo predložil kongresu nov kmetijski program, zato da bo »res plodna izvrstna proizvodnost ameriških posestev« in da se zmanjša količina kmetijskih presežkov.
4.	Državljanske pravice. »Izvršilna oblast, sodišča in kon-
vse državljane, zlasti pravice do glasovanja.
5.	Zdravstvo. Predsednik predlaga ustanovitev novega državnega zavoda za zdravstvo, za formiranje večjega števila zdravnikov in zobozdravnikov, program za množično imuniziranje proti otroški paralizi, davici, oslovskemu kašlju in tetanusu, program za zdravniško pomoč in socialno varnost za stare.
6.	Vzgoja. Kennedy poziva kongres, naj čimprej odobri program zvezne pomoči, ki ga je predložil lani za zidanje javnih šol in za plačevanje profesorjev. Napovedal je predložitev načrtov za ukrepe, da se odpomore dejstvu, da je danes v ZDA 8 milijonov odraslih analfabetov.
di kamenja, ki je padlo s planine Biokovo, prekinjen promet med Pločami in Makarsko in med Pločami in Metkovičem, kjer so poškodovane ceste in železniška proga.
Potresni sunki so bili zabeleženi v Beogradu, Zagrebu, j Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, tori-Peči, Titogradu, Kotaru. Banjaluki in v drugih krajih. Prebivalstvu prizadetih krajev so takoj priskočile na pomoč enote Jugoslovanske vojne mornarice in Jugoslovan, ske ljudske armade in pa sosedni kraji, posebno Split, od koder so takoj odpotovale ladje in avtobusi, da bi evakuirali prebivalstvo. Iz vasi Podgora, Igrane, Drašnice, Mariniči in Tučepi, ki so skoraj popolnoma uničene, so eva-kuirali vse prebivalstvo. Znano letovišče Makarska je skoraj popolnoma zapuščeno, ker je skoraj 90 odstotkov prebivalstva zapustilo domove.
Nocoj so bili v Makarski med 18.36 in 19.08 zabeleženi trije novi sunki, tako da je od preostalih prebivalcev še 400 zapustilo Makarsko, kjer so ostali nocoj samo še gasilci, nameščenci ljudskega odbora, člani štaba za pomoč in sanitetno osebje.
Ljudski odbor Beograda je že poslal Makarski prvo denarno pomoč. Na področju Makarske so ustanovili pet zbirnih središč s hrano in z vsemi drugimi potrebščinami.
Enote JLA so zgradile posebno . taoorišče iz šotorov, ki lahko sprejme okrog 5000 ljudi. Iz Zadra in iz Splita so takoj odpotovale zdravniške skupine Prav tako so iz oko-1 liških krajev prišli gasilci na pomoč gasilcem iz Makarske.
Poleg Dalmacije je potres zajel tudi Hercegovino, posebno vas Vitina občine Ljubuški, kjer je uničil skoraj vse hiše. V Ljubuškem je skoraj
popolnoma uničen del mesta, medtem ko je večina hiš v ostalih predelih mesta poško. dovana. Od potresa je več o-seb laže poškodovanih. Samo škoda na področju občine v Ljubuški se ceni na okrog milijon dinarjev. Potres je zajel področje tudi okrog Dubrovnika, posebno polotok Pelješac, na katerem je po zad. njih vesteh uničenih okrog sto hiš.
Po zadnjih vesteh iz Makarske je nocoj okrog 2000 prebivalcev iz okoliških vasi začasno dobilo bivališče pod šo-
Laoški princi pojdejo v Ženevo
LONDON, 11. — Predstavnik Foreign officea je danes izjavil, da se bosta angleški in sovjetski zunanji minister posvetovala o določitvi datuma za nov sestanek treh lao-ških princev v Ženevi. Bun Um je danes sporočil, da je sprejel poziv na nov sestanek. Sufanuvong in Suvana Fuma sta ta poziv sprejela še prej.
V 2enevi menijo, da bodo trije princi prišli v 2enevo prihodnji teden.
Medtem poroča radio Patet Laosa, da so čete generala Fu-mija Nosavana izvedle močan napad na področju Luang Prabanga. Pri tem so jim pomagale enote iz Južnega Vietnama in skupine Cangkajško-vih vojakov. Toda vojska Patet Laosa je napad odbila in je močno napredovala. Sestreljeno je bila tudi osebno letalo generala Fumija Nosavana, pri čemer so zgubili življenje trije ameriški piloti. General Fumi Nosavan ni bil v letalu.
Vsedržavna stavka občinskih nameščencev
RIM, 11. — Jutri se bo vršila 24-urna vsedržavna stavka občinskih nameščencev in na-
meščencev pokrajinskih uprav, ki so jo proglasile vse tri sin-
dikalne organizacije (CGIL, CISL in UIL). Ustrezna sindikalna federacija CGIL pripominja v svojem sporočilu, da ta stavka nima le gospodarskega značaja, ampak pomeni hkrati protest proti vladni re-formi zakona o krajevnih u-pravah, ki po njenem mnenju ne reši vprašanja krajevnih samouprav. V pričakovanju, dp bodo s pogajanjem določili
višino najnižje plače, združenje italijanskih občin
poziva
občinske uprave, naj začnejo z izplačevanjem minimalnega mesečnega predujma v višini 10.000 lir. Izplačevanje tega
»riti nadrejena oblast.
Pred novim sestankom Gromiko-Thompson
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMUi
Centralni odbor PSI odobril resolucijo večine
Nenni: «Teže nazaj kot naprej»
Socialisti bodo podprli v parlamentu vlado, ki bi se obvezala skladno s programskim dokumentom PSI - Levica PSI proti demokrščanski politiki levega centra
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Centralni odbor PSI je odobril s 44 glasovi resolucijo večine, za resolucijo levičarskih struj pa je glasovalo 34 članov (odsotna sta bila avtonomist Mosca in pristaš Bašsove struje Pigni).
Resolucija večine se glasi:
«Centralni odbor PSI odobrava poročili tovarišev De Mar-
tina in Lombardija ter programski dokument gospodarske komisije. V predlogih, ki jih vsebujejo ti dokumenti v zvezi z vprašanji notranje, go-
spodarske in mednarodne politike, centralni odbor vidi organsko definicijo in razčlenitev odločilnih sektorjev politike obrata v levo, glede katerega centralni odbor ponov-
no poudarja, da predstavlja pravilen demokratični odgovor greš imajo še mnogo posla,« | na globoke in trajne potrebe da dosežejo enakopravnost za I dežele in konkreten začetek
integralnega uveljavljenja republiške ustave.
»Centralni odbor ponovno poudarja, da vlada, ki bi se obvezala, skladno s potrebami, izraženimi v omenjenih dokumentih, s konkretnimi, časovno točno določenimi cilji, more računati s parlamentarno podporo stranke v pogojih, ki jih je določil kongres v Milanu. Centralni odbor nakazuje vsej stranki splošno politično linijo in trajno akcijo, ki se ne izčrpa v seda-
nji parlamentarni konjunktu-
ri; obvezuje zatorej vse članstvo in organizacije, da raz-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiusiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Hud mraz, sneg, nevihte in nesreče
V ZDA do 53 stopinj pod ničlo, v nekaterih mestih do 4 metre snega; v Franciji in Angliji nevihte in veter do 180 kilometrov na uro; angleška ladja se je potopila
NEW YORK, 11. — ZDA je zajel val izredno hudega mraza: v nekaterih krajih so zabeležili tako nizko temperaturo, da je ljudje ne pomnijo; mraz je zajel tudi južne države, kjer je zima navddno zelo mila.
V severnih deželah že 24 ur sneži brez prestanka in promet je v nekaterih krajih povsem paraliziran. Washing-ton je pod snežno nevihto, ki ovira promet. Močno sneži tudi v južnih državah, kjer so morali zapreti šole; v Fra-serju (Kolorado) so zabeležili 53 stopinj pod ničlo; na drugem mestu je Leadville z 52 stopinjami pod ničlo. V nekaterih krajih v Alabami je snežna odeja dosegla 4 metre, Mraz, sneg in led so do sedaj povzročili smrt najmanj 95 oseb.
PARIZ, 11. — Huda nevihta divja na vaeh atlantskih
obalah Francije in v Rokav-skem prelivu. Veter divja s hitrostjo do 160 kilometrov na uro. Ladje se skrivajo v pristaniščih, ker je vsak izhod na morje tvegan.
LONDON, 11. — Tudi An-glija je pod silnimi nevihtami; v nekaterih krajih je veter dosegel hitrost do 180 km na uro. Veter je izrul stotine dreves, pri čemer so štiri osebe izgubile življenje, 130 otrok pa je bilo ranjenih. Na-daljnje tri osebe so izgubile življenje v južni Angliji, ker se je neko drevo zrušilo na prikolico.
Vsi vlaki imajo več ur za. mude. V južnozapadni Angliji je veter prekinil električno napeljavo. Angleška ladja «Fordfield» se je prevrnila in se potopila v bližini južne o-bale. Posadko devetih ljudi je rešila danska ladja «Perla
Dan«. V Londonu se je 80 m visok žerjav zrušil na neko poslopje in povzročil znatno materialno škodo, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. V Hampsteadu se je zrušila streha neke hiše; poseči so morali gasilci, da bi rešili tri o-sebe, ki so ostale pod ruševi. nami.
11 rudarjev ubitih
CARTERVILLE, 11, — V rudniku v Cartervillu v državi Illinois je nastala eksplozija in blokirala več rudar-
jev v globini 60 metrov. Reševalne skupine so bile na delu vso noč, toda ko so pri-
šle na kraj nesreče, so našle 11 rudarjev mrtvih. Domnevajo, da so rudarji umrli takoj po eksploziji.
vijajo v deželi potrebno akcijo, da bi globoka težnja ljudstva po absolutni obnovi politike in družbenih odnosov mogla premagati žilav odpor konservativnih sil.«
Resolucija manjšine pa je predlagala, da naj centralni odbor zavrne politiko levega centra v obliki, kot jo predlaga KD, češ da je »ponižujoča za PSI«; k elementom, ki v programskem dokumentu označujejo obrat v levo na gospodarskem področju, je treba po mnenju manjšine dodati še zahtevo za »radikalni spremembi italijanske zunanje politike«, in sicer »potrebo in nujnost pogajanj med velesilami, da bi v Evropi zatrli grožnjo nemškega revanšiz-ma» in nujnost, da se «Italija aktivno angažira proti staremu in novemu kolonializmu«. Resolucija manjšine zaključuje z zatrjevanjem, da »z izjemo nekaterih obrobnih stališč«, ni konvergence, ampak opozicija med politično platformo KD in socialističnim pojmovanjem obrata v levo, in predlaga, naj se stranka, za uresničenje take politike, obrne na «vse sile, ki se v tej I politiki spoznajo in z njo soglašajo«.
Pred glasovanjem o resolucijah je Nenni povzel diskusijo in med drugim poudaril, da je v deželi prišlo do tolikšne spremembe v odnosih sil, predvsem v demokrščan-skih ali protikomunističnih množičnih organizacijah, da se danes nahajamo pred »najvažnejšo politično-parlamentarno krizo od leta 1947 dalje« in da je spričo tega danes »zatrdno teže vrniti se nazaj, kot
pa iti naprej«. Nenni Je še poudaril, da PSI ne more biti
na ifizpolago za «lažen obrat«, v katerem bi »spremenjeni formuli in etiketi ne ustrezala nobena resna sprememba v smernicah, programih in prioritetah«, ker se PSI čuti vezana tako nasproti bazi KD, PSDI in PRI, ki sta sklenila povzročiti krizo vlade in preiti v opozicijo, če bi ne prišlo do vlade levega centra, kakor tudi nasproti »širokemu komunističnemu sektorju, ki v praznini po zrušitvi stalinskega mita skuša nagonsko zamenjati pričakovanje zunanjih
dogodkov s pozitivnim posegom v vprašanje reform in
predujma mora seveda odo. br..............
Prihodnji ponedeljek in torek pa bo prva splošna vse-
državna stavka tekstilnih de% lavcev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije. Stavko s° proglasili, ker proti, ponudbe industrijcev ne predstavljajo ustrezne podlage za pogajanja.
WASHINGTON, 11. — Pred-stavnik ameriškega državnega depaitmaja je dal razumeti, da bo imel ameriški poslanik v Moskvi Thompson v krat. kem nov razgovor z Gromi-kom. Predstavnik je tudi potrdil, da je amefiški diplomat dobil iz Washingtona nova navodila za nov sestanek.
Angleški zunanji minister lord Home, ki se je danes vrnil iz Berlina v London, je izjavil, da je «optimist glede sedanjih pogajanj o Berlinu v Moskvi«. Izrekel je upanje, da bodo pogajanja uspešna. Pripomnil je, da je mogoče priti do »častne rešitve za nas in za Sovjete«.
NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je sporočil, da je bil za predstavnika operacij OZN v Elisabethvil-lu imenovan gvatemalski predstavnik Jose Rolz-Bennet, ki bo odpotoval prihodnji teden v Elisabethville.
r pr
demokratične krepitve«. Nenni je zaključil, da je «poskus mi-stifikacije konkretnih potez obrata v levo vedno mogoč, vsekakor pa ne bi bil brez posledic. Ce bi se to zgodilo, bi se PSI znašel na izredno močnih pozicijah za napad«.
V zvezi s škandalom okrog Fiumicina, so tudi poslanci MSI predložili interpelacijo na predsednika vlade in pravosodnega ministra, v kateri
vprašujejo, kakšne konkretna ukr
repe namerava vlada sprejeti v «obrambo koristi italijanskih davkoplačevalcev, ki so upravičeno zaskrbljeni zaradi sistematičnega razsipanja
z javnim denarjem«. V inter-pela
pelaciji opozarjajo Fanfanija tudi na druge večje škandale (INA, Castellarin, Italcase, Giuffrč, hranilnica v Latini, penicilin, INGIC) in vprašujejo, kaj je vlada dejansko ukrenila proti takšnim pojavom in onim, ki so zanje odgovorni.
Iz dobro obveščenih krogov se Je izvedelo, da bosta Fanfa-ni in Segni odpotovala v London 16. popoldne; naslednji dan se bosta razgovarjala dopoldne in popoldne z Mac MiL lanom in lord Homom, na ko. šilu pa bodo vsi skupaj na italijanskem veleposlaništvu. Povratek v domovino je predviden za 18. zjutraj.
Zaradi Fanfanijevega in Se-
gnijevega obiska v Londonu se bo tudi ri
tudi razprava o Fiumicinu v poslanski zbornici morala vršiti kasneje kot je bilo pred. videno; spričo tega levic* in skrajna desnica namigujeta, da vlada skuša sabotirat) diskusijo o tem kočljivem vprašanju, fašisti pa celo dvomijo v veljavnost tega obiska, ko pa gre za predsednika in zuna-njego ministra vlade, ki Je tako rekoč že v krizi, uradno pa bo v krizi 27. t. m. Proti temu se pripominja, da so datum obiska predlagali Angleži in da se bo razprava zatrdno vršila še pred začetkom kongresa, tudi če bi jo morala zaradi kongresa odložiti ▼ primeru, da bi se zavlekla do 26. t. m., ko bo poslanska zbor-
nica prekinila zasedanje za
čas trajanja kongresa
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.2, najnižja 6.5, ob 19. url 7.4; zračni tlak 1012.5 pada, vlage 95 odst., nebo oblačno. morje mirno, temperatura morja 9.3 stopinje, 6.4 mm padavin.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK. 12. januarja
Tatjana
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 11.27 in zatone ob 0.07
Jutri, SOBOTA, 13. januarja
Veronika
Ob prisotnosti ministra Jervolina
Edinstvena tro]na splavitev v ladjedelnici Felszegy
Govor ministra o vprašanjih italijanskega pomorstva - Nobenega odgovora na vprašanje, kaj vlada namerava storiti z ladjedelnico Sv. Marka
m
i	T :
	j f 1
	
	' L
■ ■-	
Včeraj dopoldne so v ladjedelnici Felszegy v Miljah istočasno splavili manjši obalni ladji cDionean in sAmbriabelian
V ladjedelnici Felszegy so včeraj dopoldne svečano splavili tri manjše obalne ladje, s katerimi bodo ponovno vzpostavili ustrezne redne potniške zveze med Trstom in Istro. Prav zato je bila ta splavitev še posebno pomembna, saj bodo te nove proge nedvomno bistveno prispevale h krepitvi turizma na celotnem področju severnega Jadranskega morja. Ladje so zgradili za novo družbo »Navigazione Alto Adriatico«.
Pa tudi s tehnične plati je bila splavitev zanimiva, saj so istočasno splavili dve 350-ton-ski ladji »Dionea« in «Ambria-bella«, kar se v italijanskih ladjedelnicah še ni zgodilo, odnosno so samo pred vojno splavili dve podmornici. Nato pa so še splavili nekoliko večjo ladjo «Edra».
Na svečanosti je bil prisoten minister za trgovinsko mornarico sen. Jervolino, ki je po «obvezni» bombastični in vzhičeni uverturi prešel na proučevanje stvarnih vprašanj italijanskega pomorstva. Podrobno je govoril o dveh zakonih v korist pomorstva in ladjedelnic. Tu gre za zakon o ladijskem kreditu, ki predvideva kredite v znesku 30 milijard lir po 3.5 odst. za gradnjo novih ladij in za zakon o demoliranju starega ladjevja, kjer je državni prispevek povečan od 25 na 35 tisoč lir za tono. Na tej osnovi, je izjavil minister, je zagotovljeno delo za italijanske ladjedelnice do 1964. leta.
Vendar pa je kmalu zatem govoril o potrebah Skupnega evropskega tržišča in o obveznostih, da se 1964. leta preneha z vsakim subvencioniranjem pomorstva. Minister je v tej zvezi zagotovil, da sedaj ne bodo zaprli nobene ladjedelnice, da pa bodo — če bo to postalo nujno v prihodnosti — istočasno ustvarili nove dejavnosti, kjer bodo zaposlili odvišno delovno silo.
Dokaj megleno je minister govoril o obnovitvi konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami, za kar je izrazil upanje, da bodo v kratkem lahko te konvencije sklenili in jih bo odobril parlament. V takem primeru bodo po ministrovem mnenju u-atvarjeni novi pogoji za krepitev državnih pomorskih družb ter za razdelitev pomorskih prog tako, kot to zahtevajo potrebe prometa italijanskih pristanišč.
Minister torej ni neposredno odgovoril na dve najvažnejši vprašanji, ki zanimata tržaško pristanišče in tržaško gospodarstvo na splošno. Tajništvo FIOM-OGIL je namreč pred prihodom poslalo ministru pismo, v katerem prosi za jasen odgovor glede vladnih namenov o ladjedelnici Sv. Marka. Minister na to vprašanje ni odgovoril in se še vedno točno ne ve, kaj vlada namerava s to ladjedelnico. V tej zvezi kaj zlovešče
nosti, da se «kakšno ladjedelnico v prihodnosti zapre«.
Minister je sicer govoril o obnovitvi konvencij in o nujnosti tega ukrepa. Ni pa ničesar dejal, za kakšno obnovitev gre. Ce gre za vladni načrt, odnosno obstoječi zakonski osnutek, ki ga je sestavila vlada, mora vedeti, da ta osnutek ne ustreza interesom tržaškega pristanišča, nifi interesom ostalih jadranskih italijanskih pristanišč Prav skrbno izogibanje odgovora na to vprašanje pa za Trst ponovno ne obeta nič dobrega.
Se pred. ministrom je govoril predsednik ladjedelnice inž. Giacomelli, ki je izjavil, da obstajajo ugodne perspektive za ladjedelnico, saj so pred dnevi podpisali pogodbo za gradnjo treh ladij in med njimi eno 16.000-tonsko. S tem je zagotovljeno delo do sredine 1964. leta. Pogajajo pa se za gradnjo še ene 10.000-tonske ladje, s .čimer bi bilo
zagotovljeno delo 1964. leta.
do konca
Precej močan potresni sunek
Siloviti potres, ki je včeraj zjutraj spet opustošil Makar-sko in njeno okolico, so zabeležili tudi na tržaškem geofizikalnem inštitutu. Opazovalci na inštitutu so takoj ugotovili, da je bij epicenter potresa na dalmatinski obali, in sicer na istem področju kot prejšnji. Včerajšnji potres pa je bil mnogo močnejši. Razen glavnega potresnega sunka so zabeležili v Trstu še 14 drugih manjših sunkov.
Skupščina gradbenih delavcev
Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice CISL sporoča, da bo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. Duca d’Aosta št. 12 v sobi št. 40 skupščina gradbenih delavcev, Na skupščini bodo razpravljali ° naslednjih vprašanjih: O normativnih In plačilnih izboljšanjih, ki jih predvideva nova vsedržavna delovna pogodba, ki je stopila v veljavo 1. januarja, o novih zakonskih določilih za ureditev plač in o ciljih blagajne za gradbenike, ki so jo ustanovili 1. januarja tudi v Trstu po zgledu drugih po-krajin. Sindikat vabj vse delavce, da se skupščine udeleže. -------------as---
Nesreča lambretista zaradi mokre ceste
Zaradi mokre ceste se je včeraj pozno popoldne ponesrečil z lambreto 37-letni An-teo Lauri od Spodnje Magdalene 765. Peljal se je po Ul. Della Gusrdia, pa ga je zaneslo in se je prevrnil z vozilom. Pri tem se je pobil in ranil po čelu in opraskal po desni roki. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni.
Premazana slovenska napisa med Zgonikom in Saležem
Običajni «neznanci» so v teh dneh spet premazali nekaj slovenskih napisnih tabel. Tokrat so akcijo izvedli v zgo-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintmuiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiMiKiiiii
28. januarja v Vidmu zasedanje Zveze demokratičnih občin
Demokratični ljudski predstavniki za priznanje pravic slovenske manjšine
V resoluciji, sprejeti na zadnjem zasedanju zveze, so se župani in svetovalci tudi obvezali, da se bodo borili za ustanovitev avtonomne dežele
Deželni koordinacijski odbor pokrajinskih zvez demokratičnih občin Furlanije - Julijske krajine, ki je bil ustanovljen na nedavnem zasedanju izvoljenih svetovalcev in županov v deželi, ki so včlanjeni v Zvezi demokratičnih občin, sklicuje za nedeljo 28. januarja v gledališču Puccini v Vidmu javno slovesno zasedanje, na katerem bodo zahtevali, da se začne v parlamentu takoj razpravljati o zakonskih načrtih za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom.
Na zasedanje so vabljeni senatorji, poslanci, župani, občinski in pokrajinski svetovalci ter predstavniki političnih, sindikalnih, zadružnih in kulturnih organizacij v deželi. Ob tej priliki je koordinacijski odbor naslovil na prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine poseben razglas.
V njem najprej pravijo, da 1948 ve'
.........................
Iz sindikalnega življenja
Uspela stavka
uradnikov ČRPA
Dane* »tavka uslužbencev vseh krajevnih ustanov
Včeraj so stavkali uradniki vseh tržaških obratov CRDA in je stavka presenetljivo dobro uspela, saj je na primer v ladjedelnici Sv. Marka stavkalo nad 80 odstotkov vseh zaposlenih uradnikov, v Tovarni strojev pa okoli 70 odstotkov. Istočasno pa se nadaljuje stavka uradnikov ladjedelnice CRDA v Tržiču, ki so jo proglasili za štiri dni.
Stavka uradnikov CRDA v Trstu je bila včeraj enotna, saj sta jo proglasili obe sindikalni organizaciji. Vendar pa še obstajajo različna stališča. Medtem ko FIOM-CGIL zagovarja enake zahteve, kot jih imajo uradniki CRDA v Tržiču, pa ostaja Delavska zbornica (CISL) na svojem ločenem stališču.
* * •
Danes bo po vsej Italiji vsedržavna stavka uslužbencev lokalnih ustanov, ki jo enotno proglašajo sindikalne organizacije CISL, UIL in CGIL, Tako bodo tudi v Trstu danes stavkali Zi ur uslužbenci vseh tržaških lokalnih ustanov in torej pokrajine, občinskih u-prav, bolnišnic itd.
Uslužbenci lokalnih ustanov zahtevajo, da se jim priznajo minimalne zagotovljene plače ter da se bistveno izpremeni finančni sistem lokalnih ustanov, tako da bodo pokrajine in občine imele več besede in bodo lahko avtonomno odločale. Ne gre torej samo za gole zahteve po pravičnih in človeka dostojnih plačah, tem.
zveni ministrova izjava o mož-
.......................................H
Neodgovorno pisanje «Piccola»
V Dolini in Boljuncu ni epidemije ošpic!
Zdravstveno stanje prebivalstva in še posebej otrok je zadovoljivo - V januarju je bil v vsej dolinski občini le en primer ošpic, v mesecu decembru pa 8 primerov
več zlasti za demokratizacijo javne uprave in finančno ter upravno avtonomijo lokalnih ustanov. Borba prizadetih u-službencev je torej koristna za vse prebivalstvo, saj bi uspeh pomenil korist za vse, ker bi lokalne ustanove lahko znatno bolje izvrševale splošno koristne naloge.
* * *
V	soboto ob 17. uri bo v dvorani v Ul. Pondares 8 poročal ravnatelj INČA Alceo Lucchesi o delovanju te ustanove v preteklem letu in o nalogah tega pomembnega delavskega patronata.
----«»---
Dve ženski povoženi na črtastem prehodu za pešce
V	Ul. Carducci je včeraj >ozno popoldne 30-letni Carlo Pipan Od Spodnje Magdalene št. 1785 povozi] ,z lambreto 72-letno Natalijo Veršič vd. Fe-retič iz Ul. Molino a vento 86 kj je tam prečkala cesto na določenem prostoru za pešce Ženska se je pobila po ramenih in si verjetno tudi nalomila desno ključnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 3 tedne.
V	Miramarskem drevoredu pa je 20-letni Marcello Lenaz iz Ul. Pane Bianco 52 povozil z vespo 62-letno Mario Abram por. Sommariva iz Ul. Barbariga 2, ki je prečkala cesto na določenem prostoru za pešce. Ženska si je zlomila desno nogo in desno roko, pobila se je po obrazu in se ranila PO desni roki. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okrevala v dobrem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije.
Včerajšnji «11 Piccolo« Je * močnim poudarkom objavil vest, da razsaja v dolinski občini epidemija ošpic ki naj bi zlasti zajela vasi Dolino in Bo-ljunec.
Vest ne odgovarja resnici in nam Je to potrdil tudi pokrajinski zdravnik, na katerega smo se obrnili za pojasnila. V prvih desetih dneh januarja je bil na področju dolinske občine prijavljen le en primer ošpic, v preteklem mesecu decembru pa Je bilo vsega skupaj * primerov.
Zato tudi ni govora o kaki epidemiji in Je torej vest uPic-colan popolnoma neosnovana.
Toda tako neodgovorno pisa-
nje ima svoje posledice. Lastniki Javnih lokalov v dolinski občini, zlasti pa še v Dolini in Boljuncu, so zaradi takega pisanja gospodarsko prizadeti, saj se ljudje, zlasti pa še družine z otroki, izogibljejo krajev, v katerih razsaja določena nalezljiva bolezen. To velja predvsem za nedeljske iz-le v tržaško okolico, ko mnogo Tržačanov obišče prav vasi dolinske občine. Zato Je tudi razumljivo, da so lastniki javnih lokalov v Dolini in Poljun-cu — da ne govorimo o vseh ostalih vaščanih — ogorčeni nad tako neodgovornim pisanjem, ki jim utegne prinesti nemajhno gospodarsko škoda.
ljati republiška ustava. Na podlagi ustavnih predpisov bi morali v letu dni ustanoviti po vsej državi dežele, pri nas pa deželo s posebnim statutom. Minilo je 13 let, a dežele še ni. Medtem pa zaostaja naše gospodarstvo za deželnim povprečjem. Medtem ko je prebivalstvo v vsej državi naraslo za 3 milijone, se je pri nas skrčilo za 17.000. Pri nas narašča izseljevanje, poljedelstvo je zabredlo v krizo, industrija se ne razvija dovolj, s celotnih področij se prebivalstvo množično seli. Trst pa s stola. Pri tem si je zvinila je edino veliko mesto, v ka- gleženj leve noge in se neko-
vencev in Italijanov v teh krajih.
Resolucija se končuje s pozivom vsem, naj si na vse načine prizadevajo in se bore za ustanovitev avtonomne dežele. --------------«»----
Nezgoda čistilke v menzi poliambulatorija INAM
Ko je sinoči 41-letna Vida Bittigi por. Paladin iz Ul. Pal-lini čistila stene v menzi poliambulatorija v Ul. Farneto je izgubila ravnotežje in padla
terem ne narašča prebivalstvo. Občine in pokrajine pa ne morejo storiti ničesar, da bi dejansko vplivale na vse to dogajanje, čeprav imajo po ustavi do tega pravico.
Zato so potrebni na deželni ravni ukrepi, da se načnejo ta resna vprašanja, Ustanovitev avtonomne dežele, Ftirla-nija-JuTijika krajina je neogibni pogoj, da se začnejo ta vprašanja demokratično reševati. Zato se ne sme več pasivno čakati in vse demokratične sile v deželi morajo ponovno pričeti z energično protestno akcijo. Zato so javni upravljavci iz naše dežele sklenili, da skličejo v Vidmu zasedanje. Na njem mora priti do izraza zahteva vsega prebivalstva, da se napravi konec mrtvilu v akciji o ustanovitvi dežele ter da se zakonski načrt o njej odobri še v tem parlamentarnem razdobju.
Pred kratkim smo tudi prejeli od odbora Zveze demokratičnih občin resolucijo, ki je bila v glavnih obrisih in načelno sprejeta na zadnjem zasedanju, ter jo je odbor nato spopolnil. Resolucija ostro obsoja poskuse, da bi preprečili razpravljanje o ustanovitvi dežele ter da bi ohranili centralistični ustroj javne u-prave tudi preko vladnega zakonskega načrta pokrajinskega in občinskega zakona, ki jemlje občinam dejansko avtonomijo. V to načrtno dušenje krajevnih in deželnih avtonomij spada tudi pomanjkanje reforme krajevnih financ, kar ima hude posledice za dejavnost krajevnih uprav.
Resolucija nato obsoja gospodarsko nazadovanje naših krajev ter zahteva ustanovitev odbora, ki bi pripravil gospodarski deželni načrt gospodarskega razvoja ter poziva vse zveze demokratičnih občin, naj se zavzamejo za to Resolucija pravi nato dobesedno :
V okviru akcije za demokratično obnovo dežele zavzema poseben pomen borba za o-brambo pravic slovenske manjšine. Udeleženci sestanka obvezujejo zveze in vse demokratične upravljavce, naj delujejo na tem, da bodo občine in pokrajine tudi na tem področju opravljale resnično demokratično funkcijo, naj zagotove, kolikor je v njihovi pristojnosti, spoštovanje pravic narodnostne manjšine, ter da bodo tudi stalno dajali z vzgledom in intervencijami na pristojnih sedežih pobude za popolno enakopravnost Slo-
liko pobila po glavi. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 8 dni,
---« ■
* Na III. medicinskem oddelku je včeraj umrl 78-letni Mario Derin iz Ul. Gatteri 60, ki ga je 24. decembra povozil z avtom 26-letni Alfieri Gel-letti iz Ul. Ghirlandaio l2.'Ue-rin je skupno s svojo ženo prečkal Ul. Rossetti in avtomobilist je oba podrl, toda najhujše poškodbe je dobil Derin in vsa zdravniška oskrba je bila zaman.
Na Božjem polju ter med Saležem in Zgonikom
«Neznani» fašistični izzivači premazali slovenske napisne table
Barva, t katero to premazali napise na kažipotih, je enaka oni, s katero so doslej še vedno neodkriti zločinci oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam
še vedno neodkriti zločinci oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam na strelišču pri Bazovici.
Pričakujemo, da bo policija izsledila malopridneže, ki od časa do časa prihajajo na naše podeželje in s takim ter podobnimi dejanji žalijo narodnostni čut domačega prebivalstva ter na ta način podpihujejo narodnostno mržnjo.
---«»---
Spet lep uspeh
Picr Bencdetto Bcrtoli DNEVNIKI
Ce je bil .strah, pred domačim. avtorjem, ki je zadržal včeraj izven gledališča mnogo občinstva, ki je prej dva večera napolnilo gledališče za Acharda, potem ta .strah, to pot pač ni bil utemeljen in je bil nepotreben. Bertoliju se namreč s svojimi • Dnevniki. ni treba prav nič skrivati pred drugimi uspešnimi avtorji, ker spada nedvomno v njihovo sredo. Ce upoStevamo, da gre v tem primeru za zelo mladega avtorja, začetnika, tedaj bi nam bila komedija .Dnevniki» lahko celo poroStvo in znamenje za pojavljajočega se dobrega komediografa. (Motilo bi nas lahko kvečjemu dejstvo, da je Bertoli za «Dnevnike• že leta 1958 prejel nagrado •Riccio-ne», pa pozneje ni napisal drugih komedij razen dveh e-nodejank, za kateri je tudi prejel nagrade. Sicer pa mu najbrž zaposlitev na televiziji jemlje mnogo časa.)
Zakaj se komedija imenuje .Dnevniki•? V družino bogatega toda ne posebno inteligentnega industrijca se je vrinil mlad bančni uradnik. In-dustrijec ima hčer, ki ni sicer lepa, toda poroka z njo ne bi bila slaba zadeva za u-radnika z dokaj nizko plačo. Vsa svoja opazovanja in svoje pomisleke uradnik Candido beleži v svoj dnevnik, katerega pa je služabnik našel ter ga nato čital industrijcu in njegovi dokaj mlajSi ženi. In-dustrijec bi se uradnika najraje takoj znebil, toda žena hoče biti bolj taktna pa jo medtem Candido že tudi o-mreži. Toda tudi industrijec ne trosi časa spričo pr^vlgijne sobarice v hiši," medtem ko -te‘ hči ne meni za Candida, ko si najde zabave pri služabniku. In razkrije se, da imajo vse te osebe vsaka sVoj dnevnik, kateremu vse zaupajo; še najbolj nevaren je «dnevnik. sobarice, ki ga sploh ne piše, temveč glasno — govori. Tako so vsi drug pred drugim razgaljeni. Novi služabnik, ki prevzame posel sredi noči, ko pravkar odhaja prejšnji služabnik, spravi v petih minutah vso družino lepo spat. Saj to je najboljše, kar se je na koncu lahko zgodilo, kajti kdo naj se nad kom razburja.
Včeraj se je zlasti uveljavil Paolo Ferrari kot Candido. Ta igralec učinkuje prijetno s svojo preprosto neposrednostjo. Industrijec in njegova žena sta bila Mario Maranza-na (pomembnejši v Achardu) ter Dina Sassoli. Zelo dobra je bila spet Ornella Vanoni kot sobarica, medtem ko nam je Paolo Carl ini (služabnik) spet bolj ugajal v Achardoui komediji. Angela Cardile je bila hčerka, Gianni Galavotti pa služabnik, ki nastopi v zadnjem prizoru.
Po lepo uspeli premieri je pričakovati, da bo ponovitev obiskana bolje.
Dijakinja se je zastrupila z ogljikovim dvokisom
Včeraj okrog 7. ure so sprejeli na I. medicinski oddelek s pridržano prognozo 16-let-no dijakinjo Vero Xulli iz Ul. Rittmayer 4, ki se je med spanjem hudo zastrupila z ogljikovim dvokisom. Vera, preden je legla v posteljo, je namreč naložila v peč oglje, da bi se lahko učila še nekaj ur. Zaspala je in pozabila na peč. Ko jo je pred 7. uro prišel zbudit oče, je zapazil, da_ nekaj ni v redu, ker je ležala, kakor da bi bila mrtva in je bila bleda kot zid. Odprl je okna in nemudoma poklical rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico.
---#»---
Neprijetno srečanje z oboroženim sovrstnikom
Blizu šole «Leonardo da Vin. ci» je sinoči 18-1 e t ni Claudio Silly iz Ul. Udine 87 naletel na sovrstnika, ki ga pozna le na videz in je bil v spremstvu nekega dekleta. Zaradi malenkosti mu je podlež začel groziti z nožem, nato pa je zbežal, ko je Claudio začel klicati na pomoč. Fanta je to tako zmedlo, da je ob povratku domov v predoru Sandrinelli dobil živčni napad in padel na tla. Pri tem se je pobil in ranil po glavi. Priskočila sta mu na pomoč dva pešca, ki sta poklicala rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico.
---«»---
niški občini, in sicer na Božjem polju ter med Saležem in Zgonikom, kjer so s črno oljnato barvo premazali slovenska krajevna imena na občinskih kažipotih.
Vse kaže, da je bila ((junaška« akcija izvedena v noči od nedelje na ponedeljek. Ni moč točno ugotoviti, ali je bil najprej premazan napis na tabli pri križišču na Božjem polju (križišče pokrajinske ceste Prosek-Nabrežina s cesto proti Gabrovcu), ali pa med Saležem in Zgonikom, kjer sta bila premazana slovenska napisa na dveh kažipotih za Ko-ludrovico. Omenjeni kažipoti, ki ju je pred leti postavila zgoniška občinska uprava, sta dvojezični: zgoraj je ime kraja v italijanščini, spodaj pa krajevno ime v slovenščini. Zlikovci so premazali seveda le slovenske napise.
Kot smo zvedeli, je policija obvestila zgoniško županstvo, da so bile table premazane in zato jih je občina sedaj odstranila, da jih na novo prebarvajo.
Ne vemo, če je policija uvedla preiskavo, da izsledi storilce. Vsekakor do danes ni bilo nobenega sporočila in po tem lahko sklepamo, da storilcev še niso izsledili.
Po informacijah, ki smo jih utegnili zbrati, je v nedeljo pozno zvečer krožila po zgo-niški občini skupina mladih fantov, ki so občanom popolnoma neznani. Obnašali so se precej objestno in marsikdo misli, da bi lahko bili prav oni «npžhani» storilci. Bilo jih je šest ali osem in so se prevažali z avtomobilom.
Zanimivo je tudi, da je barva, s katero so premazali slovenske napise na kažipotih, enaka oni, s katero so doslej
ftiMiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiimiMiiimiMiiniiiiiiiiiiiutiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiii
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Zanimivo predavanje o Triglavskem breznu
Posebna odprava jamarjev je lani oktobra prodrla skoraj 300 metrov globoko
Pred stotisoč in stotisoč leti je tik pod vrhom Triglava (2863) začenjal svojo dolgo pot orjaški triglavski ledenik. Bilo je v terciaru, ko so si njegove ledene gmote utirale pot čez tri velike triglavske doline na severu tja do Radovljice. Tisočletja in tisočletja je ledena reka neslišno drsela po dolinah, toda vedno bolj se je krajšala njena pot. V začetku tega stoletja je Od starega ledenika ostala le še neznatna ledena gmota pod Triglavom: njena površina je merila komaj 50 hektarov. Danes je ostalo vsega skupaj le še okoli 13 ha.
Pri tem zadnjem krčenju so nenadoma zazevale nedaleč od Triglavskega doma na Kredarici ( 515 m) 4 odprtine. To so vhodi v slovito Triglavsko brezno, ki ga je oktobra lani naskočila 25-članska jamarska odprava, ki jo je vodil dr. Ivan Gams, sodelavec Slovenske akademije znanosti in u-metnosti. O tej pomembni odpravi je vč.eraj govoril v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa Albin Humar, sodelavec pri raznih slovenskih listih, ki se je odprave udeležil kot novinar in tudi kot pravi jamar. Predavatelj je prikazal našim ljubiteljem gora in podzemskih krasot izredno uspele diapozitive, ki so jih jamarji posneli med odpravo.
(>Xh50o050)000<)00000
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 14. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj»
Giuseppe Luongo
BARABAU
ZMAJ SCDMCR0SIAV
mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merkvi
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane
ooooooooooooooooooo
Glasbena Matica v Trstu
V soboto, 13. jan. ob 21. uri v Avditoriju
simfonični koncert orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane
Dirigent Boris Švara Solist Aleksander Vodopivec
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
C
KONCERTI
Danes zvečer ob 21. uri bo v Avditoriju koncert' Tržaškega filharmoničnega orkestra po ljudskih cenah. Dirigira Elio Boncompagni, sodeluje pianist Carl Tillius.
Spored:
Brahms, Tragična uvertura.
Rahmaninov, Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 2, op. 18.
Prokofjev, Romeo in Julija. Fragmenti iz suit št. 1 in 2.
Čajkovski, Romeo in Julija. Uvertura-fantazija.
( RAZSTAVE )
V galeriji «La Cavana« bo dane« ob 18*30 otvoritev razstave poljskega slikafja * Mieczy-slawa Weymana. Nato bo sledila razstava slikarja Carme-la Zottija.
naroiintifereffllii
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici sklicuje za nedeljo 14. t.m. ob 16. uri občni zbor v Preslovi dvorani. Članom se priporoča točnost in polnoštevilna udeležba.
Odbor
GLEDALIŠČA


Koliko je globoko Triglavsko brezno? Lanska odprava še ni odgovorila na to vprašanje. Prodrla je skoraj 300 m globoko, toda zelo verjetno se brezno še nadaljuje med silnimi skalnatimi skladi severne triglavske stene. V višini 1400 priteka iz te stene reka Bistrica, ki šumno odbrzi po dolini Vrat proti Savi Dolinki. Ali vodi Triglavsko brezno do izvira Bistrice. Morda. Ce pa je tako, potem bi bilo Triglavsko brezno najgloblje brezno na svetu. Merilo bi namreč kakih 1200 m ter bi s tem prekašalo neko slovito brezno v Franciji, ki je globoko nekaj nad 1000 m.
Toda pot do Bistrice, če ta obstaja, je zelo dolga. Z nečloveškimi napori je lanska
Sranuz«! astfus SL alOMAifciui n* Božjem polj«
je
odprava dosegla globino skoraj 300 m. V največjem ledenem breznu na svetu pa so ji preprečile nadaljnje prodiranje velikanske gmote ledu. Triglavsko gigantsko brezno je naj večje brezno na svetu: v višini meri blizu 200 m, a ponekod je široko do 40 m. Na njegovem dnu leži največji kup ledu, kar jih pozna jamarstvo na svetu in ki je visok približno 70 m. Skoraj na dnu brezna, in sicer na nekem kraju, ki so ga imenovali .Kapelica« je prenočila 4 članska ekipa jamarjev. Tudi predavatelj je naslednjega dne dosegel to globino.
Kako pa naprej? Jamarji menijo, da obstajajo določene možnosti za nadaljevanje raz-iskavanj, in kar je z jamarskega stališča še važnejše, da obstaja neki prehod v niže ležeča brezna. Kdaj bodo nadaljevali ta raziskavanja? V tem pogledu še ni bilo nič sklenjenega. Na vsak način bo moralo preteči precej časa preden bodo organizirali večjo odpravo. Gotovo pa je, da bodo brezno stalno opazovali. Vendar pa za to delo niso potrebne večje odprave.
Predavanje so spremljali, kot smo že omenili, krasni posnetki' najlepšega slovenskega pogorja na poti od Mojstrane po dolini Krme do Kredarice. Potem pa pretresljivi prizori borbe s temo, ledom in snegom. Na kraju pa počitek četvorice v osrčju julijskega velikana.
Naj omenimo še, da je odprava nastopila svoje delo 22. oktobra lani ter ga zaključila > 28. oktobra.
Ob šesti obletnici smrti moža Rafaela Bavčarja daruje žena Albina 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ane Franovič daruje Albina Bavčar 500 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina Dina Zeochini in Netke Brane Hrovatin daruje Pina Fabjan 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina Netke Brane-Hrovatin darujeta Karla in Milica Golob 1500 lir za Dl jaško Matico.
# Mednarodna agencija za atomsko energijo bo priredila letos v Trstu seminar teoretske fizike, ki bo trajal 40 dni. Predavanja se bodo začela 16. julija ter bodo trajala do 25. avgusta.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniii
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. Januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 88-letna Eugenia Persl vd. Ippavesi, 79-letna Antonia Tomasovič vd. Blaževič, 95-letni Tulilo Cepich, 84-letna Luigia Skok vd. Maron, 74-letna Aliče Petronio, 79-letni Giuseppe Vivoda, 87-4etna Lucia Bassi por. Varotto, 83-letna Gisella Fradda-fonte por. Suzzi, 80-letni Oreste Marohmi, 62-letna Gluseppina In-drigo por. Ludovisi, 79-letna Frančiška Milič por. Gruden, 71-letna Carla Lenardon vd. Ful-vio, 72-letni Anton Dekleva, 86-letna Giuseppina Berger por. Mungiherli, 91-letna Ellsa Ferra-rese por. Pezzuoli, 78-letni Mario Derin, 81-letna Angela Qua-rantotto vd. Quarantotto, 86-let-na Caterina Calza vd. Namar. --------------«#----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Orlam 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Serravailo, Trg Cavana 1: G. Papo, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij).
VERDI
Danes bo nastopila igralska družina Ornella Vanom -Paolo Ferrari skupno s Paolom Carlinijem in Dino Sas-soni z ((Dnevniki«, zabavnim delom v treh dejanjih Piera Benedetta Bertolija. Zadnja predstava.
Pri gledališki blagajni so v prodaji vstopnice za predstavi.
TEATRO NUOVO
V	pripravi ((Navihanec z Zahoda« J. M. Syngeja. Režija: Fulvio Tolusso.
MODERNO
V	ponedeljek, 16. in v torek, 17. t. m. bo Giorgio Bixio član genovskega komičnega gledališča nastopil v reviji »Genovčan v Parizu«. Sodelujeta Dorothy Sterpin in prvič v Italiji Les Donati.
( KINO )
Naztonale 16.00 «Napad sto m enega« (La carica dei cento e uno), Walt Dlsneyev film v leohnicolorju. Najboljše voščilo za leto 1962.
Fenice 16.00 «Bahač» (Lo spac-cone). Paul Nevvman, Piper Laurie in Jackie Gleason. Excelsior 15.30 «Zazie v metroju« (Zazie nel metrč). Cathe-rine Demongeot in Vittorio Ca-prioli. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Baraba». Tech-nlcolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne, Katy Jurado.
Arcobaleno 16.00 »Razporoka po italijansko« (Divorzio allMtalia-na). Marcello Mastrolanni, Daniela Rocca. Prepovedano mladini.
Supercinema 15.30 «Can-can». Cole Porterjev film.
Alabarda 16.00 «Steza ljubimcev« (II sentiero degli amantl). — Teohnicolor. Susan Haywarth, John Gavin.
Aurora 16.30 «Svet ponoči št. 2» (H mondo di notte n. 2). Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Dvom» (II dub-bio). Deborah Kerr in Gary Cooper.
Garibaldi 16.30 «V senci giljotine« (AlTombra della ghigliot-tina).
Capltoi 16.00 ((Čudovita trojka« (I magmflc! tre). Technicolor. Ugo Tognazzi, Raimondo Via-nello in Walter Chiari.
Impero 16.30 «Vam ugaja Brahms« (Le plače Brahms).
Italla 16.00 «5 marinesov za sto deklet« (5 marines per cento ragazze). Technicolor. Tognazzi, Vianello in Virna Lisi. Massimo 16.00 «Taxj za Tobruk« (Un t.axi per Tobruk):. Vojni film. Lino Ventura. n"*«!-- T Moderno 15.00 «Cimarron»,i Gjen Ford, Maria Schell, Anne Bax-ter, Arthur 0’Connor.
Astra 16.30 «Pepelko» (II Cene-rentolo). Jerry Levvis.
Astoria 16.00 «Joselito». Technicolor. Film, ki vas bo navdušil.
Vittorio Veneto 16.00 Revija. Ideale 16.00 «Bela zamorka« (La bianca negra).
Marconi 16.00 «Julija In Roma-noff«. Technicolor. Sandra Dee, Peter Ustinov in John Gavin. Abbazia 16.00 »Dolina Edena« (La vatle dell’Eden). James Dean.
Odeon 16.00 »Nebesa barbarov« (II paradiso dei barbari), Buri Ives. Technicolor.
Skedenj 16.00 «Zorrov izziv« (La sfida di Zorro). Guy Madison.
Avtomobil ni zasenčil luči
Po Furlanski cesti sta se sinoči peljala z vespo 22-letni Mauro Rossano s Prečnika 22 in 27-letni Robert Legiša iz Sesljana 55, ki je sedel na zadnjem sedežu. Rossano je zgubil nadzorstvo nad vozilom, ker so ga zaslepile močne luči avtomobila, ki je privozil z nasprotne strani. Zaradi tega sta oba motorista zletela na tla.
Kino PBSANDRA-Boljunec
predvaja danes 12. t> ni. ob 19. uri Cinemascope barvni film:
PIONIRJI
ZAHODA
(I pionieri del West)
Igrajo: JOEL MCCREA in VIRGINIA MAYO
M©60
Prosvetno društvo «1. Cankar« priredi 21. januarja izlet v Lo kve. Vpisovanje do 13. januarji v društvenih prostorih, Ul. Mori tecehi 6-1V. nadstropje, vsak ve čer od 19. do 20. ure.
Opozarjamo, da bo tisti, ki do sobote ne poravna vpisnine, črtan.
PODI IZ FUHNIHJA po 330 lir kv. m — U> “e za domačo uporabo iz mehkega in trdega lesa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Gam-t'n,l st. 3.
VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S. Fran-esco 44, tel. 28-940, takojšnja Izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni. Darovan danes vespo, darujete srečo spomladi.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 11. t. m. po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi mož, brat, oče, tast in stari oče
MIRO GROM
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 13. t .m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
žalujoča žena Frida, sinova Bogdan in Zdenko z ženama (odsotna), brat Srečko z ženo, vnuki in ostalo sorodstvo
Prosek, New York, Rim, 12.1.1962.
Koalicijska vlada ali vse po starem?
Doslej je na vladi stranka «agrarcev» s podporo komunistične stranke, obe pa sta proti zapadno usmerjenim socialdemokratom
V kratkem, se pravi že v nekaj dneh, se bodo na Finskem vršile predsedniške volitve, nekoliko kasneje, čez mesec, pa še parlamentarne. Toda, človek, ki se v tem času znajde v tej deželi tisočerih jezer, denimo na pr. v Helsinkih, glavnem mestu, ne bo iz ničesar mogel opaziti, da se že v doglednem času napovedujejo tako važni politični dogodki, razen morda iz plakatov, nalepljenih na vseh koncih in krajih, Predvolilnih strankarskih parol, prav tako nalepljenih na za to posebno določenih deskah, in pa iz predvolilnih govorov na mitingih, ki se zdaj vrše drug za drugim po vsej deželi.
Ljudje pa o tem ne govore. Kot bi se njih zadeva ne tikala. Sploh niso volitve predmet, ki bi ljudje smatrali, da je treba o njem razpravljati, kot se običajno razpravlja o stvareh, privlačnih za razgovore, naj si bo to doma, na ulici, v javnih lokalih, tramvaju ali drugod. Ne, tako se na Finskem ljudje ne pogovarjajo o bližnjih volitvah, nasprotno, kažejo zanje kar precejšnjo mero neobčutljivosti. Razumljivo, Finci so severnjaki, flegmatični ljudje, njihova politično-emocionalna raven se potemtakem ne more dvigovati do presenetljivih višin, kar dokazuje tudi, lahko bi rekli, določena brezbrižnost, ki so jo do, vsega Pokazali prav te dni, ko so za božične praznike množično zapustili prestolico ter se podali v notranjost dežele, da tam prežive praznike. Računa se, da je ob tej priliki zapustilo Helsinki okrog 230 tisoč njegovih prebivalcev od 450 tisoč, kolikor jih šteje.
Pač pa v tem pogledu vlada dokaj večja mrzličnost in aktivnost v okviru strank. Tu se objavljajo imena kandidatov, podčrtujejo njihove sposobnosti in zasluge, kujejo se hove in nove predvolilne pa-role, javnosti pa se predstavljajo novi izboljšani programi- Govorne bitke med nasprotnimi si skupinami pa so ostrejše od onih, ki se običajno med istimi vrše v normalnejših pogojih rednega Parlamentarnega dela.
" Tbkrsitna predvolilna sitUa-c’la je obeležena z neko no-y° politično zanimivostjo, ki le vnesla nov element v tre-hutne politične okoliščine, ^red samim volilnim aktom, pe je na političnem prizorišču pojavila nova politična •franka — Partija centra, ki jo vodijo dosedanji člani vlad-n* Agrarne stranke, minister za gospodarstvo Lehtosali ter finančni minister Nijemi. Ali Pomeni to razkol v stranki, spteri pripada tudi predsed-n'k Kekonnen? Ne, čeprav bi okoliščine, v katerih se je no-va stranka pojavila, mogle Nakazovati na kaj takšnega.
Partija centra je samo hčerka Agrarne stranke, kot je Pred kratkim zapisal neki 'mski časopis. Resda odnosi njima še niso povsem lasni in izkristalizirani (mi-Nistra Lehtosali in Nijemi sta Se vedno člana Agrarne stranka), vendar sta naloga in cilj •franke kar dovolj jasna.
Agrarna stranka ima, ra-zumljivo, svoje najmočnejše Postojanke na vasi. S postop-®°' vendar zelo naglo spremembo v gospodarski struk-Uri dežele, ob množični fluk-‘Paciji delovne sile iz vasi v mesta, se je delež vasi pri Ustvarjanju narodnega dohodka občutno nižal od leta do eta (1938. leta 18 odst., 1958. eta 11,8 odst.). Z novoustanovljeno Stranko centra, ka-ere program se docela skla-. z interesi teh urbaniziramo dovčerajšnjih kmetov, pa jeni Agrarna stranka obdr-ati svoj Vpiiv nad njimi, krati s tem pa še razširiti omočje svoje politične ak-'vnosti na določene plasti in-mektualcev iz drugih me-canskih strank.
^a kakšen večji volilni u-Peh Stranke centra dejansko ‘uče ne računa. Nastopila bo ®mo, ko bo šlo za izvolitev Predsednika republike, vtem
0	se parlamentarnih volitev e bo udeležila. Tako se vsaj.
^nutno zdi. Sicer pa ne gle-* ha vse te zanimive mo-ente ter ugibanja, eno je j.ovsem gotovo: da predstav-j. Pojav te nove stranke na v*n*ki politični areni najno-*»o manifestacijo dolgolet-eSa spopada med najrazličnejšimi političnimi skupina-
1	za hegemonijo v parlamenti kar pomeni za vlado, t. j.
^ finskem parlamentu je j?.uyj zastopanih 7 strank.
‘uistrska mesta zavzemajo ^redstavniki Agrarne stranki6’ dasiravno po številu po-ancev n- najmofnejja (47)
u 6 Pa je to Narodno-demo-(jkfaka Unija, ali komunisti j L Dalje si po vrstnem re-slede; socialdemokrati 38, , “nservativci 20, socialdemo-ratska opozicija 14, isto šte-
malih posestnikov z enim poslancem.
Trenutna vlada agrarca Mi-stunnena in predhodna vlada Suksilainena, ki je pripadal isti politični skupini, sta se skupaj s Fagerholmovo vlado, ki je predstavljala zadnjo koalicijo agrarcev in socialdemokratov iz leta 1958, obdr-žali na oblasti nad tisoč dni, torej več kot katerakoli od 44 vlad, kar jih je Finska i* mela od leta 1919, ko je postala neodvisna.
Kako se je mogla manjšinska vlada, ki ni imela trdnejših sporazumov z nobeno o-stalih parlamentarnih skupin, pokazati stabilnejšo od vseh ostalih? In dasiravno so se odrekli koaliciji s socialdemokrati zaradi njihovega izrazitega prozapadnega ter an-tisovjetskega stališča, pa tudi na koalicijo s komunisti niso pristali. Kadarkoli pa se je vlada znašla v stiski in je grozilo, da poda demisije, so jo komunisti vsakokrat podprli, čeprav so jo sicer močno kritizirali bodisi glede njene notranje kot zunanje politike, trdeč da so njeni predpisi in zakoni v zvezi s socialno politiko, davki in taksami napačni, da favorizirajo farmerje na račun industrializacije, da kljub zatrjevani nevtralnosti vendarle nagiba k Zapadu itd.
Verjetno se je dosedanja vlada uspela obdržati na oblasti prav zaradi uravnoteženosti v finskem parlamentu, kar zadeva vprašanje proporcev politične moči, med posameznimi političnimi skupinami, dasiravno se ona, posebno v pogledu notranje politike, nikakor ni vedno postavljala na stališče nekakšne geometrične sredine.
V svojih volilnih nastopih za tokratne volitve, se pred svojimi volivci postavlja prvenstveno z uspehi na področju zunanje politike, pa tudi
glede razvoja nacionalnega gospodarstva in dviga življenjske ravni. Podčrtuje se uspeh predsednika Kekonne-na, ko je ta obiskal nekatere zapadne dežele, in je ob tej priliki uspel dobiti od teh potrdilo finske nevtralnosti, hkrati pa mu je tudi uspelo zavleči sklenitev vojaškega sporazuma z vzhodnim sosedom. Močno se hkrati ob tej volilni kampanji poudarja vprašanje polne zaposlenosti od leta 1958 naprej, in dasiravno nasprotniki agrarcev zatrjujejo, da je treba pripisati te uspehe, se pravi gospodarske in one na področju zapo-
ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO iz LJUBLJANE dirigira
v
Boris Švara
pianist
Aleksander Vodopivec
Kritika o orkestru:	«Na
zadnjem koncertu Akademije smo občudovali odlični godalni korpus s kvalitetami skrbno naštudiranega velikega orkestra. Doživeli smo živo, zanosno muziciranje...«
«Ceprav vemo, da zahtevajo priprave za takšen koncert precej truda in požrtvovalnosti in to od študsn-tov, ki so že marsikje angažirani, si vendarle še želimo takih nastopov...«
(Nadaljevanje na 4. strani)
....................................................................................................................
Dirigent Boris Švara med vajami z orkestrom A kademije za glasbo
FINSKA PRED VOLITVAMI		N	_ •	£	• y	•	/	x __		§*M-			KULTURNO PISMO II UUBUANE
X. Ljubljanski festival v znaku modernega baleta
Poleg domačih bodo nastopili tudi odlični ansambli iz inozemstva
| KO NAVADNI LJUDJE OBIČAJNO SPIMO, ASTRONOMI DELAJO-
Nočni lov profesorja Protiča
Beograjski astronom je od 1. 1936 odkril nad 30 planetoidov, ki so sedaj registrirani z imeni «Srbija», «Beograd», «Nova Jugoslavija» in <Tito>
Sleherno noč, če je le nebo jasno in brez oblaka, se profesor Milorad Protič, profesor beograjskega observatorija, podaja na svojevrsten lov skozi vesolje.
Glavni instrument, ki mu je v pomoč na teh njegovih potovanjih v tajinstvenost svetovij, ki jih sestavljajo tisoči milijard večjih in manjših nebesnih teles, je njegov teleskop. Skozenj je v dolgi vrsti let napornega in plodnega dela odkril osemintrideset doslej neznanih planetov, ki so zatem dobili vsak svoje ime in bili katalogizirani v
iiiiiiiiiiiifitiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimitiiiiimmmiiiiiiii'
IZ UMETNOSTMA GALERIJ
Oskar Sogaro v galeriji Rossoni
s^e
0 glasov predstavniki Sved-
V galeriji Rossoni razstavlja 49 olj znani beneški slikar starejše šole Oskar Soparo. Ne glede na svojih 74 let še krepko ustvarja vztrajajoč na položajih zmernega impresionizma, ki mu omogoča preglednejše podajanje stavbnih lepot Benetk in slikovitih pogledov v senčnata vodna zatišja stranskih odcepov beneških kanalov, kot tudi pestri promet gondol na le-teh. V tej tematiki je Sogaro že desetletja še vedno mnogo u-poštevan mojster, čeprav se v nekaterih delih že začenja rahlo opažati utrujenost, ki pa izhaja verjetno edinole iz premnogih, četudi različno zasnovanih predelav enega in istega motiva. Pri takem večkratnem ponavlja, nju je pač naravno, da slikar z večkratnim menjavanjem mesta slikanja lahko polagoma izčrpa vse boljše poglede na dani objekt, medtem, ko bo pri slikarju, ki slika, recimo Markov trg, vedno z istega mesta, vsaka nova slika le slabša kopija predhodne slike. Toda pri Sogaru se to gotovo ne dogaja in nastanek šibkejše slike je pripisati le manj ugodnemu zornemu kotu pri ponazoritvi že enkrat slikanega motiva.
Sicer pa Sogaro dobro loči sliko od slike, sliko, ki naj služi le v okras stanovanja in sliko, ki naj nam nudi globlji umetniški užitek. Med prve spadajo razstavljena tihožitja in take, kot ona velika s palačo Balti, med poslednje pa take kot Calle det Botteri, Villa Foscan in predvsem tudi tako neposredno in prepričljivo naravno zajeti vtisi arhitektur, ki so izvedeni le v rjavi barvi in ki jih slikar imenuje risbe. Ljubitelj s prefinjenim okusom pa bo vsekakor dajal prednost podobi, ki kaže Campiello dei Squelini. Tudi ta je naslikana v rjavi barvi, a to zelo svobodno in skozi rjavkasto meglo p rosevajo komaj vidni rožasti, sinji in zelenkasti odtenki.
Sličnih, toda bolj barvitih slik, je na tej razstavi več, med katerimi se p osebno odlikuje «Pristajališče piaz-zale Roma«, ki je tempera-
mentnejše zasnovana z dolgimi priostreno križajočimi se potezami čopiča. Slikar, ki ima za seboj že tričetrt stoletja in pri tem ustvarja še tako sveža dela pač ne more slikarsko upadati pa četudi ne išče sodobnejša in še manj avantgardna pota upodabljajočih umetnosti, na katera se prenekateri slikarji podajajo samo iz pretirane želje po večjem gmotnem uspehu, ki jih končno zapelje le v začarani krogotok, da se potem eden drugega slikarsko prehitevajo in zasledujejo.
Ujedanke v galeriji Saletta alla Loggia
V tem tednu se nadaljuje zanimiva rastava ujedank v Saletti alla Loggia. Je to razstava obiskovalcev Svobodne grafične šole ki jo vodi, pod okriljem Ljudske univerze, slikar Carlo Sbisa.
Namen razstave je dokaj neobičajen, namreč ta, da bi z izkupičkom prodanih del pomagali šoli nabaviti večji stroj za odti-skavanje ujedank. Med 26 razstavljavci zasledimo tudi znana imena likovnikov. So tu Sormani s svojo čisto risbo predmestnih hiš, Moretti, Walcher, Scott-S bisa-jeva in Rosignano s uSpečo mladenko« ter sam Sbisa z edinim večbarvnim odtisom. Fretežna večina grafik je figurativno zasnovana in med njimi zasledimo v tradicionalni tehniki in slogu zelo dobro izveden izrez kra-ške krajine, delo Tončke Kolaričeve, knjižničarke slovenske Studijske knjižnice, ter moderneje zamišljen Kras Skrk-KorenovCf tajnice Slovenskega učiteljišča. Tudi Cracolicijeva in Sup-p ancicheva kažeta odlične grafične prijeme. Gombač in Crovattova sta tu boljša kot v Občinski galeriji, a mladi Zucolin preseneča z mehkobo risbe. Omembe vredne so še grafike, ki jih razstavljajo Malabottijeva, Duiz, Francese, Valle, Bec-cijeva in Bandi, dočim v in-formalni zasnovi prednjačita Mario Martini ter Beccaccia.
MILKO BAMBIČ
posebnih, ogromnih atlasih vesolja.
In tako se je zgodilo, da v nepreglednem številu vesoljskih teles, ki od vseh strani obdajajo naš planet, danes krožijo tudi ona, ki nosijo imena »Srbija«, ((Beograd«, »Nova Jugoslavija« in «Tito».
P0 doslejšnjih ugotovitvah astronomov, se danes nahaja v sončnem sistemu devet velikih in okrog 40 tisoč malih planetov ali planetoidov. Med velike sodi, kot znano, tudi naša Zemlja. Od teh štiridesetih tisočev malih planetov, oziroma planetoidov, pa je znanih, se pravi ugotovljenih, imenovanih ter v posebnih atlasih zaznamovanih, samo tisoč sedem sto.
Marsikdo bi potemtakem lahko rekel, da predstavlja naš sončni sistem pravi raj za astronome, nekakšno izredno in sijajno lovišče, kjer je treba samo stegniti roko, da že ujameš za rep lep, doslej nepoznan planetoid, nakar ga, potešen v svoji astronomski lovski strasti, ves blažen vneseš v katalog svojih ostalih lovskih trofej.
Oglejmo si nekoliko dnevnik profesorja Protiča, ki nas bo gotov oprepričal, da zadeva v resnici pač ni tako enostavna in romantična. Datum: 15. okt. 1936, zvečer. »Sam sem v kupoli. Edino, kar čujem, so jasni in enakomerni udarci kronometra. V odprtini kupole se jasno očr-tuje nebo. Zvezde nekoliko utripajo, atmosfera je še dokaj mirna. Odprem objektiv in ga namerim proti nebu. Plošča je zdaj izložena svetlobi, ki jo pošiljajo proti Zemlji, proti nam, neznansko oddaljene srebrne točkice, ki so v resnici ogromna žareča telesa. Vsakih šest minut si ogledam zvezdo v vidnem polju. Se šest minut snemanja in pretekla bo ura in pol, odkar sem začel. Ob eni uri in šestinštirideset minut po zvezdnem času zaprem objektiv. Snemanje plošče «A-53» je končano. Snel sem kaseto s ploščami in jo zamenjal z drugo. Po petih urali bedenja v kupoli, malone pod vedrim nebom, sem bil že nekoliko utrujen. Odločil sem se, da odložim razvijanje na jutrišnji dan.
Ze zelo zgodaj sem bil na nogah. Po dvajsetih minutah je bila plošča razvita. Izplak nil sem jo, nakar sem z lečo skušal najti opazovane plane-toide. Kmalu sem ugotovil, da so tu vsj trije. In že sem nameraval ploščo spet potopiti v vodo, da se počasi izpere, ko mi je pogled zastal na neki prav tako svetli točki. Ko sem se skrbneje zazrl vanjo, sem zraven nje, nekoliko bolj proti zapadu, opazil še drugo nič manj izrazito in svetlo pikico. Iznenada mi je srce začelo močneje udarjati, vtem ko sem na zvezdnem atlasu mrzlično skušal določiti približne koordinate obeh objektov.
Končno je bilo tudi to storjeno. S strahom sem odprl katalog, kjer so zabeleženi vsi podatki o gibanju doslej poznanih planetoidov. Kateri so ti planeti in kako sem jih
mogel prezreti pri sestavljanju programa opazovanja? Kmalu sem ugotovil, da je svetla točka, ki mi je prva padla v oči, v resnici planet «Nemuza», ki sem ga ujel na ploščo, ker sem to ekspo-niral nekoliko izven področja, ki sem ga hotel raziskovati. One druge, za spoznanje manjše točke zraven nje, pa nisem mogel identificirati V meni se je zbudil sum: da ni to samo svetel madež, defekt, do kakršnih pride večkrat na ploščah?
Posvetoval sem se o tem s profesorjem. Svetoval mi je, naj napravim še en kontrolni posnetek. To je bilo edino, kar sem lahko napravil. Počakal sem večer. Dan se mi je zdel neznansko dolg in tudi vreme se je začelo kaziti. Začel sem četrt ure prej, kot prejšnji večer. Imel sem srečo, ker mi jč uspelo končati snemanjem še preden so nebo prekrili gosti oblaki. Naglo sem razvil ploščo in ves radosten ugotovil, da se nisem motil; znova sem zraven «Nemuze» ujel na plošči tudi včerajšnjo drobno pikico, ki potemtakem ni bila rezultat defektne plošče, mar več je dejansko obstajala daleč nekje v vesolju, kot novo, doslej neugotovljeno in ne znano nebesno telo. Bil sem ves iz sebe od vzhičenja. Kakšna radost in zadovoljstvo za mladega astronoma, kakšna nagrada za dolgoletni trud in vrsto prečutih noči!«
To je bila »Srbija«, prvo odkritje profesorja Protiča. Od tistega dne, oziroma večera je že preteklo celih 16 let. Za «Srbijo» pa so prišli še «Tito», «Beograd» in »Jugoslavija«.
Ni pa sama po sebi razumljiva stvar, da novoodkritl planetoidi danes nosijo pravkar omenjena imena. Obstajala je nevarnost, da bi se lahko tudi kako drugače imenovali. Pravico do imenovanja na novo ugotovljenih vesoljskih objektov ima praviloma tisti, ki jih je prvi odkril. V našem primeru je to vsekakor bil profesor Protič, toda samo za nekaj ur, oziroma celo minut pred nekaterimi drugimi astronomi. Onega istega večera, namreč, leta 1936, je planetoid «Srbijo» odkrila tudi gospa Logier iz Nice, vendar je telegram, odposlan Mednarodnemu centru za registracijo malih plan_-tov, prispel z devetindvajsetimi minutami zamude. To se večkrat dogaja, pravi profesor Protič. Meni je neki belgijski astronom, lahko bi rekel, izpred nosa odnesel prekrasen planetoid. Zato pa sem jaz njemu pobral «Beograd», in to samo z dvema urama prednosti, nekemu Fincu pa
...................
((Jugoslavijo« s petnajstminutno razliko.
Ta bitka okrog zvezd pa se ne vodi samo med posamezniki, temveč celo med dvema velikima blokoma, pri čemer mislimo, jasno, na Ruse in Amerikance. Tega pa bi ne mogli več imenovati plemenito tekmovanje, marveč enostavno prerekanje. S tem v zvezi obstajata tudi dva centra za registracijo malih planetov, eden v Sovjetski zvezi, drugi v Ameriki. Eden
drugemu ne priznavata naziva ((mednarodni«. Astronome p> stavlja to vsekakor v čudno situacijo, ki je ne ho tako lahko rešiti, dasiravno bi biio tako v korist obeh držav kot človeštva nasploh, da bi se prepiri in nasprotovanja na področju politike vsaj na področju znanosti ne izražali v tisti odvratni obliki večnega nasprotovanja, ki je od vselej predstavljala najresnejšo grožnjo za človekov razvoj m njegovo srečo.
Trenutek pred začetkom snemanja. Prof. Protič išče zvezdo, ki mu bo služila kot središče opazovanega polja
V	svojem devetletnem obstoju si je Ljubljanski festival predlanskim in lani končno priboril svojsko, stilno enotno fiziognomijo; predlanskim z nastopom jugoslovanskih baletnih ansamblov, lani — ob 20-letnici revolucije — pa s pregledom jugoslovanske operne produkcije v izvedbi vodilnih jugoslovanskih opernih hiš. Takoj moramo pripomniti, da se niti opera, niti balet ne bosta omejila na domač program, temveč bosta posegala tudi po najboljših svetovnih delih, pri čemer bo poudarek na moderni operi in modernem baletu. Tako nam je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik upravnega odbora zavoda Ljubljanski festival prof. Ludvik Zajc in dodal, da so za festival predvidena tudi gostovanja tujih baletnih in opernih ansamblov.
V	nadaljevanju razgovora nam je predsednik up ravnega odbora osvetlil predlog odbora za reorganizacijo Zavoda Ljubljanski festival. Predvidevata se dva oddelka: prvi naj bi vodil same festivalne prireditve, drugi pa naj bi bil prireditvena poslovalnica, ki bi vodila zunaj okvira samih festivalnih prireditev kulturno zabavni program z nastopi o-pemih in varietejskih skupin, z revijami popevk itd. Tako bi z uprave samega Ljubljanskega festivala odpadlo breme vodenja raznih drugih oddelkov, kot so bili Eksperimentalno gledališče (ki pa je še zmerom aktualno), Plesna šola, Zabavišče Tivoli itd. Tako bi se vodstvo samega festivala osredotočilo na vsakoletne festivalne prireditve, ki so lani z nastopom jugoslovanskih opernih ansamblov, zlasti pa predlanskim z nastopom jugoslovanskega baleta dvignili Ljubljano na evropsko raven in ji dali med evropskimi- festivalnimi mesu edinstven pečat. Ljubljanski festival je torej zamišljen zdaj kot baletni, zdaj kot operni bienale.
V letošnjem poletju bo Ljubljanski festival zopet v znamenju baleta. Svoje sodelovanje so že obljubili baleti beograjske, zagrebške ljubljanske in skopljanske O. p ere. Za peto mesto so še pogajanja. Značitnost letošnjega festivala utegnejo biti nastopi leningrajskega in pariškega ali kodanjskega o-pernega baleta, s katerim je vodstvo Festivala še v pogajanjih. Programi baletnih ansamblov kažejo poudarek na modernem baletu. Zunaj samega festivala, a ob njem, so predvideni še nastopi manjših baletnih ansamblov in baletnih šol iz več mest Jugoslavije.
V nadaljevanju razgovora sta direktor Ljubljanskega festivala prof. Radovan Go-j bec in načelnik oddelka dr. Fran Vatovec pojasnjevala razne organizacijske in programske podrobnosti ob sodelovanj u navzočih novinarjev. Kajti s stilno enotnim programom, v katerem sodelujejo operni in baletni ansambli vodilnih jugoslovanskih gledališč, je prešel Ljubljanski festival iz republiškega v zvezni okvir, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri finančnih dotacijah.
O datumu festivala in programu posameznih baletnih ansamblov bomo še poročali.
VI. B.
PR K JELI SMO
BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije Številka 12. Letnik XiiII. December 1961.
GALEB. List za mladino. Leto VIII. Številka 3. Trst 1961-62.
liiiHmiiniitiiiiimiillHiMmiiiiiliiiiimitiMiimiiMiiMlimilMiiitinimiiiiiinimiMMiiHiimHiiiiiMnimimmiiMiiiiiMMiiiiiiiilililliiiiniiiMiiiiiiiitiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Tudi lahkomiselno dane obljube je treba izpolniti. Opravičena reakcija ne krivične obtožbe. Odlična fizična kondicija.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Ponu-deno vam bo odgovorno delo, toda preden ga sprejmete, dobro premislite. Nepričakovan, toda prijeten večerni dogodek.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izognite te tvegani pobudi, ki vas lahko spravi v zagato. Težnja po uveljavljenju vas ne sme voditi v domišljavost.
KAK (od 23.6. do 22.7.) Pri
0S3
tel
Sli
."•rodne stranke, za temi , nekem delu boste potrebovali -uie Finska narodna stranka I s; ro! ovrto pomoč. Odlični odno-®smimi in Finska stranka ' si z ljubljeno osebo utegnejo bi-
ti ogroženi. Prijetno pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Otresti se bo treba prirojene boječ-nosti, če se hočete uveljaviti. Neko izkušnjo boste morali drago plačati.
DEViCA (od 23.8. do 22.9.) Spor z delodajalcem ne sme sprožiti nepravilne reakcije. Kritizirani boste, toda to naj vas ne gane. Srčna radost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično poslovno razdobje:	za-
služek na vidiku Vaša prijaznost bo razorožila še tako jedkega nasprotnika. Prehlad.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Nikar ne dramatizirajte nezgode, ki nima resnih posledic. Srečne ure v družinskem krogu. Večer v veseli družbi.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.)
Nagnjeni boste k Igranju, toda pretiravanj« bi vas utegnilo pogubiti. Izpolnila se vam bo stara želja. Pismo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V finančnih težavah se bo izkazal resnični prijatelj. Mnogi načrti za bodočnost, toda malo realiziranih. Verjetno potovanje.
VODNAR (od 21.1. d0 19.2.) Neki uspeh vas bo silno razveselil. Delali s| boste velike Iluzije, toda realnost vas bo kmalu ohladila. Zanimiva diskusija.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dvomili boste v lastno sposob.iost: proč z malodušjem. Idejni spor z Ijublleno osebo bo imel daljne posledice. Družinska radost.
Fetek, 12. Jannurfn 1002
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:
Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30- Za vsakogar nekaj; 7.00: Jutranja glasba: 8.30: Om-13.30: Glasba po željah; 17.00:
Za prijeten uvod igra ansambel Franco Vallisneri; 17.20:
kester; 22.35: Večerni komorni bavna glasba; 13.30: Od arije
do arije, 14.35: Jean Martinon: Igra senc (Violinist Karlo Rupel, pri klavirju Marijan Lipovšek); 14.38: Hans Georg Burg-hardt: Pet skladb za flavto in klavir, 15.20: Popevke v izvedbi jugoslovanskih vokalnih
koncert; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ‘Ital. morjih;
nibus; 11.00: Omnibus (II. del);
12.20:	Glasbeni album; 13.30:	.	.....
__________ ______ Glasbena zabava; 15.15:	Poje	*oU8tov; 15.45; Jezikovni po-
Pesem	in	ples;	18.00:	Italijan-	Nuzzo Salonla; 16.00- program	govori; 16.00:	Vsak dan za
ščina	po	radiu; 18.15:	Umetnost,	za otroke; 16.30: Grška folklor-	yas; 1"-05:	Porfstl iz stare
na glasba; 17.20: Melodije iz	‘taUJanske glasbe ;17.38; Mari-
v jazzu;
književnost in prireditve; 18.30:
r-v., ‘v.vv,	na j, ia jun, i i ,411.
Skladbe italijanskih sodobnih oper; 17.50:	Svet
avtorjev; 19.00; Sola in vzgo-
jan Lipovšek: Prva suita za
ja: Egidij Košuta: «Kako vzga- vostl; 20.00:	Glasbeni album;
Jamo v otroku ljubezen do le- 21.00: Simfonični koncert.
19.30: Filmske in gledališke no-	'Gerbil^™^ 25' Idjor
melodij iz «Koštane» Petra
pote«; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: The Three Suns z godalnim orkestrom; 21.00:	Koncert operne
glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Oscar Wilde: «Vdani pri-
PrckoHev2	2 Sonata61^"3 Mura!	Posvetilo Georgu Gershwinu;	20.45' Štiri sto let klavirske
on	94	bis	za	flavto	in	klavir'	15-45:	Glasbeni carnet; 16.00:	glasbe; 21.15: Oddaja o morju
on.	94	bis	za	flavto	m	kiav.r,	Program ob itlrlJ); 17 00: stra.	ln polšja,,,.,,. 22J15; ^ svJe.
ni Iz albuma; 17.40: Plesni car-	tu jazza; «Clifford Brown»;
net; 19.20: Žepni motivi; 20.30:	22.45: Klavir v ritmu; 22.50:
Gran gaia (varietejska pano rama); 22,15: Večerna glasba.
II. program
9.00: Jutranje melodije; 10.00: Pesmi v špiritu; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.00: Rascel predstavlja; 14.00: Naši pevci; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00:
Krstiča; 19.05: Prolog iz opere Knez Igor Aleksandra Bo-rodina; 20.00: Kitara In ham-mond orgle; 20.15:	Tedenski
zunanje-politlčni pregled; 20.30: Iz «Crnskih skladb« Tournie-ra — iz opere «Porgy in Bess» Georgea Gershvvlna;
op. 94 bis za flavto in klavir; 22.40:	Mojstri italijanskega
jazza.
Trst
7.10; Dober dan z zborom »Tita Birchebner«; 12.25: Tretja stran; 14.20:	Petdeset let
glasbe (Srečanja v Trstu in
Literarni nokturno; 23.05: Zaplešite z nami!.
III. program
17.00:	Skladbe Igorja Stra-
wlnskega: 18.30: Iz albuma Ri-
Ital. televizija
š««=‘«jar
Russo-Safred; 15.10: Gledališke za otroke «r3lmi» iz Vidma.
Koper
let italijanskega jezika; 19.30 Geoig Phllipp Telemann, sonata št 3 za violino in klavir; 20.00:	Vsakovečerni koncert
dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Srečanje z Un-garettijem; 20.05:	Znanstveni
notes (Električna energija);
7.15: Glasba za dobro Jutro:	21.30:	«Orfejeva oporoka« —	20.20:	Šport ;20.30:	Dnevnik;
8.00: Prenos RL; 12.00: Glas- film; 22.30: Poskusne skladbe;
ba za vas; 12.45: Glasba za vas (II. del); 13 40: Pojeta komorni in pomnoženi moški zbor RTV Ljubljana; 14.00: Vedro in popularno; 14.30:	Odlomki
Iz operete «Me!odije srca« Janka Gregorca: 16.00: Glaso-
23.30:	Poslovilni koncert
(Weberi.
Slovenija
8 05: Akademski zbor «Tone Tomšič«; 8.20: Vrtiljak zabavnih zvokov; 9.25: Kotiček za
21.05. .Dostojevski: Bratje Ka-ramazovi aii »Legenda o velikem inkvizitorju«, v predelavi Diega Fabbrija; 23.25:	TV
dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Berlin (film); 21.55:
vi in orkester; 16.30: Današnje mlade ljubitelje glasbe: 10.15:	Dnevn k; 22.15: Jazz v Italiji;
teme; 16.40: Stevan Mokranjac In njegove skladbe; 17.40: Ritmi za harmoniko In orgije;
Od tod ln ondod; 1100: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije
18.00: prenos RL; 19.00; Joer- Škerjanca; 11.35:	Po sledeh
gen Ingman in Joni Sandor ter njuni kitari; 19.30: Prenos RL; 22 15:	Klarineti Bennyja
pozabljenih plesov; 12.05: Seks-tet. bratov Pleško s triom Bardorf-r 12 25: Melodije ob
Goodmana tri njegov godalni or. 12 25;	1 J.IG: Obvestila in za-
22 45: Novinarska služba.
Jug. televizija
19.30: Dnevnik dr. Hudsona — serijski ft!m; 2C.00:	TV
dnevn'k; 20.30: Zagreb 62 — 1 prenos festivala zabavne glas. be; 22 uO: TV dnevnik
iiiiimiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiMn
SVETOVNO GOSPODARSTVO 1
Svetovna proizvodnja petroleja v letu 1961
RIM, 1J. — Na osnovi prvih cenitev se je svetovna proizvodnja petroleja v lanskem letu povečala z a okrog 70 milijonov ton, kar je vtč kot trikratna celotna notranja potrošnja v Italiji. Celotna proizvodnja je tako dosegla v letu 1961 eno milijardo m 119 milijonov ton, kar je za 6,5 odst. več kot v letu 1960. Ritem porasta proizvodnje je bil v glavnem enak kot v zadnjih desetih letih.
Proizvodnja petroleja v državah tako imenovanega za hodnega tabora se je povečala za 48 milijonov ton in ie brez upoštevanja proizvodnje ZDA dosegla lani 579 milijonov ton, kar je za 7,8 odst. več kot prejšnje leto. V istem času se je proizvodnja v deželah ljudske demokracije povečala za 19,5 milijona ton in dosegla v celoti 187 milijonov ton, oziroma za 11,6 odst. več kot leta 19S0.
Svetovna proiavodnja petroleja je bila še naprej osredotočena "a ' sem glavnih področij (izraženo v milijonih ton):	Severna Amerika
384,2 ton (34,2 odst. svetovne proizvodnje). Srednji vzhjd 282,7 ton (25,3 odst.), Vzhodna Evropa in Kitajska '68,7 ton (16,7 odst.), Karaibi 165,1 ton (14,8 odst.), ostale dežele Latinske Amerike 36.9 ton (3,3 odst.), Daljni vzhod 26,9 ton (2,4 odst.), Afrika (brez Egipta, ki je vračunan v Srednjem vzhedu) 19.7 tor, (1,8 odst.), Zahodna Eviopa 16,4 ton (1,5 odst.).
Konec leta 1960 je proizvajalo petrolej v celoti 31 držav. Lani se jim je pridružila še Libija. Glavni proizvajalci so trenutno (v milijo« nih ton): ZDA (353.5 D, S* vjetska zveza (166 t), Vtn« zuela (151 t). Kuwait (88 t). Saudova Arabija (68,5 t), Pef» zija (58,8 t), Irak (49 t), In« donezija (20,6 t), Alžirija in Sahara (16 t).
Kar zadeva razvoj proizvodnje v teh deželah v letu 1961, so v ZDA zabeležili por rast proizvodnje za 1,6 odst. v skladu s predvidevanji «ln-dependent Petroleum A°socia-tion«. V Venezueli se je proizvodnja povečala samo za 2 odst. Razvoj rezerv v tej državi je namreč omejen zaradi omejitev uvoza v ZDA, ki sicer absorbirajo 45 odstotkov celotne proizvodnje Venezuele, in pa zaradi izgube argentinskega tržišča in pa tržišča v Kubi, ki jo sedaj zalaga s petrolejem Sovjetska zveza.
V Kuwaitu se je povečala za več kot en milijon t, v Sau-dovi Arabiji za 12,3 odst. in v Iranu za 13 odst. Odkriije novih področij ležišč bo predvidoma omogočilo, da bo Iran že leta 1963 dosegel proizvodnjo 2 milijona ton petroleja. Proizvodnja v Iraku se je povečala za 3,2 odst., medtem ko je proizvodnja v Indoneziji ostala v bistvu nespremenjena. Pod predvidenih dveh milijonov ton je ostala tudi proizvodnja v Sahari, v glavnem zaradi francosko-tu-nizijskega spora za Bizerto,
Kljub temu pa je saharska proizvodnja v stalnem razvoju in je od 1,3 milijona ton v letu 1959 dosegla približno 16 milijonov ton v lanskem letu.
Libija, ki se je šele oktobra lani priključila proizvajalcem z zgraditvijo petrolejskega voda od ležišča v Zel-tenu do pristanišča Marsa-El-Brega, je proizvedla samo 500.000 ton petroleja, računa pa se, da bo že letos lahko dosegla njena proizvodnja 9 milijonov ton.
V	Nigeriji je proizvodnja od enega milijona ton v letu 1960 narasla na 22 milijonov fon.
V	7ahodni Evropi je naj-•e‘jl prm*V9'n*ee petroleja
i. c ,.dno /lili: dna Nemčija « i 6,'z milijona ton.
Problemi rojakov izpod Kalvarije
Podgora vedno bolj izgublja svoj značaj slovenske vasi
Prosvetno delo, šola in sodelovanje staršev in učiteljev naj zajezijo to hiranje
Odkar so zgradili nova naselja stanovanjskih hiš ob Ul. Ponte del Torrione in pa na Majnici, se je pritisk na Pod-goro, odnosno na slovenski značaj te vasi, še povečal. Zlasti se to pozna na spodnjem koncu vasi, proti železniškemu nadvozu, kjer se priseljenci iz Furlanije in iz drugih pokrajin pojavljajo v vedno večjem številu. K temu pripomore v veliki meri tudi podgorska predilnica, ki zaposluje skoro 3000 delavk in delavcev, ki prihajajo povečini iz bližnje in bolj oddaljene o-kolice. Cim pa se temu ali onemu nudi prilika, se naseli kje v bližini in če more, si postavi tudi lasten dom.
Zato vidimo zlasti ob glavnih cestah Cuneo in IV. novembra več novih stavb. Domačini se krepko držijo predvsem tam, kjer so bolj trdno navezani na zemljo, predvsem na svoje vinograde na pobočju Kalvarije in na njive tja proti Ločniku.
Zato bi bilo potrebno, da bi se vsaj tisti domačini, ki so ostali zvesti svojemu jeziku in rodu, bolj povezali med seboj, kar bi bilo najbolje preko prosvetnega društva, ki pa bi moralo seveda delovati in imeti tudi svoj primeren sedež. V prvih povojnih letih smo imeli eno in drugo. Potem so najbolj delavni prosvetni delavci iz enega ali drugega vzroka odmanjkali in tudi prostor, kjer je bilo nekdaj zbirališče prosvetarjev, je postal neraben. In vendar bi se dobili med domačini dobri ljudje, ki bi lahko delovali v eni ali drugi obliki na prosvetnem področju, kakor ima slovensko planinsko društvo iz Gorice prav v Podgori svoje najbolj zveste in tudi pridne člane.
Pomanjkanje prosvetnega delovanja se pozna tudi na šolskem področju. Pred leti smo imeli v Podgori slovenski o-troški vrtec, ki je potem postal mešan in sedaj pa je samo italijanski. In vendar bi
MIIIIIMIlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll
bilo v vasi dovolj otrok za slovenski in italijanski otroški vrtec. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi o osnovni šoli. Na slovenski osnovni šoli imamo letos 22 učencev, od katerih jih je pet v prvem in šest v drugem razredu. Mnenja smo, da bi jih bilo lahko mnogo več. V tem oziru pa ni vse odvisno od staršev, ampak tudi od učiteljstva, ki bi preko roditeljskih sestankov in tudi na druge načine lahko imeli tesnejše stike z njimi ter ustvarili iz naše šole res pravo nadaljevanje družinske vzgoje.
Danes bodo ocenjevali izložbe
ni natečaj za najboljše izložbe. Prijavilo se je 23 trgovskih podjetij s 30 izložbenimi okni.
Za prve tri nagrade so določene zlate kolajne in diplome; za aranžerje pa so določene naslednje nagrade: prva nagrada zlata kolajna in 25.000 lir, druga nagrada srebrna kolajna in 15.000 lir, tretja nagrada srebrna kolajna in 10 tisoč lir.
Med tekmovalci so manu-fakturne trgovine, parfumerije, urarne, slaščičarne, jest-vinske trgovine itd. Keramiko in steklo zastopa med njimi tvrdka A. Koren na Korzu Italija.
Danes, v petek, bo posebna komisija ocenjevala izložbe ter izbrala tiste, ki so si zaslužile nagrado. V komisiji so po en zastopnik trgovinske zbornice, umetnikov, novinarjev, zveze trgovcev, ustanove za turizem in zastopnik revije «Grazia».
Pokrajinska zveza trgovcev je skupaj s tedensko revijo «Grazia» razpisala med goričkimi trgovci poseben nagrad-
...............................................................................mm
Ta teden brez novih obolenj
Skoro vsa živina ob meji cepljena proti slinavki
V Furlaniji imajo več primerov te bolezni med govejo živino
Pretekli ponedeljek, torek in ] teri živinorejci cepili svojo ričet rtek je občinski zdravnik } vino, kot n. pr. oni iz Roman-
dr. Vida cepil govejo živino v števerjanskt občini proti slinavki, danes pa bo zaključil s cepljenjem na Vrhu. S tem se je skoro zaključilo cepljenje žlivine v obmejnem pasu.
Pokrajinski živinozdravnik dr. Genminetti nam je povedal, da je prišlo v poštev za cepljenje v obmejnem pasu okrog 4500 glav goveje živine in bo to opravilo praktično ta teden že zaključeno. Med tem niso bili javljeni novi primeri obolenja za to boleznijo med živino na Goriškem in je ostalo le pri dveh primerih iz Moše. Pač pa poročajo iz videmske pokrajine, da imajo tam več okuženih hlevov v raznih krajih. Ker pa bo v kratkem s cepivom imunizirana vsa živina ob meji na Goriškem, tudi ne bo treba podaljšati zapore obmejnih prehodov za ži-vmo v Brdih, kjer je sedaj prepovedan prehod živine do konca tega meseca.
Tudi iz drugih občin, ki niso v obmejnem pasu, so neka-
Avtomobilisti se pritožujejo
Zakaj dvojna mera v načinu plačevanja avtomobilskih taks


KINO
;>
CORSO, 16.30: »Sodni dana, S. Mangano, V. Gassman in A. Sondi. Italijanski črnobeli film.
VERDI. 17.00: »Don Camillo — monsignor, toda ne preveč«. Fernandel in G. Cervi. Italijansko - francoski črnobeli film.
V1TTORIA. 17-15: «Re.il bom svojo ljubezen«, S. Mac Lai-ne in L. Harvey. Ameriški barvni film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 16.30: sKrvavi pečat«, A. Ladd in M. Free-man. Ameriški barvni film. ------------«»---
DEŽURNA LEKARNA Dane« ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci it. 12, tel. 22-68.
:--«»---
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 6.2 stopinje nad ničlo ob 13. ur; ter 2,8 stopinje nad ničlo ob 22. uri. Dežja je padlo 9,4 mm, vlaga pa je dosegla 94 odstotkov.
Kdor ni član kluba, mora dolgo čakati v vrsti, čestokrat tudi na mrazu, preden pride na vrsto
Te dni je na sedežu avtomobilskega kluba v Ul. Roma v Gorici velika gneča. Lastniki avtomobilov, pa tudi motociklov prihajajo v velikem številu plačevat pristojbino za vozovne knjižice, pa jih pride toliko hkrati, da nujno nastaja «kača», ki ne spravlja v slabo voljo samo tiste, ki jo sestavljajo, ampak tudi vsakogar, ki jo že od daleč zagleda, ko pride opravit svojo dolžnost do države.
Povsem naravno je, da ljudje radi zabavljajo na ta račun in izražajo vsakovrstne pomisleke. Ce je gneča, za to prav gotovo ni kriv avtomobilski klub, ker ne more nikogar prisiliti, naj še pred Novim letom plača pristojbino za vozilo in si s tem prihrani čakanje v vrsti. Vsakdo si to stvar uredi, kot se mu najbolje zdi in kot mu to dopuščajo njegovi prejemki. Nekdo plačuje takso pred Novim letom, kdo drug po njem, ta v obrokih, spet drug za celo leto hkrati.
Nekaj pa vendarle ni na mestu in prav to so ljudje, ki so stali v vrsti, najbolj poudarjali. Gre namreč za dvojno mero, ki so jo uvedli na avtomobilskem klubu, ko gre za odnos do strank. Clapom avtomobilskega kluba je ustanova omogočila, da plačajo pristojbino v osrednjem uradu ustanove, kjer ni nikoli gneče in strankam hitro u. strežejo.
Kdor pa ni član avtomobilskega kluba, in teh je naj več, da ne rečemo ogromna večina, mora dolgo časa čakati v vrsti, prav lahko tudi na prostem pred dvoriščno zgradbo, v katero spuščajo stranke posamično, ker je prevelik naval in urad premajhen.
Ljudje, ki so podvrženi takšnemu ravnanju, se upra. vičeno sprašujejo, če ravna pravilno, kadar avtomobilski klub uvaja dvojno mero za
avtomobiliste, ki se ne delijo v dve kategoriji, ker vsi enako plačujejo pristojbine za vozovne knjižice? Vrhu tega je za člane kluba na razpolago več osebja kot pa za nečlane.
Ker je tako hud naval na sedežu avtomobilskega kluba samo po Novem letu, zlasti pa okoli 10. januarja, bi bilo pravilneje, če bi uredili delo tako, da bi za vse lastnike vozil služili samo osrednji prostori in da bi razlike v uslugah ne bile tako očivid-ne, kot so sedaj. Med drugim predstavlja takšno ravnanje novost, ki. ič avtomobilisti lansko leto niso opazili. Ce bi prejeli od pristojnega urada kakšno pojasnilo, bi bili
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
vabi vse svoje člane in ljubitelje narave na predavanje jamarja Albina Humarja z naslovom
Ekspedicija v Triglavsko brezno
Predavatelj je bil pred kratkim s slovensko odpravo v breznu, ki se na stotine metrov globoko spušča v večni led pod triglavskim vrhom. S seboj je ponesel filmsko kamero, s katero je posnel kakšnih 100 barvnih diapozitivov, s katerimi bo panazarjal svoje popisovanje te zares edinstvene pustolovščine, ki so jo številni člani ekspedicije doživeli v čudovitem, še neraziskanem svetu leda in mraza v nedr. jih našega očaka. Predavanje bo danes 12. januar, ja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo, ki bo za to priliko ogrevana.
sa. Vendar pa so ti morali plačati poleg stroškov za živino-zdravnika še po 350 lir za cepivo za vsako žival.
zelo zadovoljni, ker bi prizadetim osebam lahko pojasnili stališče avtomobilskega kluba in razloge, ki so ga pripravili do tega, da je uvedel takšno razdelitev.
---«#----
Prvi v letošnjem letu
Četrtkov sejem je imel včeraj dovolj obiskovalcev
Včeraj smo imeli v Gorici običajni četrtkov sejem, ki se vrši dvakrat mesečno, in sicer drugi in četrti četrtek v mesecu. Čeprav je bilo oblačno in deloma tudi megleno, se je vreme v dopoldanskih urah še kar dobro držalo in tako omogočilo kupcem s te in z one strani meje, da so si ogledali razno blago, ki so ga potujoči trgovci razstavili na kakih petdesetih stojnicah.
Obisk sicer ni bil tako velik, kot je običajno v lepem vremenu, vendar pa še vedno dovolj, da so imeli prodajalci delo. Zenske so se zlasti zanimale za blago za krila, po 500 lir za krilo, ter za novo ali rabljeno vojaško blago, ki pride prav zlasti pri delu na polju. Tudi prodajalka porcelana in posode je imela pre-cej občudovalcev njene spretnosti v rokah in govoru ter je marsikoga prepričala, da se je odločil za nakup. Prodajalci čevljev so imeli tokrat manj posla, ker smo pač v takem času, da je za zimsko blago že nekoliko pozno, za spomladansko pa še prezgodaj. — -«»--------------
Ul. Formica za promet zaprta
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo Ul. Formica danes in jutri, 12. in 13. t. m., zaprta za promet'. Na njej morajo namreč popraviti vodovodno napeljavo.
Ženska z Oslavja je padla po stopnicah
Ob. 11.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 42-letno Danico Sosteršič, ki stanuje ob pokrajinski cesti med Oslavjem in Števerjanom. Žensko so odpeljali v bolnišnico, ker se je pri padcu po stopnicah udarila v glavo. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
---«»—_
Pri padcu na domu si je zlomil nogo
Ob 12. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 48-letnega Lina De Nobila iz Kaprive. Pri nesrečnem padcu na svojem domu si je zlomil levo nogo. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh.
---««----
Stroj odrezal Štandrežcu prst
Ob 15.15 so pripeljali v civilno bolnišnico 43-letnega E-mila Paulina iz Standreža, Ul. Trivigiano 19. Paulin je zaposlen pri kovinarskem podjetju ILMU v Ul. Faiti. Pri delu mu je stroj skoraj popolnoma odrezal del kazalca. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za petnajst dni.
Med lansko nogometno sezono
33 najboljših igralcev SZ
Seznam, ki je bil objavljen v <rSovjetskem Športu> je odobril presidium zveze
MOSKVA, 11. — Sovjetska nogometna zveza je objavila v uradnem glasilu športnih zvez »Sovjetski šport* seznam 33 najboljših nogometašev SZ v 1961. letu. Seznam, katerega jfe odobril presidium sovjetske nogometne zveze na včerajšnji seji, vsebuje sledeče igralce:
Finska pred volitvami
(Nadaljevanje s 3. strani)
slitve, v prvi vrsti konjunk-turnim okoliščinam, ki so se na svetovnih tržiščih ustvarile v korist lesne industrije in papirja, pa nepristranski o-pazovalci trde, da je treba v tem pogledu marsikaj priznati tudi dobremu upravljanju agrarcev ria vladi.
Komunisti in socialdemokratska opozicija postavljajo v svojih programih na prvo mesto zahtevo po 40-urnem tedenskem delu, po večji intervenciji države v gospodarskem življenju, kakor tudi zahtevo, da se odpravijo protekcionistične carine v korist farmerskih proizvodov.
Proti Kekonnenu, kot predsedniškemu kandidatu, se zdi, da se bodo združili socialdemokrati in konservativci ter še nekatere meščanske skupine. Kot predsedniški kandidati nastopajo še voditelj komunistov Aito, socialdemokrat Passio in predstavnik socialdemokratske opozicije Skogg. Največ izgledov ima Kekon-nen, ker ga bodo bržkone podprli tudi komunisti in socialdemokratska opozicija, če bi se ugotovilo, da njihovi kandidati ne morejo računati na uspeh, in bi obstajala nevarnost, da bi bil za predsednika izvoljen socialdemokrat Passio.
Sicer pa se ne pričakujejo večje spremembe v sestavi novega finskega parlamenta, ki se bo verjetno znašel v dilemi: ali naj se sestavi koalicijska vlada ali pa naj ostane vse... po starem.
VRATARJI: Ilev Jašin (Dinamo Moskva), Vladimir Ma-slačenk (Lokomotiva Moskva), S. Kotrikadže (Dinamo Ti-blis).
DESNI BEKI: Edvard Dou-binski (Sovjetska armada Moskva), G.-Ambartzumjan (Spar-tak Erivan), V. Danilov (Ze-nith Leningrad).
SREDNJI KRILCI: Anatol Maslenkin (Spartak Moskva), Albert Sesternjev (Sovjetska armada Moskva), V. Siustikov (Torpedo Moskva).
LEVI BEKI:	Givi Sjokeh
(Dinamo Tiblis), Leonid O-strovski (Torpedo Moskva), A. Kroutikov (Spartak Moskva).
DESNI KRILCI: Valerij Vo-ronin (Torpedo Moskva), I. Sabo (Dinamo Kijev), G. Si-sinava (Dinamo Tiblis).
LEVI KRILCI: Igor Netto (Spartak Moskva), Nicolaj Manošin (Torpedo Moskva), Jurij Sikunov (Sovjetska armada Rostov).
DESNA KRILA: S. Metre-veli (Torpedo Moskva), Igor Sislenko (Dinamo Moskva), O. Bazilevič (Dinamo Kijev).
DESNE ZVEZE:	Valentin
Ivanov (Torpedo Moskva), Vjačeslav Ambartzimjan (Sovjetska armada Moskva), V. Cerebrjanikov (Dinamo Kijev).
SREDNJI NAPADALCI: Viktor Ponetelnik (Sovjetska armada Rostov), Guena'di Gu-sarov (Torpedo Moskva), Viktor Canevski (Dinamo Kijev),
LEVE ZVEZE: Aleksij Ma-nikin (Sovjetska armada Moskva), Galicjan Kusajnov (Spartak Moskva), C. Jamaniz (Dinamo Tiblis).
LEVA KRILA: Mihajl Me-skin (Dinamo Tiblis), Jurij Mosalov (Sovjetska armada Rostov), V. Spiridonov (Lokomotiva Moskva).
javlja, da je doseglo sporazum z Real Madridom v zvezi z datumom odigranja četrtfinalnih srečanj za pokal prvakov.
Prvo srečanje bo 14. februarja v Turinu, povratno pa teden dni kasneje v Madridu. V primeru neodločenega izida o-ziroma stanja po točkah, sta se kluba domenila, da bosta
Športne vesti iz Kopra
Jadralne prireditve ob jadranskj obali
Tudi letos tradicionalna ^Koprska regata*
Jadralna komisija Brodarske zveze Jugoslavije je na zadnjem sestanku potrdila koledar letošnjih jadralnih prireditev. Koprska obala je kar dobro zastopana, saj bo v juliju v Kopru državno prvenstvo mladincev (kadeti) in državno prvenstvo jadrnic razreda Snipe.
Za državno prvenstvo Ka-
detov bodo morali Koprčani izdelati 15 jadrnic, kar pomeni, da si bodo morali zagotoviti 3 milijone dinarjev. Računajo na pomoč koprskega, mariborskega in ljubljanskega okraja, ki bodo poslali tekmovalce v Koper, nadalje na obalne občine in na podjetja s pomorsko dejavnostjo. Jadrnice bodo izdelali v koprski delavnici, ki se je lani močno uveljavila z izdelavo jadrnic razreda Snipe. Naslov
odigrala odločilno tekmo 28
februarja in sicer na nevtral-1 državnih prvakov branita Ko-nem igrišču.
•. arzavnin prvaKov Dranua rvu-I prčana Mušič in Orel. Konku-
ZA POKAL PRVAKOV
14. februarja v Turinu Juventus-Real Madrid
TURIN, 11. — Vodstvo nogometnega kluba Juventus
Juniorski nogometni turnir
Štiri skupine s 16 udeleženci
Jugoslavija v B, Italija pa v D skupini - Zavrnjene prijave V. Nemčije, ČSSR, Grčije in SZ
ZUERICH, 11. — Danes so izžrebali pare za prvo kolo mednarodnega juniorskega nogometnega prvenstva, ki bo aprila letos v Romuniji. Pripravljalni odbor je zavrnil zakasnele prijave Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Grčije in Sovjetske zveze.
Turnirja se bo udeležilo 16
mladinskih državnih reprezentanc. Voditeljem ekip, ki jih letos niso sprejeli, so zagotovili, da bodo njihove prošnje in prijave upoštevali pri prihodnjem turnirju.
Na podlagi žreba so vse prijavljene enajstorice razdelili v štiri skupine in sicer:
A skupina — Z. Nemčija, Portugalska, Belgija, Romunija B skupina — Bolgarija, Holandska, Jugoslavija, Anglija C skupina — Turčija, Madžarska, Francija, Španija D skupina — Italija, Poljska, Malta in Avstrija
.......
TU1NTAM
NOGOMET
Colo-Colo 0 Crvena zvezda 0
SANTIAGO, 11. — Na mednarodnem nogometnem turnirju z udeležbo štirih enajstoric je beograjska Crvena zvezda igrala neodločeno s čilskim moštvom Coco-Colo. Tekma, ki je bila napeta in ostra, se je končala brez gola.
V drugi tekmi, ki so jo v okviru turnirja odigrali prejšnjo noč, je brazilski Botafogo premagal 4:1 (2:0) madžarsko enajstorico Ferencvaros.
---«»---
TENIS
Zadnje dni novembra challenge ■ round za Davisov pokal 1962
MELBOURNE, 11. — Ni izključeno, da se bo finalno srečanje za Davisov pokal 1962 začelo mesec prej kot doslej in sicer v petek 30- novembra,
se bo nadaljevalo 1. decembra ter se bo zaključilo 2. decembra.
Avstralska teniška zveza, ki se bo sestala v torek v Melbournu, bo proučila predlog o tej spremmebi, da bi se izognila igranju med božičnim časom. Lani se je namreč chal. lenge-round med Avstralijo in Italijo začel 26. decembra. Vse kaže, da so funkcionarji avstralske teniške zveze pripravljeni v privolitev, da bi se i-gralo v zadnjih dneh novembra in prvih decembra.
Predlog o tej spremembi je prišel z raznih strani. Med drugimi so to sprožili italijanski funkcionarji, ki so kot razlog navedli željo igralcev, da b, božič preživeli v krogu svojih družin.
Glede mesta, kjer bi odigrali letošnjo finalno srečanje, se gevori, da bo avstralska zveza izbralg Brisbane, pa čeprav je tudi Adelaide predložila kandidaturo, da bj organizirala prihodnji challenge-round.
renca bo letos še močnejša, zlasti v domačih vrstah, kjer pripravlja izkušeni Mario Fa-fangel več tečajev za mlade jadralce.
V razred Snipe imajo domačini na državnem prvenstvu lepe možnosti, če se bodo vestno pripravili. Novi, doma izdelani objekti, so dobro prestali preizkušnjo na evropskem mladinskem prvenstvu, res pa je, da se je kvaliteta jadrnic močno dvignila v klubih na hrvatski jadranski o-bali.
Kakor vsako leto, bodo tudi letos organizirali tradicionalno »Koprsko regato* konec julija in v prvih dneh avgusta. Povabili bodo vrsto priznanih tekmovalcev iz raznih evropskih držav.
Razen tega bo v Kopru več republiških prvenstev in razne priložnostne regate, med drugim tudi mladinska regata za prehodni pokal tovarne Tomos,
Ko bodo odstranjene ovire
Patterson - Liston za svetovno krono?
HARRISBURG (Pennsylva-nia), 11. — Kaže, da bodo v kratkem premostili zadnje o-vire na poti organizacije dvoboja za svetovno krono težke kategorije med sedanjim prvakom Floydom Pattersonom in Sonnyjem Listonom.
Kandidat za svetovni naslov ima najresnejše namene, da zamenja prokuratorja, s čimer se bo skušal približati pogojem sedanjega prvaka, da bo nastopil proti Listonu samo v primeru, da odpravijo »nekatere ovire«. Liston meni, da j« ena izmed omenjenih ovir, o katerih je govoril Patterson, prav njegov sedanji prokurator George Katz.
V Harrisburgu krožijo vesti, da bo Jack Nilon novi-Listo* nov prokurator. S svoje: »treni pa je George Katz izjavil, da je trenutno še Listonov predstavnik in da bo obdržal to vlogo dokler mu tega ne bo atletska komisija Pennsylvanie uradno odvzela. Katz ne vidi razloga zakaj bi bil on ovira za dvoboj za naslov svetovnega prvaka. «Tega namreč Patterson« je še dodal Katz »ni nikoli jasno rekel«.
Patterson pa je v New Yor-ku izjavil, da bo rade volje, pod pogojem seveda, da upoštevajo njegove pogoje, stavil svoj naslov na razpolago Liston,u v dvoboju, ki naj bi po možnosti bil poleti v New Yorku.
* * *
FLORENCA, 11. — Nocoj je bilo v gledališču Puccini polfinalno srečanje turnirja «E-doardo Mazzia«, ki velja za državno prvenstvo amaterskih ekip, med Toskano in Lombar-dijo. Zmaga je pripadla toskanskim boksarjem, ki so odpravili tekmece v razmerju 17:12.
LONDON, 11. — Britanski prvak težke kategorije Henry Cooper je zavrnil ponudbo z» dvoboj z Američanom Tomom McNeeleyem, ki bj moral biti 17. marca v Bostonu. Angleški
Prireditveni odbor je tudi določil datume posameznih tekem, ki bodo potekale v okviru skupin. 20. aprila bo prvo-imenovano moštvo igralo s tretjim, drugo pa s četrtim. To se pravi, da bo v prvi tekmi Jugoslavija nastopila proti Bolgarom, Italija pa proti Malti.
24. aprila bo dvoboj med prvo in zadnjo ter med drugo in tretjo enajstorico. V polfinale bodo pripuščeni samo zmagovalci vseh skupin. Tekmi bosta 26. aprila in sicer bo zmagovalec A skupine nastopil proti zmagovalcu C, medtem ko se bosta v drugi igri borili za vstop v finali najboljši moštvi B in D skupine.
Finalno srečanje bo 29. aprila.
SMUČARSKI SKOKI
V nedeljo nastop slovenskih skakalcev v Zahomcu (Koroška)
LJUBLJANA, 11. — V Zahomcu na Koroškem (Avstrija) bo v nedeljo velika smučarska prireditev. Ob otvoritvi 6C-m skakalnice bo mednarodna tekma, na kateri bodo sodelovali tudi nekateri najboljši jugoslovanski skakalci, in sicer Božo Jemc, Marjan Pečar,
Ludvik Zajc ter Marjan Koprivšek.
Prireditev se bo začela že dopoldne s tradicionalnim tekmovanjem v smučarskih sko-k"h med mladinskimi ekipami videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Slovenijo bodo zastopali mladinci Stanko Smolej, Jože Dolžan, Drago Bizjak,
Danilo Bantan,
Obe slovenski ekipi bosta odpotovali v petek, in sicer pod vodstvom Leopolda Griin-. felda in trenerja Zorana Zalo-, boksar se izgovarja «da ima že Ikarja.	I druge obveznosti«.
Iz krvi rdeče
11.
MARA HUSOVA 201.1900 - 2.1.1944
Kakor nekateri drugi pisatelji, prav tako padli med narodnoosvobodilno borbo, je tudi Mara Husova proletarka samoukinja, ki Je svoje težko življenje skušala zajeti v literaturo.
Doma iz Sežane (rojena 24. novembra 1900), je ob koncu prve svetovne vojne pred Italijani in domačo revščino zbežala v Ljubljano. Osemnajst let Ji Je bilo, ko Je začela služiti v različnih službah kot dekla v Ljubljani in se z veliko voljo prebila v šolo za bolničarke in nato do prvega službenega mesta zaščitne sestre v Strugi in Bitolju v Makedoniji. Sele malo pred drugo svetovno vojno je prišla iz Makedonije v Banja Luko. Tu Je
.__ bila med vojno vneta pobor-
nica narodnoosvobodilnega gibanja, angažirala se Je za partizansko zdiivstvo, pomagala slovenskim beguncem in bila v partizanskem
gibanju izredno aktivna. V partizanskih bojih za Banja Luko konec leta 1943, ko so se po partizanskem umiku Nemci znesli nad civilisti, so Maro Husovo skupaj z dvanajstimi ljudmi v njeni hiši pobili. To Je bilo 2. Januarja 1944. leta.
Mara Husova Je za življenja izdala dve knjigi. Svojo trnovo pot dekle in služkinje Je popisala v povesti »Njene službe« (1933. leta), svoja makedonska doživetja in družinske probleme pa obravnava v povesti »živa plamenica«. Po vojni so izšle njene črtice in novele pri koprski založbi Lipa pod naslovom »Po odgonu In druge zgodbe« (1935).
Mara Husova sprva največ pripoveduje o sebi in o svojem življenju, zato imajo njene zgodbe polno avtobiografskih odlomkov, kasneje Pa se Je precej uspešno uveljavila v opisovanju stvarnega življenja svoje okolice. V novelistiki kaže izredno dober čut za ljudi in za opazovanje življenja in je v najboljših stvareh, ko se je njenemu realističnemu stvarnemu pisanju pridružil še kanec sa. tire, dosegla lepo raven umetniškega oblikovanja. Take so predvsem nekatere njene makedonske zgodbe.
Smrt in pogreb Cincarja Mata
Bil je tržni dan. Po trgu in okoliških ulicah so vrveli kmetje z natovorjenimi osliči in konjiči.
Gospodar Mate je sedel v svoji pisarni za črvivo in vegasto mizo. Slabe volje je bil; čutil je, da ni zdrav. Cincar Mate je bil menjavec, to se pravi, trgoval je z denarjem in menicami. Preudarno in modro je vodil svoj posel, kakor ga zna in more voditi le makedonski Cincar.
Njegova pisarna je stala na trgu, na prav priročnem kraju. Od vrat nizdol so vodile strme stopnice in prav lahko je nevajen obiskovalec z nosom poljubil zemljo Matove pisarne. Zemljo pravim, ker gospodar Mate ni trošil svojega težko pri-služenega denarja za take potrate, kakor je na primer pod v hiši. Edino, srednje veliko okno ni bilo dovolj veliko, da bi razsvetlilo vso pisarno. Sipe v oknu so bile umazane ter čez-inčez na gosto pokrite s sledovi še predlanskih muh. Lepa, čipkasta pajčevina je visela med oknom in robom stare zelene
omare. Ta težka omara je bila slavna blagajna gospodarja Mata, vsa njegova ljubezen in sreča ter vts smisel njegovega življenja.
Vrata so zaškripala in v pisarno je stopil revno oblečen kmet Dinko.
»Dober dan, gospodar Mate!« je ponižno pozdravil prišlec.
»Bog ga daj!« je s tankim glasom odgovoril Mate.
»Kaj pa ti družina dela? Je vse zdravo doma?« je sladko izpraševal Mate svojega znanca.
»Nesreča me tepe, gospodar Mate. Sušo smo imeli letos, žena je bila v bolnici. Pa sem te prišel prosit, gospodar Mate, da počakaš do jeseni. Letos pšenica dobro kaže.« Tako je prosil kmet s preponižnim glasom in vrtel v močnih, dlakastih rokah oguljeno kučmo.
Cincar Mate ni dejal nič. Z roko je sunil v miznico in od tam privlekel na dan podolgovati zelenkasti papir.
»Ali poznaš to, Dinko?« je s sladkim glasom zapel Cincar Mate.
Kmet je pobledel, še z večjo hitrostjo se je vrtela njegova kučma v nerodnih rokah.
Cincar Mate je vstal in se namenil k zeleni omari. Tedaj pa so ga popadli želodčni krči s tako močjo, da se je moral prijeti omare, da ni padel.
»Ojej, ojej! Dinko, človek božji, pomagaj mi!«
Kmet ga je prijel pod pazduho in posadil nazaj za mizo. Cincar Mate je bil ves zelen v obraz Bolečine so počasi popuščale, gospodar Mate se je oddahnil.
»Nič ne vem, kaj mi je. Tako me včasih popade, da vse zvezde vidim,« je stokal Mate.
»K zdravniku stopi, gospodar Mate!« je svetoval kmet.
»K zdravniku?« je v strahu odprl svoje drobne oči gospodar Mate. »Ali veš, duša grešna, koliko to stane?«
»če pa moraš! Prvo je zdravje, potem vse drugo.«
»Hm, da, tako vi mislite. A kaj sem hotel reči? Praviš, da ne moreš nič vrniti?«
Trenutek težkega molka. Gospodar Mate si je tiho bobnal s krempljastimi prsti po suhem temenu in gledal nepremično nekam skozi okno.
»Nesreča me tepe, usmili se, gospodar Mate. Hiša je polna drobnih otrok.« še nekaj je mislil reči, a se mu je glas zataknil.
Gospodar Mate kakor da ni slišal njegovih besed. »Tisti par volov mi boš prignal, Dinko. Veš, vsak je svojega vreden!« je s sladkim glasom zapel Mate.
Dinko se je stresel.
»S kom bom delal, če mi vzameš oba vola?« je obupno sklenil roke kmet.
«He, he, pa bolnišnice, pa zdravniki! Vidiš, jaz si ga n« privoščim,« se je smehljal gospodar Mate.
Spet so ga popadle bolečine. Obraz se mu je skrivil in vsa suha postava se mu je zvila za mizo.
Kmet ga je molče gledal. Ko se je Mate spet zravnal, J* Dinko sklenil roke: »Pri bogu te prosim, da počakaš!«
»Naj bo, do jeseni te počakam Potem pa mi boš pripeljal vola in še telico povrhu. Ker v knjigah je pisano: 'Daj cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega’.«
«Saj si mi posodil le tri zlatnike!« je zdaj vzrojil ponižni Dinko.
«Tri zlatnike, da, tri! A rekla sva, da Jih ob letu vme^ šest. Tako sva se zmenila. Tu je menica. Ali nisi pritisnil svojega palca nanjo?« je mirno govoril Mate.
Dinko se Je ugriznil v ustnico.
»Naj bo. na jesen ti prinesem šest napoleonov, pa naj velja, kar hoče! A volov ti ne dam, da veš!« je jezno izpljunil kmet.
»Imamo oblasti, Dinko, kraljeve oblasti. Nič nisva jaz ib ti pred njimi. In kaj se jeziš, duša božja? Lepo sva se zmenila in pred pričami. Tri zlate napoleone ti dam, a ti mi ji*1 ob letu vrneš šest. Nič obresti nočem in nič sitnega računanja. Ali si pozabil, kako veselo si pritisnil svoj palec na t® papir?«
Dinko se je prestopal in potil pred črvivo mizo. Mate P9 se je drobno smehljal in igral z usodnim papirjem.
(Nadaljevanje sledi)
monTFCCHI 6 II TELEFON 93 808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic. S. Pellico MI. Tel, 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV, FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA mesečna 650 lir. - V^prejj četrV - FLRJ- ^tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk« I«t 11-5374 - Za FLRJ. ADIT, UZS. Ljubljane' r. celoletna 6400 lir FLRJ. v tednu din, mesecn	ja OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. - Mali oglasi 30 lir beseda - Vsi nelas, se naročalo or. uuravl.
Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
UREDNIŠTVO: TRST — UL.
Stritarja^licrsi"teleL°21-928^1^?!pri NariJetai'bank?'v LJubTjMi“600-14^75 OGLASI:' Cene" oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr.