NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Franjo Pahernik Rodil se je 8. junija 1882 v Vuhredu, v zavedni slovenski družini, ki je 150 let pomembno vplivala na gospodarski in druž- beni razvoj nekdanjega marenberškega dela Dravske doline. Po končani Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu je opravil nekajmesečno prakso pri knezu Schwarzenbergu na Češkem, nato pa pre- vzel domače posestvo s 600 ha gozdov. Zanje je napisal prvi gozdnogospodarski načrt ter postavil žago in elektrarno, ki je z elektriko napajala vuhreške in vuzeniške domačije. Med prvo svetovno vojno je bil poročevalec in svetovalec generala Maistra pri prizadevanjih za ohranitev slovenske štajerske. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan na Hrvaško. Po nacionalizaciji pose- stva in gozdov je v Mariboru predaval na nižji gozdarski šoli gojenje gozdov in me- hansko predelavo lesa. Po preselitvi šole v Ljubljano je pri Gozdni upravi Radlje oprav- ljal revizije gozdnogospodarskih načrtov nekdaj svojih gozdov na Pohorju. Upokojil se je kot taksator pri GG Slovenj Gradec 1957. V letih 1917-18 je bil prvi predsednik Slovenskega narodnega sveta za tedanji marenberški okraj, med obema vojnama je ustanovil in vodil športno društvo SOKOL v Radljah, bil je slovenski narodni poslanec v Beogradu. V Mariboru je bil pobudnik za ustanovitev 1. slovenskega gozdarskega društva. Leta 1955 je ob 50-letnici diplome prejel zlato diplomo Visoke šole za kmetij- stvo in gozdarstvo v Mariabrunnu. Umrl je 25. decembra 1976 v Mariboru. Bl BL: »Šajke in splavi na Dravi«. Go- zdarski vestnik, 1963. Napisal je več stro- kovnih in poljudnih člankov. LIT.: 8. štampar, Inž. Franjo Pahernik- staro~ sta slovenskih gozdarjev, Gozdarski vestnik 1975, str. 385. 176 GozdV 51, 1993 GDK: 902.1 Mirko Šušteršič Rodil se je 12. septembra 1891 v Kropi na Gorenjskem. Realko je končal v Idriji, študij gozdarstva pa na Visoki šoli za zem- ljedelstvo na Dunaju 1917. V svoji strokovni praksi je bil upravitelj več zasebnih in držav- nih veleposesti, med njimi Kranjske indu- strijske družbe na Jesenicah od 1923-31 in Meščanske korporacije v Kamniku 1934- 36. V letih 1931-34 je opravljal zasebno prakso kot pooblaščeni gozdarski inženir. Med vojno je bil 1944 interniran v Dachauu. Po osvoboditvi je do upokojitve 1951 delo- val pri Ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani na oddelku za urejanje gozdov, kjer je skupaj z inž. Novakom pripravil strokovna navodila za prvo inventarizacijo slovenskih gozdov 1947. Sestavil je tablice za določa­ nje lesnih zalog in izdal več brošur o ureja- nju gozdov. Kot strokovnjak za lovstvo je po vojni sestavil osnutek novega zakona o lovstvu, načrtoval je razmejitev lovišč lov- skih družin ter izdal več priročnikov in brošur o lovstvu. Dva semestra je tudi predaval lovstvo na Agronomsko gozdarski fakultet\ v Ljubljani. Od ustanovitve (leta 1947) je deloval v Tehniškem muzeju Slo- venije v Bistri. Bil je aktivni član odbora ljubljanske po- družnice Jugoslovanskega gozdarskega društva do razpada 1940 in predsednik novo ustanovljenega Slovenskega društva. Od 1936-59 je bil urednik revije Lovec, vodil je razne strokovne tečaje ter bil član izpitnih komisij s področja lovstva in gozdar- stva. Leta 1976 je prejel zlato diplomo dunajske Visoke šole za zemljedelstvo. Za zasluge v lovstvu je bil odlikovan z najvišjim republiškim in državnim lovskim odlikova- njem. Umrl je 29. marca 1984 v Ljubljani. BIBL.:- »Naš lov<'. Ljubljana, 1934.- ~>Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okularni cenitvi debelinskih razredov«. Ljubljana, 1946. - »Gozdarstvo za gozdne delavce«. Ljubljana, 1960.- »Slovenski lovski priročnik«. Ljubljana, 1971 in 1974. - ••Po mojih lovskih stezah«. Ljubljana, 1972. LIT.: L. F., Umrl je inž. Marko Šušteršič, Goz- darski vestnik 1972, str. 19.