MaJttuka pTačUAtt V patBtMMhf.
šršasnUi
Letnik XI.	V Ljubljani, dne L junija 1931.
11 a štev.
Kako je s prevedbo zvauienikov za uradniške
pripravnike.
•J* Or. fiate Drlnkovic.
Dne 18. maja t. 1. je umrl v nekem dm najskem sanatoriju jugoslovanski minister brez portfelja dr. Mate Drinković. Pokoj* nik je bil drugi minister pošte in telegrafa v osvobojeni kraljevini Jugoslaviji, in sicer skozi vse leto 1920. Kot takega se moramo spomniti ob njegovi smrti — star je bil šele 57 let — in počastiti njegov spomin s temi vrsticami.
Kot poštni minister je ostavi! pokojni dr, Drinković tako vidno in plodovito delo, kakor malokdo za njim. Saj je bil ne samo vrhovni šef stroke, ampak istočasno tudi najboljši zaščitnik podrejenega mu p. t. t. osobja. V svojem nastopnem pismu z dne
1.	marca 1920 pravi med drugim:
»Jemljem pa v obzir tudi predložene pri* tožbe od strani uradnikov, pa jih zagotav* Ijam, da me bo vodila nasproti njim samo pravičnost in odločnost, da popravim vsa* ko, komurkoli storjeno krivico. Zato naj bo uradništvo mirno, a hkrati tudi vestno v iz* polnjevanju svoje dolžnosti — in vsako* mur, pa tudi najnižjemu, bo v najkrajšem času storjena pravica. O tem naj bodo vsi uradniki uverjeni in naj se z ljubeznijo po* svete svojemu poslu. Naj vsi vedo, da me* ne ne bodo vodili strankarski politični ob* ziri, niti ne bom trpel v službi kakršne koli vrste partizanstva.«
Svojo obljubo je pokojni dr. Mate Drin* kovic izpolnil v polnem obsegu. Tekom ene* ga samega leta, v katerem je bil na položaju ministra za pošto in telegraf, je izdal mno* go pravilnikov in naredb, koristnih za p. t. t. stroko in osobje. Naj omenimo samo naj* glavnejše:
Pravilnik b neukaznih p. t. t. uslužben* cih. — Nova poštna in nova telegrafska ta* rifa. — Pravilnik o dajanju tantiem osobju pri telegrafu in telefonu. — Specialni dogo* vor o telegrafsko»telefonski službi mod Ju* goslavijo, Češkoslovaško in Avstrijo. — Poštno carinski pravilnik. — Navodila za čuvanje in poslovanje z rezervnimi blagaj* niškimi ključi. — Povečane nočnine pri stal* nih in ambulantnih poštah. — Povečane dnevnice ambulantnemu osobju. — Pravil* ni^ o dajanju doklad za prekoumo delo. Itd.
Največjo zaslugo in trajno hvaležnost srbskih tovarišic pa si je pokojni minister Drinković pridobil s tem, da jim je izposlo* val pravico do pokojnine. Neukazni usluž* benci v bivši kraljevini Srbiji namreč niso imeli pravice do pokojnine, a ženske urad* niče niso nikoli mogle dobiti ukaza, sp bile torej samo neukazne uslužbenke in kot ta* ke niso imele pravice do pokojnine. Baš po* kojni dr. Drinković je bil oni, ki je izvedel enakopravnost ženskih uradnic z moškimi in jim priznal za pokojnino tudi v neukaz* nem svojstvu prebita leta.
Organizacija je našla v pokojniku svoje* ga najboljšega zaščitnika. Nikdar ni odklo* nil pomoči ali podpisa za stvar, ki se mu je dokazala, da je dobra za stroko in osobje.
Ni se dal voditi ne od teh ne od onih, temveč je sprejel oni predlog, ki je bil bolj* ši, pa če prav je pri tem včasih propadel oficielni predlog in obveljal predlog orga* nizacije.
Zato ohranimo dr. Drinkovića v traj* nem častnem spominu!
To najbolj bolno vprašanje, na katerem trpe takozvani uradniški ali kvalificirani zvaničniki in služitelji, se kar ne da spra* viti z dnevnega reda. Kakor smo pisali že v zadnjih dveh številkah našega lista, je stvar kazala tako dobro, da smo bili uverjeni, da bodo prizadeti uslužbenci s 1. junijem t. 1. prevedeni za uradniške pripravnike. Tako je tudi obljubil naš minister g. Radivojevič na konferenci poštnih direktorjev.
Stvar pa je naletela na težkoče, na ka* tere skraja ni nihče mislil.
Omenjeni uslužbenci bi imeli biti preve* i deni za uradniške pripravnike po točki 3. j § 23. u. z. (bivša III. kategorija). Za te se J zahteva po § 45. u. z. nepopolna srednja šola. § 7. u. z. pa pravi: »Katere strokovne šole so enake fakulteti odnosno popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali iz* obrazbi z dvema razredoma srednje šole, predpiše minister prosvete z uredbo, izda* no v soglasnosti s predsednikom ministr* skega sveta po zaslišanju fakultetnega sve* ta, če gre za višjo strokovno šolo, a po za* slišanju glavnega prosvetnega sveta, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo.«
Tukaj, ob pojmu »nepopolna srednja šola«, se je zdaj vsa stvar zateknila. Mini* strstvo za promet je namreč mnenja, da ni ugotovljeno, kaj je razumeti pod »nepopol* no srednješolsko izobrazbo«, pa da zato nc more prevesti kvalificiranih zvaničnikov in služiteljev za uradniške pripravnike vse dotlej, dokler ne izda prosvetni minister omenjene uredbe, ker da se za nobenega kandidata ne more prej s sigurnostjo trditi, da ima nepopolno srednješolsko izobrazbo.
Kakor znano, je prejšnji uradniški za* kon točno delil uradnike po šolski izobraz* bi: za I. kategorijo fakulteta, za II. katego* rijo cela srednja šola z maturo, za III. kate* gorijo štirje razredi srednje šole. Novi za* kon pa ne pravi, da se zahtevajo za urad* nike, ki se razvrščajo od X. do VII. polo* žajne skupine, štirje razredi gimnazije, am= pak nepopolna srednja šola, pa je treba zato najprej ugotoviti, katera srednješolska izobrazba se smatra za nepopolno, nato pa, katere strokovne šole so enakovredne tej izobrazbi.
Res je sicer, da ima nepopolno srednje* šolsko izobrazbo tudi oni, ki je dovršil 8 (brez mature), 7 ali 6 razredov gimnazije, vendar se je vedno povsod smatralo, da ima nepopolno (nižjo) srednješolsko iz* obrazbo že vsak, kdor je dovršil 4. razred gimnazije ali njej enakovredne šole. Zato niti malo ne dvomimo, da bo tudi v novi uredbi meja nepopolne srednje šole dovr* šeni četrti razred te ali one srednje šole.
Prav tako upamo, da ne bo nova uredba zavzela glede strokovnih šol, ki se smatra* jo za enakovredne tej izobrazbi, drugačne* ga stališča, nego ga je zavzelo pristojno prosvetno ministrstvo v uredbi o razvršča* nju od 31. oktobra 1923 in v poznejših od* lokih glede meščanskih šol.
Po čl. 11. te uredbe so se priznale kot enakopravne štirim razredom gimnazije iti potemtakem za ITT. kategorijo naslednje strokovne šole (takih, ki pri nas ne prihaja* jo v poštev, ne navajamo): dvorazredne tr* govske šole, višje ženske (obrtne) šole, niž* je in podaljšane ženske obrtne šole, moške
obrtne šole, obrtne šole pri srednjih tehnič* nih šolah, nižje kmetijske šole in podoficir* ske šole.
Osemrazredne ljudske šole in pa me* ščanske šole niso naštete v gornji uredbi, ker niso strokovne, ampak prave šole. Tem pa je ministrstvo prosvete s posebnimi raz* piši priznalo enakovrednost s 4 razredi srednje šole, in sicer:
1.	Z razpisom ON Br. 3896 od 30. I. 1925 se je priznala 8 razredom ljudske šole, dovršenim do 31. X. 1924, enakovrednost z meščansko šolo.
2.	Z razpisom ON Br. 64.352 od 2. VII.
1924	se je priznala 3 razredom meščanske šole, dovršenim do 1. 1922, enakovrednost s popolno (4 razredno) meščansko šolo.
3.	Z razpisom ON Br. 3896 od 29. I.
1925	so priznani 3 razredi meščanske šole, dovršeni do 31. X. 1924, kot enakovredni s 4 razredi meščanske šole.
4.	Z razpisom ON Br. 65.899/25 od 15. I.
1926	se je dokončno podaljšala veljavnost 3 razredov meščanske šole s 4 razredi do 31. X. 1925, ker so se pri nas razširile me* ščanske šole na 4 razrede šele s šolskim le* tom 1925/26.
5.	Z razpisom ON Br. 11.896 in 28.320 od
2.	VII. 1924 in štev. 2565/3 od 29. I. 1926 se je priznala 4 razredom meščanske šole ena* kovrednost s 4 razredi srednje šole.
Za prizadete uslužbence je sedaj naj* nujnejše, da izda g. prosvetni minister čim prej v § 7. u. z. predvideno uredbo, in naj* važnejše, da se pripoznajo za nepopolno srednješolsko izobrazbo vse šolske in stro* kovne izobrazbe, ki so se doslej pripozna* vale za III. uradniško kategorijo. Zato bi bilo umestno, da organizacija nujno posre* duje v tem smislu pri prosvetnem in pro* metnem ministrstvu, da ne bi po pomoti iz* ostala kaka strokovna šola, ki se je doslej pripoznavala za dosego uradniškega čina.
Prav tako bi bilo potrebno, da se orga* nizacija zavzame zaradi pripravniških izpi* tov kvalificiranih zvaničnikov. Po § 66. u. z. je zvaničniška služba enaka pripravljalni dobi in po § 13. u. z. se sme po drugem letu pripravljalne službe opraviti strokovni iz* pit. Zato so se začeli uradniški zvaničniki pripravljati za izpit, h kateremu so se na* meravali prijaviti tekom prihodnjih mese* cev. Sedaj pa je izdalo prometno ministr* stvo tolmačenje, da smejo ti uslužbenci de* lati izpit šele po tr e t j e m letu zvaničniške službe. Ker pa citirani § 13. u. z. jasno do* loča, da se sme delati izpit po dovršenem drugem letu, bi se morala organizacija zavzeti za revizijo tega odloka.
Naknadno, po sklepu lista, smo prejeli obvestilo, da je ministrstvo namerno dolo* čilo, da smejo zvaničniki delati pripravni* ški izpit šele po tretjem letu zvaničniške službe. To svojo odločbo utemeljuje s tem, češ da so pri nekaterih direkcijah tudi taki zvaničniki s šolsko izobrazbo za prejšnjo III. kategorijo, ki ne vrše uradniške službe, ampak poduradniško (zvaničniško), pa srna* tra ministrstvo, da ne bi bilo umestno, ako bi delali ti uslužbenci izpit za uradnika že zdaj, ko še vrše posle nižjih uslužbencev.
Vutkovič.
Poštno okrevališče.
Pregovor pravi: zdravje je vredno pol življenja. Zato čuvajmo dn hranimo naše zdravje. Ako se človek ipočuti bolan, gre k zdravniku, in ta nasvetuje, da naj odide na zdravljenje v kako zdravilišče. Gmotne razmere pa ne dovolijo vsakemu, posebno ne državnemu uslužbencu, da bi si privoščil bivanje v zdraviliščih. UsLužbenstvo v drugih naprednih državah si je odipomoglo s tem, da je v zdraviliščih sezidalo domove, v katerih drnajo brezplačno ali vsaj proti malenkostni odškodnini stanovanje na razpolago. Tudi naše učiteljstvo in naši železničarji imajo že nekaj takih domov. Edino mi poštarji nismo do danes še ničesar storili v tem pogledu. Ali smo vsi zdravi, bi si mislil nepo-znanec rezmer! O, pa so bolniki, in še precej jih je, ker naporna služba, ki jo vršimo, tudi nam ne prizanese, a primorani smo se zdraviti, kolikor pač gre, doma, ali pa smo prepuščeni nemili usodi.
Ta in slična dejstva so me napotila, da sem začel topogledno nekoliko razmišljati, ali bi se ne dalo v tej -stvari ničesar storiti.
V kraju, kjer službujem, je zdravilišče Slatina Radenci, ki uživa po svojih znamenitih zdravilnih vrelcih svetovni sloves. V vodi je nebroj sestavin, ki so za zdravljenje potrebne. Voda, v kateri se bolniki kopljejo, ima naravno ogljično kislino in je po izjavi zdravnikov iz tu- in inozemstva enaka zdravilišču v Nauiheimu. Zato se tudi tukajšnje zdravilišče imenuje po pravici jugoslovanski Nauheim.
Za zdravljenje prihajajo sledeče bolezni v poštev: bolezni srca in srčnih žil, obolenja na ledvicah, bolezni jeter, posebno kamna in peska, želodčne bolezni, prebave, obolenja kosti, sladkorna bolezen, katari, slabokrvnost, reumatizem, nevrastenija in kronične ženske bolezni. Navedene bolezni se zdravijo s pitjem vode, ki jo predpiše kopališki zdravnik, nadalje s kopanjem v mineralni vodi itn naravnih ogljičnih kislih kopelih. Tudi električne kopeli so na razpolago, kakor tudi drugi moderni 'medicinski pripomočki, kakor lastni rentgen, diatremija itd.
Hrana, ki se dobi v zdraviliški restavraciji in drugih gostilnah, je zelo dobra in prav poceni. Saj leži kraj na periferiji bogatega murskega polja, kjer se cedi mleko in med. Podnebje in lega lepega kraja doprinašata dosti k zdravljenju.
Okolica je večina ravnica z lepimi izpre-hodi. [Najlepši izprehod je na bližnji griček Kapela, odkoder se vidi po vsem Murskem polju do -Maribora, a iz druge strani Prekmurje do iMiadžarskega. Proti jugovzhodu se vidi metropola Prlekije — Ljutomer, katerega obkrožujejo vinorodne gorice, kjer raste svetovno znani tjutomerčan.
Za razvedrilo Ima zdraviliška uprava svoj lastni kino, radio, kegljišče, sezijsko godbo j. t. d.
Kdor pa si hoče svoje živce zopet utrditi, najde idealne prostorčke v prostranem parku, kjer lahko uživa mir in črpa novih življenjskih sil.
Teh vrstic ne pišem morda v reklamne svrhe zdravilišča, marveč hočem le dokazati, da hi -bilo v tem kraju primerno, postaviti okrevališčni dom za poštarje. Za zidavo pa je potreben denar.
'Vzel sem svinčnik in začel računati. Kateri človek tpa si ne zida gradov v oblake? Sem fantast in talko sem začel ta problem analizirati. Od stavbenika, ki zida tukaj novo šolo, sem dobil idejno skico s ponudbenim proračunom, ki znaša z inventarjem vred okrog 300.000 dinaijev. ŠeJ sem nato v zdraviliško upravo ter se s posestnico pogajal glede stavbnega prostora. Koliko bi hiša z inventarjem stala, sem vedel, potreboval pa
- sem še ceno stavbnemu prostoru. Posestnica | zdravilišča je pozdravila mojo idejo ter mi j — na moje veliko presenečenje — obljubila,
I da nam da prostor popolnoma brezplačno na ! razpolago. Še bolj sem -se začudil, ko mi je pokazala prostor na periferiji zdravilišča, dn je eden najlepših prostorov. [Vezani bi bili samo z eno klauzulo, dn sicer s pogodbo, da ima zdravilišče predkupno pravico, to je, da za isto ceno ko drugi plača tudi zdravilišče, j ker noče na svoj kompleks spravljati tujega ' posestnika. Pogoj ni napačen, saj bi imeli v slučaju razida društva ali podobnega, takoj kupca za hišo.
Sedaj naj omenim, kako si zamišljam realizacijo te ideje. Načrt, ki ga je izdelal stavbenik, predvideva sledeče ubikaoije v poslopju samem. V pritličju naj bi bil poštni urad dn privatno stanovanje upravnika pošte. Ta naj bi bil ob enem nekak hišnik in odgovoren za hišni Inventar. V prvem nadstropju naj bi se namestile sobe za obolele poštne uslužbence in goste, ki bi v tukajšnjem zdravilišču j iskali leka svojim boleznim. Načrt predvideva | 4 sobe -z dvema posteljema in 6 sob po eno postelj. Hkratu bi lahko sprejeli 14 bolnikov pod streho.
Zidavo si zamišljam na dva načina. Prvi bi bil ta, da naj bi se -vsota amortizirala z najemnino. Znesek 300.000 Din, ki je potreben za zidanje, naj bi se najel kot posojilo.
V glavni sezi-ji, ko je tukaj veliko pomanjkanje sob, naj bd se oddajale sobe tujcem, v pred in poseziji pa obolelim poštnim uslužbencem. Na najemninah poštnega lokala in stanovanju upravnika pošte bi dobili letno 6000 dinarjev. Za sobe v glavni seziji tujcem dnevno 30—40 Din za sobo z eno posteljo in po 70 do 80 Din za dvoposteljne sobe. Prejeli bi 30.000 Din letno. Od obolelih poštnih uslužbencev v pred- in po seziji po 10 odnosno 20 Din, kar znese , M.000 Din, torej skupaj 50.000 dinarjev. iPripominjiam pa, da ne štejem tukaj najemnine, ki bi se eventualno dobila od sob v zimski seziji. i(Zdravilišče ima tudi zimsko sezijo). Ako računamo za odplačilo obresti po 8% od kapitala 300.000 Din, ki bi jih najeli, hi morali odplačevati 24.000 Din. Za amortizacijo kapitala bi ostalo 26.000 dinarjev. V 10 letih bd imeli stavbo odplače-no, ki bi bila velike vrednosti.
Prehajam sedaj še na drugo možnost, ker hi po gornjem predlogu poštni uslužbenci ne imeli tolikih koristi. Organizacija odnosno Savez sta si nabrala do danes lepo premoženje, pa bi imela sedaj priliko, oddolžiti se svojim članom na ta način, da bi prevzela sama to akcijo v roke ter talko res storila nekaj velikega za svoje članstvo. Savez naj bi votiral iz svojega milijonskega premoženjja znesek 300.000 dinarjev, dobroto bd uživali pri tem vsi uslužbenci v vsej kraljevini. Imeli bi lahko čisto brezplačno stanovanje. Za vzdrževanje poslopja pa b5 se naj uporabila najemnina poštnega lokala in upravnika pošte.
Poln upov in nad sem šel s tem načrtom na skupščino v Celje. Pohvalno moram priznati zanimanje vsega članstva za to idejo, posebno so me vzpodbudile besede predsednika tov. Čampe, kr je bil zelo vnet za to idejo in je obljubil, da se hoče resno zavzeti za izvedbo te plemenite akcije. Poznavajoč agilnost dn vztrajnost tovariša predsednika', sem siguren, da bode tudi iz načrtom prodrl in idejo dovršil.
Ta akcija bi bila brez žrtve članstva, a vseeno v dobro vsem poštnim uslužbencem, da bodo deležni ob bolezni tiste nege in s svojim vztrajnim delom po vsej pravici zaslužijo.
tPodpiaujta ftefrcmje pomofito
(Pvalttafa doma /
Pravilnik
o pogodbenih poštah.
Vse kaže, da bo v kratkem razveljavljen pravilnik o državnih pogodbenih poštah iz leta 1926 in zamenjan z novim pravilnikom, katerega zahteva organizacija že nekaj let in je v ta namen izdelala še 1. 1928. svoj osnutek. Gotovo je, da ne bodo obveljale vse odredbe idealnega organizacijskega osnutka, prav tako pa je tudi gotovo, da se bo težki položaj pogodbenih poštarjev v I marsikaterem pogledu izboljšal.
Komisija je že izdelala potrebne izpre* membe in dopolnila k novemu osnutku pra= vilnika, ki bi imel naslednje najbistvenejše določbe:
Pogodbene pošte bi bile do zaključno 35.000 delovnih enot letno. V krajih, kjer zahtevajo posebni razlogi, bi smele ostati državne pošte tudi izpod 35.000 enot.
Delovne enote bi se štele tako, kakor pri državnih poštah, t. j. poleg dosedaj upoštevanih poslov za delovne enote, bi i štel za enoto še vsak protokolirani spis I vložnega zapisnika in vsaka odjava (o ne» vročljivosti, o manjkajoči spremnici in I manjkajočem paketu).
Vse pogodbene pošte bi se delile na 4 raz* j rede, a vsak razred še na 4 stopnje in sicer I IV. razred od 3000—6000, III. razred od 6000—14.000, II. razred od 14.000— 26.000 in I. razred od 26.000—35.000 enot letno.
Uradne ure pri poštah IV. razreda 4 ure, j pri poštah III. razreda 6 ur in pri ostalih poštah po 8 ur na dan. Pošte s telegrafom ali telefonom imajo po 8 ur ne glede na razred.
Za telegraf ali za telefon prejema po« pogod. poštar po 360 Din, če ima oboje, pa 720 Din letno.
Prejemki se ravnajo po razredu in stog? nji. Najnižja plača bi znašala 7466, nalvisja pa 24.200 Din letno. Sistem prejemkov ostane dosedanji, to je pri poštah od 3000 do 15.000 enot po 900 Din na leto za vsakih začetih 1000 enot plus 50% doklada plus povišek po novem pravilniku 2000 Din let« no. Tako pride n. pr. pošta z 12.000—14.000 enot v Ul/l in ima 17.300 Din letno ali 1440 Din na mesec. Vsak pridobi torej okrog 166 Din na mesec.
Regulacija je vsaka tri leta. Za osnovo se vzame povprečno število delovnih enot od vseh treh let.
Jamčevina bi ostala in bi znašala 600 Din v IV., 1000 Din v IH., 1500 Din v H. in 2000 Din v I. razredu. Plača se lahko v 6 ob« rokih.
Ovitke k denarnim pismom in pečatni vosek bo dobival pogodbeni poštar od di« rekcije brezplačno kot uradne potrebščine.
Vsak pogodbeni poštar mora biti član pokojninskega fonda.
Vežbenci smejo biti samo pri pogodbe« nih poštah I. in II. razreda. Vežbanje traja 2 leti. Za začasne upravitelje se postavljajo izprašani vežbanci za 1078, ozir. 1125, ozir. 1313 Din mesečno (po draginjskem razredu najbližje državne pošte).
Pogodbene pošte izpod 3000 delov, enot letno se pretvorijo v pomožne-pošte, one z več ko 35.000 enot pa v državne pošte, med tem ko se pretvorijo državne pošte izpod 35.000 enot v pogodbene, razen kjer bi po« sebni obziri zahtevali, da ostanejo še na« dalje državne pošte.
Pletenine, nogavice, galanterijo
nudi po najnižjih cenah
eksportna kida	A“
91 a r i b o r
Strokovna posvetovalnica.
BLAGAJNIŠKE URADNE URE OB NEDELJAH.
Jos. Štukelj:
§	u. z. in nase
članstvo.
Novi uradniški zakon določa v 2. od= stavku § 257. sledeče: »Uradniki, katere je ta zakon zatekel v aktivni državni službi in ki so bili na osnovi čl. 230, pod 11, zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih eiv. reda od 31. julija 1923 prevedeni v z vaj nja 11. kategorije, smejo v teh zvanjih naj predovati do zaključno VI. skupine.«
Citirani člen je določal, da pridejo oni uradniki, ki nimajo predpisane izobrazbe za stroko, v kateri službujejo, pa imajo dne
I.	septembra 1923 najmanj 14 službenih let, v one skupine, ki ustrezajo položajem, na katerih so že bili dotlej; če imajo tega dne najmanj osem službenih let, odloči strokovni svet (ministrstva), kam se prevedejo; ec pa imajo manj ko osem službenih let, ne sme* jo ostati v I. ali II. kategoriji, za katero nb majo predpisane izobrazbe; če pa je v vpra= šanju III. kategorija, odloči strokovni svet.
Takoj na prvi pogled je jasno, da se § 257. novega uradniškega zakona ne tiče onih p. t. t. uslužbencev, ki so bili prišli brez popolnih srednješolskih študij v H. ka= tegorijo. Saj so prišli v II. kategorijo brez vseh procedur ali ovir vsi bivši nadpoštarji, poštarji, oficianti in aspiranti (odnosno iz ustrezajočih naslovov uredbe iz leta 1921), ne glede na to, koliko službenih let so imeli. Ako bi zanje veljal čl. 230. starega uradni* škega zakona, bi nikakor ne bili mogli priti v II. kategorijo oni p. t. t. uslužbenci, ki niso imeli na dan 1. septembra 1923 vsaj osem let službe.
P. t. t. uslužbenci so prišli torej na dru* gi- podlagi v II. kategorijo. Pa si oglejmo še enkrat te predpise .in pogrejmo stvar:
Člen 6. prejšnjega uradniškga zakona je določal, da se zahteva za II. kategorijo uradnikov popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom. V čl.
II.	je pa zakon še določal, da se s kraljevo uredbo razvrste vse stroke uradnikov na kategorije in da se v tej uredbi naštejejo šolske izobrazbe, ki ustrezajo izobrazbi, določeni v členih 6 in 10 (za zvaničnike) itd.
Na tem zakonitem pooblastilu je nato izšla dne 31. oktobra 1923 znana uredba o razvrstitvi civ. drž. uslužbencev po zakonu z dne 31. julija 1923, ki je v svojem 11. člc* nu odločila takole: šolski izobrazbi, predvi* deni v členih 6. (t. j. za II. kategorijo) in 10, ustrezajo (ali odgovarjajo ali so enake)... poštna in brzojavna šola itd. To uredbo je, neglede na to, da ima itak zakonsko moč, podpisal Nj. Veličanstvo kralj, predsednik ministrskega sveta in vsi ministri, torej /u*
; di minister prosvete.
Zato je lameiijtiranje nekih poštarjev in klicanje g. prosvetnega ministra na pomoč : — popolnoma odveč, ker je stvar že zdav* naj reščnai	da pisec ni informiran.
Tajda zvežem trtk^r še naprejl Člen 248. lipančntaga-izakbhe za leto 1926/27 je ta do*
1 ločila š<5’ izpopolnil s tem, da je določil v 01. 248.: »Naziv p. t. šola v členu 11. uredbe 1 o ^*zvrst(a.vahjta obsega, tudi p. t. prometni tojčaj ali'; izpit,! oficiartfškl tečaj ali izpit, p. t. ekšpeditorški izpit pošt. pomožnih urad* nifcov ifcd„ če so jih dmuršili pred 1. septem*
I brbrn 1923.	, JkMAl.’1
rZtttfO so prišli ti uslužbenci v II. kate* gdrijoamt^riav^čl. 2^jpod L, ki govori o uradnikih, ki imajo predpisano izobrazbo za stroko, v kateri službujejo.
Č»veaustimi*,* mevarn reči, da so prišli ! vsi p. t. t. uslužbenci na popolnoma z ako;
(niti enega ugo* vđrffTir Bmrprotrlemif od Glavne kontro* -•IeX'iia-dauaCL.zakonske uredbe in zakoni pri*
MINIMALNA TAKSA Z/l LT=BRZO;
JAVKE.
Vprašanje (Fr. Ž.): Kako naj se pravilno tolmači minimalna taksa pri Lt*brzojavkah za inozemstvo? Minimalna taksa je 20 be* sed; ker se pa računa v evropskem prometu vedno ena besotla več, nastane vprašanje, ali je zaračunati polovično takso od 20 ali 21 besed? Primer: brzojavka ima 18 besed, od koliko besed se zaračuna polovična taksa?
Odgovor: Sodimo, da je ta stvar dovolj* no pojasnjena z ministrsko naredbo štev. 114.861 od 24. oktobra 1929, ki je objav* Ijena v direkcijskih tiskanih okrožnicah XXXVII/302—1929. Ta naredba govori si* cer o Lt * brzojavkah med Jugoslavijo in Češkoslovaško, a se da smiselno uporab* Ijati tudi za druge države. Tam pravi v 2. točki: »Minimalna taksa, koja se ima na* platiti za ovakav telegram, ravna je taksi od 20 reči; ... Imati u vidu, da se i za ove telegrame naplačuje uvek jedna reč više, no što ih telegram stvarno ima.« — Nam se vidi stvar jasna in razumljiva. Minimal* na taksa je taksa od 20 besed. Pri vsaki brzojavki v evropskem prometu se šteje ena beseda več, nego jih brzojavka v res* niči ima. Torej: brzojavka šteje 10 besed, ena beseda se prišteje, je 11 besed, mini* malna taksa pa je 20 besed, torej se računa od 20 besed. Ali: brzojavka ima 18 besed, šteje sc 19 besed, pristojbina od 20 besed kot minimalne takse. Ali: brzojavka ima 19 besed, šteje se 20 besed, pristojbina od 20 besed kot minimalne takse. Ali: brzojavka ima 20 besed, ena beseda več, je 21 besed, pristojbina od 21 besed. In tako dalje v ne* skončnost. — Kako pride pošiljatelj do te* ga, da bi plačal za brzojavko od 18 besed (ali tudi samo od 8 besed) pristojbino od 21 besed, ko pa je minimum 20 besed? Menda Vas moti določilo, da šteje vedno ena beseda več. Seveda se šteje, toda ne od minimalne takse, temveč eno besedo več, nego jih brzojavka stvarno ima. V Vašem primeru ima brzojavka stvarno 18 besed, torej se šteje 19, ne pa da bi šteli to besedo več od 20 kot minimuma.
znali njihovim tečajem in strokovnim izpi* tem enakovrednost s popolno srednješolsko izobrazbo z maturo.
To je dejstvo, ki se ne da ovreči. Žongli* ranje z izrazi, ki se zadnje čase zopet po* grevajo z neke strani, je pa skrajno ne* okusno, da ne rečem več.
Seveda bi pogrešil tisti, ki bi morda se* daj trdil, da ima maturo, če je nima. Lahko pa reče, da se mora v stvareh uradniškega zakona tako tretirati, kakor da bi imel ma* turo, če izpolnujc ostale predpisane pogoje.
Iz vsega tega izvajam sklep, da se § 257. novega uradniškega zakona ne nanaša na naštete p. t. t. uslužbence in da zato zanje ni zaprta V. položajna skupina. Upam, da se bo sčasoma ustvarilo več položajev za p. t. t. uslužbence v V. skupini in da bodo vanje napredovali tudi uslužbenci, ki imajo »piiznano srednješolsko izobrazbo.«
&csip đCvedet*
fijublpatta, đCrc/cov 1C
priporoča
šivalne stroje „PH0NIX“, kolesa „AN K ER" in otroške vozičke
od priprostih do najfinejših Dobavlja tudi potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani
Vprašanje (J. K.): Sosednja pošta trdi, da je blagajna pri poštah odprta ob nede* Ijah samo od 9. do pol 11. ure, medtem ko sem jaz mnenja, da je treba poslovati s strankami tudi v denarnem prometu ves čas uradnih ur, torej od 9. do 11. ure. Kdo ima prav, sosed ali jaz?
Odgovor: Prav imate Vd. Kako pride Vaš sosed do tega, da zapre ob nedeljah blagajno že ob pol 11. uri? Po točki I. čl. 7. pravilnika za notranjo poštno službo I. del, se zaključi vplačevanje in izplačevanje de* narja pri poštah, ki imajo službo do 18. ure, 30 minut prej, torej ob pol 18. uri. Torej samo takrat se zaključi blagajna pol ure prej, kadar so uradne ure do 18. ure, nika* kor pa ne ob nedeljah in njim enakih praz* nikih, ko so uradne ure samo do 11. ure. Podobno greše tudi nekatere manjše pogod* bene pošte brez telegrafa in telefona, ki imajo samo 4 ali 6 uradnih ur dnevno, pa trajajo zato njihove uradne ure samo do 16. ali do 17. ure. Tudi te mislijo nekatere, da smejo zaključiti blagajno že pol ure prej, torej ob pol 16. ali ob pol 17. uri. To* da to je zmotno, kajti — da še enkrat po* novim — samo one pošte zaključijo blagaj* no pol ure prej, katere in kadar imajo uradne ure do 18. ure.
ZAKON O POKOJNINSKEM FONDU.
Vprašanje (J. S.): Ali je zakon o pokoj* ninskem fondu že izšel in kje se lahko dobi?
Odgovor: Vašega vprašanja pa skoro ne razumem. Kakšen zakon o pokojninskem fondu? Vse, kar je bilo treba povedati o ustanovitvi in poslovanju pokojninskega fonda in o plačevanju v ta fond, je že pove* dano v uradniškem zakonu. Prečitajte §§ 133 do 145 novega u. z. in tam boste našli vse, ^kar morate vedeti o pokojninskem fondu. Kakega posebnega zakona o tem ni in ne bo, ker tudi ni potreben, saj je uza* konj en že z uradniškim zakonom.
Predavanja o uradniškem zakonu.
INa predlog kulturno-propagandnega odseka prireja Oblastna organizacija predavanja o novem uradniškem zakonu. Predava podpredsednik in načelnik personalno-prav-mega odseka OPIO tov. Josip Štukelj.
V Lljulbljani se Ije vršilo prvo predavanje v soboto, dne 20. maja t. 1. o(b prav slabem Obisku ljubljanskih poštarjev. Kljub temu pa se bodo ta predavanja nadaljevala. Prihodnje nadaljevanje predavanja bode v Ljubljani 'dne 2. junija, v Mariboru dne 3. junija in v Celju 'dne 4. junija t. '1. Ker list ni mogel pravočasno iziti, je bilo Članstvo obveščeno o teh sestankih z okrožnicami.
'Po predavanju je dajal predavatelj na razna vprašanja pojasnila, ki se nanašajo na uradniški zakon.
Članstvo 'iz Ljubljane, Maribora in Celja ter okoliških krajev je imelo torej dovolj prilike, ispoznati vse glavne določbe novega zakona iz teh predavanj, zato ne bo dajala organizacija članom Az teh krajev, ki bi se bili lahko udeležili predavanj, pa se niso, pozneje nilkalkih pismenih pojasnil več o uradni-iškem zakonu.
Razveljavljena napredovanja zaradi vojaške službene dobe.
Kakor znano, se v našem resoru do 1. 1930 mi delala razlika med tako ali drugač* no službeno dobo za dosego pravice do na* predovanja v višjo položajno skupino. Po določenem najmanjšem številu službenih let je uradnik (zvamičmik, služitelj) lahko napredoval v višjo skupimo, ne glede na to, ali so bila tista priznana službena lota zgolj civilna efektivna državna služba, ali pa je bila del te službe tudi služba na voj* mi dolžnosti, ki se mu je bila priznala.
Ko pa je začela Glavna kontrola odkla* njati odobritve na ukazih odnosno dekre* tih o napredovanju pri onih uslužbencih ki niso imeli minimalnega roka v samih efektivnih letih oirvilne državne službe, je ministrstvo začelo izključevati od napredo* vanja take uslužbence.
S tem pa stvar še ni bila zaključena, ker je Glavna kontrola osporila vsa napredo* vanja z vojaško službeno dobo izza zadnjih let, a Državni svet je tožbi Glavne kontro* le ugodil ter razveljavil že več napredo* vanj, za ostala pa obstoji nevarnost, da pridejo ta razveljavljenja še naknadno. Tako se je zgodilo, da je uradnik, ki je že pred 4 leti dobil 2. skupino II. kategorije, sedaj izgubil to skupino in prišel zopet v
3.	skupino, oziroma po novem v Vlil. po* ložajno skupino. Utegnejo pa se zgoditi še hujši primeri.
Gotovo je, da so taki uslužbenci zelo hudo prizadeti. Vsak komaj čaka, da se pririne malo naprej in si s tem vsaj neko* liko izboljša svoj položaj, a kako mora biti hudo, če kdo po več letih izgubi ono, kar je imel im o čemer je sodil, da ne mo* re izgubiti, pa gre nazaj namesto naprej. Kaj naj store ti uslužbenci? Ali jim je še kaka pot na razpolago?
Ker stane vsaka zavrnjena tožba na Dr* žavrai svet 100 dinarjev, seveda ne more* mo prevzeti mikake odgovornosti, da bi svetovali prizadetim tovarišem, naj vlože tožbo na državni svet. Vendar hočemo ob* javiti — v vednost in ravnanje — vzorec tožbe, ki jo je napravil neki prizadeti uradnik in s katero se ne pritožuje proti razveljavljenju prvotnega ukaza, ampak proti novemu ukazu. Pritožba se glasi:
Državnemu svetu
v Beogradu.
Z ukazom ministrstva prometa štev-----
z dne . . . ., s katerim se je izvršila raz* sodba Državnega sveta štev. ... z dne . . . ., je razveljavljen ukaz ministrstva
pošte in telegrafa štev.....z dne ....
s katerim sem napredoval v 2. skupino II. kategorije.
Proti temu ukazu vlagam v predpisa* nem roku sledečo tožbo:
Glavna kontrola je osporila predmetni ukaz o mojem napredovanju iz razloga, ker mi je v rok iz čl. 57. uradniškega zakona vračunana tudi vojaška služba za časa voj* ne. Državni svet je z razsodbo štev. . . . z dne .... usvojil to stališče ter razsodil, da se osporjeni ukaz razveljavi. Samo ob sebi se razume, da je Državni svet izdal predmetno razsodbo po pravni situaciji ob dnevu podpisa osporjenega ukaza, toda mi* nister bi bdi moral, donoseči nov ukaz, ra* čunati tudi z novo situacijo, ki se je po... (dveh, treh, štirih..., kolikor pač je, — pripomba pisca) letih vsekakor morala iz* premeniti.
V civilno državno službo sem vstopil dne .... leta, a ker od tega dne nisem prekinil v službovanju, sem navršil dne... ... leta 12 let efektivne državne službe v p. t. t. stroki, kolikor se zahteva po čl. 57.
zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 1. septembra 1923 za 2. skupino II. kategorije. Potemtakem sem na dan osporjenega ukaza, s katerim se je iz* vršila predmetna razsodba Drž. sveta, t. j. dne . . . ., v vsem izpolnjeval tudi ta po* goj, pa zato minister, predloživši nov ukaz o izvršitvi razsodbe Državnega sveta, ni mogel ukaza o mojem napredovanju krat* komaio razveljaviti, nego je moral ta ukaz zamenjati z novim ukazom, s katerim se mi priznava pravica na 2. skupino II. ka*
tegorije z dnem................leta dalje, to
je od dneva, ko sem izpolnil pogoj, zaradi katerega je bil razveljavljen prvi ukaz o mojem napredovanju.
S predmetno razsodbo Državnega sve* ta sem, ne glede na to, da sem pred vsto* pom v civilno državno službo prebil ... let v vojni, izenačen z mlajšimi tovariši, ki so redno končali šolanje za časa vojne in — ne da bi se bili udeležili vojne — vstopili v državno službo po vojni. Toda minister se ni zadovoljil s tem, ampak je šel še da* lje, pa me je z osporjenim ukazom izena* čil tudi z onimi najmlajšimi tovariši, ki so bili sprejeti v državno službo šele po uve* Ijavlljenju uradniškega zakona iz 1. 1923, pa so navršili lani 7 let službe in napredo* vali v 3. skupino II. kategorije, v katero sem z osporjenim ukazom tudi jaz vračen.
Državni svet bi bil lahko izdal pred* metno razsodbo tudi po desetih letih, toda minister, izvršujoč razsodbo, bi bil moral
Ne vemo, odkod se je zanesla številka, pa tudi v naš list je zašla trditev, da nosijo pogodbene pošte državi 46 milijonov čistega dobička na leto. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta številka pretirana, ker je znašal v proračun-
Skupnih dohodkov je torej bilo 39,590.546 Din Skupnih izdatkov je bilo 13,000.143 Din
Torej čistega dobička	26,590.403 Din
Tudi vprašanje obdavčenja pog. poštarjev je stopilo v nov stadij. Finančno ministrstvo je videlo, da se pog. poštarji ne morejo tako visoko obdavčiti. Zdaj gre za to, da bi plačevali pog. poštarji samo čisti državni davek od pridobnine in poslovnega prometa, torej brez banovinskih in občinskih doklad, ali pa da bi se obdavčila samo četrtina prejemkov pog. poštarjev. Tako bi znašal davek pri poštah:
V/2 pridobnina 4 Din, poslovni davek 3.75 Din; V/l pr. 4, posl. 4.50 Din; IV/3 pr. 4, posl. 5.25; IV/2 pr. 4, posl. 6; IV/1 pr. 6, posl. 6.75; in/3 pr. 9, posl. 7.50; III/2 pr. 11, posl. 8.25; III/l pr. 11, posl. 9; II/3 pr. 14, posl. 9.75; II/2 pr. 17, posl. 10.50; n/l pr. 20, posl. 11.25; 1/3 pr. 20, posl. 12; 1/2 pr. 23, posl. 12.75; 1/1 pr. 27, posl. 13.50; 1. reda pr. 31, posl. 14.75; 2. reda pr. 35, posl. 16; 3. reda pr. 43, posl. 17.25; 4. reda pr. 48, posl. 18.50; 5. reda pr. 86, posl. 26; 6. reda pr. 105, posl. 28.35; 7. reda pr. 141, posl. 33.50 ; 8. reda pr. 157, posl. 38.50; 9. reda pr. 228, posl. 43.50;	10. reda pr. 275, posl.
48.50 Din. (Pr. = pridobninski davek, posl. = poslovni davek. Vse številke se razumejo mesečno.)
Končno zopet nekoliko statistike. Vseh pogodbenih pošt je v Jugoslaviji 1146. Od teh
to upoštevati, ker jaz ne morem zaradi te* ga izgubiti všeh za ta čas pridobljenih pravic.
Tukaj tudi ni nobena diskrecijska pra* vica v vprašanju. Ob priliki prvega napre* dovanja sem izpolnjeval vse ostale pogoje, samo ne pogoja iz čl. 57. uradniškega za* kona, kakor je to razsodil Državni svet s predmetno razsodbo. Ker je že ministrov prednik izdal odlok o mojem' napredeva* nju na osnovi svoje diskrecijske pravice, to je minister, izdavši nov ukaz, imel samo oceniti, ali sem med tem izpolnil osporjeni pogoj, ne pa da vobče razveljavi osporjeni ukaz. S takim postopkom ni minister poga* zil samo moje pravice osebno, ampak je do neke mere pogazil tudi pravico svojega prednika, ker ni z nikakim zakonitim pred* pisom pooblaščen, da izpreminja že izdane odločbe take vrste.
Z ozirom na razloženo, prosim Državni svet, da izvoli osporjeni ukaz poničiti s tem, da se razveljavi ukaz ministrstva pošte in
telegrafa štev. . . . . z dne....... da pa se
mi prizna pravica do 2. skupine II. katego* rije od dneva .... dalje, ko sem izpolnil
pogoj iz razsodbe Drž. sveta štev...........z
dne........(t. j. od dne, ko je navršil 12 let
efektivne službe, — pripomba pisca).
V........... dne.......1931.
skem letu 1929/30 čisti dobiček v resnici 26 in pol milijona dinarjev. Proračunsko stanje drž. pogodbenih pošt v kraljevini Jugoslaviji je bilo v letu 1929/30 tako-le:
jih je 778 v razredih (od V/2 do 1/1) in 368 v redih, in sicer jih je 146 v 1. redu, 91 v,2., 54 v 3„ 24 v 4., 13 v 5., 11 v 6., 7 v 7., 3 v 8., 1 v 9. in 1 v 10. redu. ,
udšuh iiaiaJ v .oAoiU as
O fc umit a in mthntva jm t
»n ionodšuleu .1 .q iev
jCoKnsfcu emmt
Priimek, ime, čin in mesto službovanja.
Nekoliko statistike o pogodbenih poštah.
DIREKCIJA J	Število pog. pošt	IZDATKI		DOHODKI	
		Prejemki pog, poštarjev	Presežek izdatkov začasne uprave	Dohodki pog. poštarjev	Dohodki začasne uprave
Novi Sad	296	4,473.867	47.898	17,668.750	1.696
Zagreb	437	4,486.416	102.862	12,663.571	'l'
Ljubljana	253	3,090.843	9.843	7,657.807	1.292
Sarajevo	86	745.000	17.614	1,526.000	•
Skoplje	6	25.800	—	72.431	;-
Skupaj	1078	12,826.926	178217	39,587.559	2.987
4N3 ,.Dol>rote“ so umrli
V letu 1930:
Dne 15. I. 1930: Koman Franc v Ljubljani, (član skupine A) star 66 let; 26. H. 1930: Kolb Franjo v Kranju (A in B)52 let; 13. III. 1930: Kolbe Franjo v Litiji (A in B) 73 let; 19. III. 1930: Prosnik Ana v Mariboru (A in B) 47 let; 11. IV. 1930: Pišek Franc v Ljubljani (A in B) 69 let; 21. IV. 1930: Pernat Tomaž v Mariboru (A) 46 let; 28. IV. 1930: Kunc Franc v Ljubljani (A) 75 let; 6. VI. 1930: Šega Francka v Radovljici (A in B) 64 let; 9. VI. 1930:Jereb Franc v Ljubljani (A in B) 69 let; 9. VI. 1930: Weber Cvetka v Ljubljani (A) 8 let; 28. VI. 1930: Kamp jut Lavoslav v Ljubljani (A in B) 53 let; 1. VII. 1930: Lesjak Franc v Ljubljani (A) 58 let; 11. VII. 1930: Dovjak Ivan v Novem mestu (A) 61 let; 14. VIL 1930: Ferčnik Katarina v Laškem (A) 61 let; 12. VIII. 1930: Weiss Ivan v Ljubljani (A) 41 let; 10. IX. 1930: Frank Drago v Ljubljani (A in B) 56 let; 19. IX. 1930: Muser Josip v Ljubljani (A) 56 let; 10. X. 1930: Benkovič Josip v Celju (A in B) 29 let; 10. XII. 1930: Bezjak Anton v Ljutomeru (A) 48 let. Skupaj 19 članov, od teh 9 iz skupine B.
V letu 1931 pa so do 19. aprila umrli:
Dne 4. I. 1931: Novak Ivan v Doleh p. Litiji (član skupine A) 70 let; 26. I. 1931: Ravnikar Anton v Ljubljani (A in B) 65 let; 31. I. 1931: Soklič Ivan v Gor. Radgoni (A in B) 46 let; 4. II. 1931: Glavnik Marija v Ptuju (A in B) 41 let; 14. II. 1931: Vidic Pepca v Celju (A in B) 40 let; 17. III. 1931: Jesenšek Alojz na Viču (A in B) 71 let; 25. III. 1931: Simončič Gusti v Ljubljani (A) 48 let; 7. IV. 1931: Lesjak Emilija v Ljubljani (A in B) 45 let; 14. IV. 1931: Klojčnik Ivan v Mariboru (A in B) 41 let. Skupaj 9 članov, od 7 iz skupine B.
To in ono.
Zaradi tehničnih ovir v tiskarni se je zakes-nila ta Stevlika za 3 dni. Zato pa je izšla na 6 straneh. Ker bo mesec junij usodnega pomena za naše organizacije in ker pričakujemo, da bo v tem mesecu sklican poštni kongres in izredna glavna skupščina Oblastne organizacije, se utegne zgoditi, da tudi prihodnja številka »Poštnega glasnika« ne bo izšla pravočasno, t. j. dne 15. junija, ampak nekaj dni kesneje, če bo treba razglasiti sklicanje kongresa odnosno skupščine.
f Valentin Koman. Dne 23. maja t. 1. je umrl v ljubljanski bolnici član OPO tov. Valentin Koman, adm. uradnik VI. polož. skupine pri p. t. t. direkciji v Ljubljani. Bil je vesten uradnik mirnoga, lepega značaja, priljubljen pri predstojnikih in podrejenih. Služboval je v raznih krajih, poi prevratu pri direkciji, zadnja leta kot šef direkcijske zaloge vrednostnic. Po 36 in pol letnem službovanju se je baš pripravljal, da stopi v zasluženi pokoj, a smrt ga je odvedla — 58 let starega -r- k večnemu pokoju. Naj mu bo lahek — blagemu tovarišu! — Klub prometnih poštnih uradnikov OPO je na mesto venca za umrlega pokojnega tovariša daroval društvu stepih 200 Din.
Za tiskovni sklad OPO so darovali tovariši: Rebernik Ivan, p. t. ur. VT. sk. v Celju 60 Din, Senčar Mirko, pog. poštar v Mali nedelji 50 Din, Novak Ivan, p. t. ur. VII, sk. na Ljubljani 5 50 Din in Zablačan Valentin, p. t. ur. VII. sk. na Mariboru 2 — 30 Din. Zavednim tovarišem, ki znajo ceniti pomen organizacijskega tiska in ki upoštevajo silne izdatke, ki jih ima OPO s »poštnim glasnikom«, kličemp: živili!
Dobre pošte In notranje posojilo Poštnega doma. Po neljubi pomoti, ki jo je zagrešil tiskarski škrat, je izpadla iz zadnjega uvodnika »Pred gradnjo poštnega; doma« v odstavku,, kjer so pohvaljene pošte, ki so podpisale največ obveznic notranjega posojila, ena vrstica, pa so aato izpadle pošte §L Vid nad Ljubljano, Tržič In Vejnik. Zato jih stavimo danes na tem mestu za vzgled drugim poštam, ki še niso storile svoje stanovske dolžnosti. Do binkoštnih praznikov je bilo podpisanih 372 obveznic v skupni vrednosti 186.000 Din. Novega dotoka pričakujemo po. 1. juniju t, 1.
Pametnejši odneha. Prejel sem par člankov, ki v ostrem tonu zavračajo pisanje zadnje številke lista »Poštar«. Prosim pisce, naj mi ne zamerijo, če njihovih sestavkov ne objavim v »Poštnem glasniku«. Saj vidite, da mi primanjkuje prostora za resnično koristne in aktualne stvari. Današnja številka ima zopet 6 strani, pa vzlic temu niso mogli iti vanjo nekateri članki, ki so že pred 2 mesecema postavljeni, da niti ne štejem manj važnih rokopisov, od katerih čakajo nekateri že pol leta na objavo. Mar ne bi bil pri takih okolnostih greh, tratiti čas in prostor z brezplodnim prerekanjem? Zato: le mirno kri! Bodite in delajte, kakor da onih drugih in njih časopisa sploh ni. — Urednik.
Darila za Poštni dom. Neimenovani tovariš iz Mokronoga 100 Din, tovarišica Smerdu Iva, p. t. ur. VI. sk. na Mariboru 1, dve obveznici 7% investicijskega posojila v nominalni vrednosti po 100 Din, tov. Ferk Miroslav, zvaničnik pošte Slovenjgradec enako obveznico v nom. vrednosti 100 Din, tovariši Piber, Pintar, Gogala, Klemenčič in Ferjan z Bleda 1 skupno 62 Din in tovarišica Uršič Slavka, p. t. uradnica v Stari Pazovi, 50 Din. (Najlepša hvala! — Blagajnik P. d.).
Osebne vesti. Z današnjo številko začnemo po daljšem presledku zopet objavljati vesti o osebnih izpremembah v področju naše direkcije. Ker je članstvo to rubriko močno pogrešalo, bo gotovo vsem ustreženo. V današnji številki so objavljene tudi starejše izpremembe, odslej pa bomo sproti objavljali vse izpremembe.
»Naša Pošta«. Majski zvezek strokovnega časopisa »Naša Pošta« prinaša naslednje sestavke: G. minister Eadivojevič o prometni politiki. — Zakon o uradnikih. — Budžet za 1931/32. — Razpored zvanj. — Strokovna literatura. — Napredek v drugih državah. — Telefonsko vprašanje. — Radiofonija. — Slava vojnega telegrafa. — Statistika In personalna politika. — Pod potresom. — Strokovna izobrazba delavcev. — Beležke.
Izprašana poštna vežbenka, zmožna telegrafa in telefona, išče mesta poštne pomočnice. -- Cenjene ponudbe na naslov: Anica Klemenčič, Ljubljana, Zalokarjeva ul. 11/1.
Strokovna organizacija nasvetuje prometno izboljšanje. Angleška poštarska organizacija je izročila generalnemu poštarju spomenico, v kateri predlaga celo vrsto prometnih remedur. Nekatere izmed njih so:	Občinstvo bi moralo
biti bolje informirano o raznih poštnih nared-bah. Na vsako kritiko občinstva bi se moralo odgovoriti, časopisi bi se morali pošiljati in naročati samb po pošti. Največja teža za pakete v tuzemstvu naj se zviša na 14 oziroma 22 funtov (8, 4 ali 10 kg). Poštnina za poštne nakaznice naj se zniža. Najvišji dopustni znesek nakaznic se ima zvišati (sedaj 40 funtov šterlin-gov = 11.000 Dki>. življenjsko zavarovanje, ki ga je vlada odpravila, naj stopi iznova v veljavo. Nujne (ekspresne) pošiljke se naj dostav-lljajo tudi ponoči. Dostavnina ekspresnih pošiljk v širšem dostavnem okraju se ima zmanjšati.
Pogrebno društvo poštnih nameščencev v Pragi je imelo 24. redno občno sejo dne 9. februarja t. 1. To društvo so ustanovili poštni uradniki 1. 1908. z namenom, da bi ob smrti člana dobili njegovi ostali denarno podporo. ,Ta svoj namen je društvo doseglo v vsem obsegu, zakaj v dobi svojega obstoja Je izplačalo po 141 umrlih članih 192.942 Kč obsmrtne podpore in ima svojega imetja 101.465 Kč. Člani poštnega osebja se sprejemajo do 40. leta starosti in plačujejo prispevek 4 Kč pri smrti poštnega uslužbenca, ki je bil član rečenega društva. Pogrebna podpora znaša po 1 letu članstva 1000 Kč in zrase na 3500 Kč. Kako ugodno je, postati zgodaj član, dokazuje, da so ustanovni Člani plačali doslej samo 341 Kč, ali po njih ostali bi prejeli že zdaj 3500 Kč. To pogrebno društvo ima 885 članov. Veliko poštnih uslužbencev je pa včlanjenih v ostalih pogrebnih društvih.
Zanimive številke. V Ameriki se odda poprečno vsako uro 1,675.000 pisem. Oddaja znaša vsak dan v letu poprečno 40,200.000 pisemskih pošiljk.
papirogMfIJa
družba z o. z.
'LJUBLJANA. Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja! Statna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene!
Osebne vesti
Postavljeni so: Za pt. manip. X. skup. Mihelj Josip, žand. nared. II. razr. na Pragerskem; za služitelje 2. skupine: Trunk Franc na Mariboru 1, Lovše Ivan pri XXXI. ter t. t. tehn. sekc. v Ljubljani, Košir Vincenc v Medvodah, Košir Silvester na Pragerskem, Sitar Egidij v Kočevju, Smrekar Pavel in Havliček Vladislav na Ljubljani 2, Tomšič Rudolf na Ljubljani 1, Mavrič Ivan na Jesenicah na Gor. in za dnevničar-ja Smogovec Stanko v Domžalah.
Napredovali so; Za pb. uradu. X. skup. Sušnik Ivan, priprav, na Ljubljani 1; za uradniške pripravnike zvaničniki 3. skup.: Uršič Emil na Ljubljani 1, Jerančič Franc in Jereb Maks na Ljubljani 2, Godec Štefan na Pragerskem, Zabel Ivan na Jesenicah na Gor., Hudina Fraee v Ptuju, Rozman Matej na Mariboru 2 in Drolc Ciril v Murski Soboti.
Premeščeni: Svetnik I./5 dr. Tavzes Janko od direkcije Zagreb k direkciji v Ljubljani, pb. ur. VI.: Krulej Pavel z Zidanega mosta v Gornjo Radgono, Gašperin Emilija z Viča na Ljubljano 1 in Kalokira Ante z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; pb. ur. VIL: Meglič Roza iz Rimskih Toplic na Beograd 1, Sivka Ana iz Brezna v Velenje, Ambrožič Miloš z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Mesojedec Marija iz Velenja na Ljubljano 1, Globočnik Marija z Ljubljane 1 v Ribnico na Dolenj, in B&bkov Terezija roj. Lesjak iz Podčetrtka v Trbovlje 1; pb. ur. Vin.: Povše Ljudmila z Ljubljane 1 na Bled 2, Kocjančič Mara z Ljubljane 1 na Vič, čop Hilda z Jesenic na Gor. v Kranjsko goro, Dular Mara iz Novega mesta v Kranj, Kunst Marica z Maribora 1 na Ljubljano 1, Marušič Justina iz Kranja na Ljubljano 1, Jeglič Kristijan z Maribora 2 na Ljubljano 1, Rupnik Josip z Ljubljane 1 na Maribor 2, Kos Marija iz Kranjske gore v Novo mesto, Petrič Marija z Ljubljane 1 v Kranjsko goro in Peternelj Ivana z Bleda 2 v Škofjo Loko; arh. ur. VIII.:	Legat Franc z direkcije na
Ljubljano 1; pb. ur. IX. Vončina Ahaclj z Ljubljane 1 v Zagreb; pt. manip. IX.: Kurinčič Pavla s Pragerskega v Laško, Korene Anton iz Valjeva na Jesenice na Gor., Braz Lavra iz škofje Loke na Ljubljano 1, Mikuž Vladislava z Ljubljane 1 na Ljubljano 3, Perše Milena iz Gornje Radgone na Maribor 1 in Juh Avguština z Ljubljane 1 v Mursko Soboto: zvan. 2 skup. Draksler Martin s Pragerskega na Maribor 2; zvan. 3. skup.: Kandare Tatjana z Ljubljane I v Tržič, Zupanc Frančiška iz Brežič v Mursko Soboto in Tanko Alojzija iz Tržiča na Ljubljano 1; služ. 2. skup.: Tanko Ana in šalehar Justina z direkcije na Ljubljano 1, Hribar Vida z Ljubljane 1 na direkcijo. Marinko Linda iz šmartna ob Paki v Celje, Kordiš Ivan iz Kočevja na Vrhniko, Jaklič Elizabeta iz Trbovelj 2 v Podčetrtek. Podberšček Marija iz Trbovelj 1 na Ljubljano 1 in Bačnik Anton iz Zagorja ob Savi na Ljubljano 1.
Prestanek službe:	Služba je prestala služb.
2. skup.: škrobar Matiji na Pragerskem, Lužar Angeli in Iskra Ivanu na Ljubljani 1 ter Vogrinčič Ivanu v Murski Soboti.
Umrli:	pb. uradn. VI. Koman Valentin na
direkciji in zvan. 3. skup. Rossmanith Franc pri m. ter. t. t. tehn.. sekciji v Ljubljani.
Upokojeni: zvan. 1. skup. Poljanec Franc v Škofji Loki in Kmet Anton v Trbovljah 1.
{&0X01*p dame Sta gospodje f
Vsakovrntna oblačil* aa dame In gospode izdelujem po najnovejftl modi
đCra j e c đoan
modno krojaštvo
Pred Prulami St. 1
Češki in angleški
*	vzorci na izbiro
Solidne cene
Ciostilna Tomšič
lifoblfana, Sv. Jakoba trg 5
^neposrednnjližinHpoStnedlrekcijeiniai
eksaktna Štajerska in dolenjska namizna vina ter Jeruzalem ec letnik 1929..	-
ZagrebSko pivo.	MeSčanska kuhinja
Konkurenčne cenei
•j Nogavice, rokavice, moško perilo, modno •; blago, dežnike, vse potrebščine za ši-;; vilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-;; petnike
kupite najboljSe le pri
•JOS. PETEL.INC
LJUBLJANA,
;; za vodo, v bližini Prešernovega spomenika
ISA—	NARAMNICE
	L. PUTAN CELJE
IZvomica dežnikov
Tftiftušf etjuGCjana
•Mestni trg IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
(Drogerija
'jfiCip Vrtovce
Celje
Kralja Petra cesta 19
Zahtevajte cenike za aparate in potrebščine!
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
j	JCupajte pri tvrdšeah, Ri irtse-rirapo o ttasetn glasita t
	
	f © T © ]!I A N žimnice (modroce, peresnice, mreže zložljive, postelje otomane, spalne divane, žimo in blago, dobite najceneje samo pri R. S a j e v i c, Ljubljana Stari trg št. ti (Poštnim nameščencem proti nakazilu) ^
	—
	dbent. &eop. Smei&oCi tehničar prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana VII Ctlovška cesta 32/II. Sprejema od 8. —12. In od 14.—18. Telefon štev. 34-48
	
	
	
	‘Brezplačno
	dobite to čašo pri nakupu: ■ 'f> Z.r	Tr..~L 1 jo 1 tube Jod - Kah- ■ $ If/' {Mm Klora zobne paste ga	za Dill 20 ali i	•	jUg!	1	velike tube Kali- Mora zobne paste klora zobne paste stane Din 9). Drogerija Ljubljana, Prešernova ul. 5
LJUBLJANA
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. L
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
L E K A R N A lil
»PRI ZLATEM ENOROGr
Mag. Ph. Ubald pl. Trnkoczy
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 4
FABIANI & JCBJOAFC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zalogi
Državnim nameščenoem nudimo nakup na obroke
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana
Pred škofijo št. 19
vas vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti in skrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežnikov hitro In ceno!
Od dobrega najboljše je
Gritzner-Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materijal!
Slovostj
Šivalni stroj
kot
damska pisalna miza le pri
cf}* (petedne - StjuGCiana
Telefon interurban 2913	Zmerne cene
Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Pred Prolami. 1. — Izdaja Obl. organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«;
za njo odgovoren Fran Jezeršek v Ljubljani.