6. OKTOBRA 1947 - ŠT. 3 j
PRVA ZAPOVED	PREDKONGRESNO TEKMOVANJE JE ZAKLJUČENO
Teh zapovedi ne pišemo in ponavljamo lnorda zato, da bi z njimi polnili posebno •'ubriko našega vestnika. Tudi ne zato, da ] se jih kdo učil na pamet. Govorimo o ?iTi, da nam bodo prešle »v meso in kri«.
je zapoved? Ne le ilep stavek o nekih °lžnostih ter nalogah; zapoved je program, Vsebina našega delovanja in življenjske j^oierjenosti. Zapoved je to, kar je treba 'e?-pogojno izpolnjevati.
Kako pa mi izpolnjujemo prvo zapoved sklep0v II. plenuma Enotnih sindikatov Slo-^enije? Vedeti moramo seveda najprej, ka-0 se ta zapoved glasi:
»Sindikalne organizacije naj seznanjajo ^asega delavca, delavke in delavsko mla-j11}0 s planom na tak način, da bo zajel jU a ’n storilnost delavskega razreda tako, ,.a ne bo izzvenel v naših delovnih mno-Ca“ samo kot gospodarski napor, ampak Politični in prevzgojni, vseljudski, bor-. napor naših narodov za zgraditev so-la ističnega družbenega reda. ,
i.	Pomočjo ideološko-vzgojnega dela, po-enih in poljudnoznanstvenih predavanj in n arksističnih krožkov je treba zagotoviti Prestano, sklenjeno vzgojo delavstva«, v la»šna je prva zapoved po besedah. a 0 ie Pa z njo po dejanjih? Kakšen od-,Cv je našla v našem delu? Kaj smo že i °rih, da bi jo izpolnili, to se' pravi — zPolnjevali dan za dnem?
. Seveda naša organizacija ni držala kri-da^ r°k' nismo prirejali še dovolj pre-vJanj. s tem ni rečeno, da jih ne bomo v	neka> Priredili. Plan smo študirali
/ anijs'kih krožkih. Pa tudi omenjamo ga čla	priliki: na množičnih sestankih; v
bilo ltl“' k<> pišemo o problematiki, kako bi ■ 0 ireba izboljšati ter povečati našo pro-^"°dnjo, ko proglašamo udarnike itd. Prav s°’ a, so v naši sredi zavedni udarniki, ki ° jnn izkazali dolžno priznanje v prejš-na S	ie eden najboljših dokazov, da
•trti beseda »plan« ne zveni prazno.
Tod:
Osta
pa še beseda — toda... Torej:
. __ a. storili smo še mnogo premalo za ideo-?, o vzgojo svojega članstva. Naši študij-Krožki se niso lotili svoje naloge tako, -j bl dovolj približali plan slehernemu dtd,nU' Niso nas še vseh prekvasili z novim pj ndarništva. Nismo še vsi t0 1 "nem, dejavnem odnosu
v dovolj do življenja,
Se Pravi do plana in svojih dolžnosti, do ~T.,z£°ia še ni
o«. .° 1 Sloboka ter ne prežeta z dovolj živim
Naša
VzSoja še ni nepretrgana, stalna, ni še
0«n-	” — -»"»a. te: ne prežela z uuvoi) zivnn
Zp arn Prepričanja. S planom se nismo se-bret" * ae	življenjsko, ne dovolj kon-
p zai° pa tudi ne dovolj resno. še , Ve in poglavitne svoje zapovedi nismo vo!i 0V0l) razumeli. Nismo je pa tudi še do-vestno izpolnjevali.
Zat0 ° J6	treba povedati, toda ne le
da V. “a bi ostalo vse pri besedah. Zato, ter V posta^e besede zapovedi zares žive 1 se Prelile v dejanje.
Tudi naša sindikalna podružnica se je vključila v predkongresno tekmovanje, da s tem pokaže ^predanost Osvobodilni fronti, da dokaže, da hočejo tudi njeni člani prispevati po svojih močeh pri gradnji lepše bodočnosti v novi Jugoslaviji, S tekmovanjem smo hoteli pokazati, da nočemo biti zadnji, stati ob strani in samo opazovati požrtvovalno delo in napore tisočev in tiso-čev naših delavcev. Dokazati smo hoteli, da se nočemo samo veseliti neštetih delovnih zmag našega delovnega ljudstva, temveč da hočemo biti s svojim delom soudeleženi pri teh zmagah, da hočemo tudi mi doprinesti svoj delež.
Ko so se pred dobrimi desetimi dnevi vršili po naših oddelkih sestanki, ko so se po oddelkih sprejemale tekmovalne obveze, se je morda ta ali oni vprašal sam pri sebi: čemu je zopet to potrebno, ali ne delamo že dovolj, kaj hočemo zopet s tekmovanjem. Da, kaj hočemo s tekmovanjem! To vprašanje si zastavljajo verjetno mnogi med nami. Če govorimo o gradnji boljše bodočnosti delovnega ljudstva, jemlje morda ta ali oni to kot frazo. Temu pa ni tako. V resnici gradimo sami sebi in našim otrokom ter delovnemu ljudstvu sploh boljšo bodočnost, boljše pogoje za življenje, kot pa jih imamo sedaj, boljše življenjske pogoje, kot smo jih imeli kdaj prej, boljše življenjske pogoje, kot smo jih imeli v stari Jugoslaviji. Toda te pogoje si moramo u-stvariti sami s svojim delom. Jasno je, da teh pogojev ne more ustvariti posameznik,
Ljudski fronti, je imelo tudi to tekmovanje. S tem, ko dvigamo delovno disciplino, ko iščemo nove metode dela, ko hočemo boljšo organizacijo dela, hočemo doseči nižjo ceno izdelkov, hočemo dvigniti vrednost naše valute. Ne samo mi, ne samo naše podjetje, ampak vsi. Čim več bo producirala celotna industrija, tem cenejši bodo izdelki, tem več bomo dobili za svoj denar. Kakor je naloga vseh ostalih industrij, da to znižanje doseže, taka je tudi naša. To bomo pa dosegli z zvišanjem produktivnega količnika, predvsem pa z zvišanjem proizvodnosti našega dela, z zvišanjem izdelav-n ih ur. Delovna disciplina igra pri tem veliko vlogo. Nli vseeno, če delavec izostane od dela, čeprav za tisti izostanek ni plačan. S tem, da izostane, zmanjša število izdelavo ih ur oddelka. Na ta način se vsi režijski stroški razdele na manjše število iz-delavnih ur, ki se s tem podraže. Kaj pomaga potem, če se nekateri v oddelku trudijo, če pa izostankarji kvarijo efekt njihovega dela. Razumljivo je, če je kdo bolan, ne more delati, vendar je tako visoko število bolnikov, kot jih je v našem podjetju, sumljivo.
Iz tabele vidimo nekatere uspehe iz tekmovalnih obvez našega tekmovanja. Obvezo o doseganju produktivnega količnika so izpolnili in presegli skoro vsi oddelki. Strojnica ni mogla doseči produktivnega količnika zaradi pomanjkana dela na malih strojih ter delno zaradi slabe organizacije dela izven oddelka. Čakanje na revizijo je treba odpraviti, to je naloga strojne in roč-
	Produktivni količnik				Produkcijski plan				'	 'c u	Prostovoljno delo na terenu ur	Prostovoljno delo v podjetju ur
	Normirani %	— Doseženi %	Obveza %	Izvršena obveza v %;	Po planu izdelavnih	Izvršenih izdelavnih	Obveza ur	Izvršena obveza v %				N eopravičei izostanki u		
Ročna stavnica	35	6236	61	1C 2	840	778	840	93	13650	33	14250
Strojna stavnica	70	7988	73	109	778	84750	778	109	0=o	22	4150
Stereotipija	75	£413	80	106	2C1	25.25	201	106	—	—	—
Strojnica	85	7717	85	91	1061	H5990	1064	120	8325	42	186
Rotacija	80	8»96	80	1C6	89	10430	89	117	—	—	—
Fotografija	80	9133	85	108	306	21425	253	96	—	3	32
Risalnica	90	9409	93	102	411	25S50	306	85	139	18	10
Pretisk	80	9639	95	101	222	1267;'	135	93	—	9	15
Ofsettisk	85	9727	95	102	167	240=0	167	144	—	15	78
Retuša	85	9757	99	99	133	9175	94	97	8	3	64
Bakro - jedkalnica	85	90:,s	65	139	78	103	78	209	—	—	16
Bakrotisk	85	8910	77	116	107	17575	107	164	' —	—	15
Kemigrafija	80	9402	85	Ul	622	54525	622	88	16	42	88
Knjigoveznica ročna	90 *	8929	91	98	2056	22S475	2037	109			
Knjigoveznica strojna	90	9386	90	104	1200	92775	1200	77	124	78	144
niti posamezni oddelek, pa tudi cela naša podružnica ne. Zavedati se pa moramo, da je naša podružnica, da je vsak oddelek in vsak delavec član velike skupnosti, ki si kolektivno ustvarja te pogoje. Dnevno govorimo o dvigu produkcije, o znižanju proizvodnih stroškov, to so osnovni pogoji, s katerimi hočemo doseči svoj cilj. In prav ta namen, poleg dokaza predanosti naši
ne stavnice. Popolnoma napačno je, če se postavi strojni stavec na stališče, da ne bo popravil ene vrste, ker pač dela po normi. Drugo obvezo o doseganju produkcijskega plana t. j. števila izdelavnih ur je izpolnilo ali preseglo 8 oddelkov. Ročna stavnica ga ni dosegla, ker je stavec Hrovat Bine »splaval«. Fotografija, ker je en fotograf zbolel. Risalnica si je postavila z ozirom na bole-
zen nižjo obvezo, kot jo določa plan, pa je ni izpolnila, ker so nastopili nadaljni izostanki, pretisk ni dosegel plana zaradi bolezni enega delavca, retuša pa zaradi tega, ker je retušer delal v jedkalnici, kjer je zaradi tega plan visoko prekoračen in se na ta način delo teh dveh oddelkov izravnava in presega plan. Kemigrafiija ni dosegla pilana zaradi bolezni. V strojni knjigoveznici je bilo premalo dela, da bi mogla doseči plan.
Rubrika neupravičenih izostankov kaže delovno disciplino posameznih oddelkov. Zadnji dve rubriki kažeta, koliko je bilo izvršenega prostovoljnega dela na terenu in v podjetju. Če upoštevamo, da je bilo zaradi nujnega dela zadržanih precej delavcev v podjetju, je bila udeležba na u-darniškem delu zadovoljiva. V celoti se je udeležilo udarniškega dela 157 oseb in izvršilo 447 ur dela.
V tabeli nismo prikazali uspehov skladišča, delavnic, pisarn, uprav in uredništev listov. Ker ti oddelki niso izdelavni oddel-
ki, nimajo produktivnega količnika niti plana proizvodnje, kar nas v tekmovanju najbolj zanima. So pa ti oddelki izpolnili svoje obveze.
Preveč bi bilo, če bi hoteli navesti vse obveze posameznih oddelkov, omeniti hočemo samo še obvezo o dvigu odstotka dela po normah. To obvezo je izpolnila samo strojnica, ki je dvignila delo, za 5%% več, kot se je pa obvezala. Seveda pa tisti, ki delajo skoro vse po normah, odstotka niso mogli dvigniti.
V celoti moramo biti z rezultati tekmovanja zadovoljni, razen v eni točki. To je delovna disciplina. V tebeli vidimo, koliko je v posameznih oddelkih neupravičenih, t. j. neplačanih izostankov. Res je, da ne more delati, kdor je bolan; pravemu bolniku ne bo nihče očital izostankov, razkrinkati pa je treba one, ki izrabljajo naše socialno zavarovanje, vse one, ki iz malomarnosti zamujajo in izostajajo od dela, ker ravno ti s svojim postopanjem ovirajo izpolnitev naših planov.
SPET NEKAJ 0 TEKMOVANJU
Najprej mislim, da je stvar naše sindikalne časti, da izpolnimo vse obveze, ki smo. si jih zadali in da jih (sedaj prav gotovo vsak ve, kaj bom povedal!) in da jih tudi presežemo. To pravim zato, ker smo si v obvezi med drugimi obveznostmi o dvigu produkcije itd. postavili, da bomo izboljšali disciplino v delu. Zadnjič smo brali v »Črno na belem«, da zamud le še ni bilo konec, To ne more pomeniti drugega kot to, da smo na tekmovanje premalo mislili. Prav tako bo treba malo bolj misliti ob kakih novih tekmovanjih na delovno disciplino med delom samim, da o izostankih, namreč neupravičenih, sploh ne govorim. Tovariši, ko smo si postavljali obveze, bi morali pošteno premisliti, kaj si bomo zadali v izpolnitev. Sedaj bo pa kdo rekel: »Ja, če bi takrat rekel kaj »proti«, bi me imeli takoj za »reakcionarja«!« No, tole bi mu povedal: če bi pripomnil kaj pametnega in umestnega, bi mu tega prav nihče
ZA POŽIVITEV
ne mogel očitati, če pa je nameraval izjaviti, da je to nekaj priganjaškega, da tekmovanje ni potrebno, je bilo pa po mojem odkritosrčenem mnenju res bolje, da se ni oglasil, ker bi se vse to res čudno in celo zelo čudno slišalo, ko vendar vsi vemo, da se danes delovni kolektivi na vseh koncih in krajih obvezujejo za nove in junaške delovne podvige. Tako pa so dotični tovariši, na srečo jih v našem podjetju ni mnogo, lepo molčali in si mislili: »Vi kar tekmujte, če ste tako neumni in če imate preveč časa, jaz bom »odbil ta svoje«, drugo me pa nič ne briga.« Ni prav tako!! Dvakrat: ni prav tako! Če se lahko eden žrtvuje, in to sedaj niti pretežko ni bilo, se lahko tudi drugi, saj gradimo nov svet za nas vse, ne samo za posameznike. Taka je ta stvar, vidite, niti nova ni, vsi smo že slišali, da je tako, samo malo premalo se tega zavedamo in premalo v praksi dokažemo.
NAŠEGA DELA
0 NOVIH DIAGRAMIH
Ker večina delavstva ne zna črtati no-vih diagramov, oziroma ne ve njihovega pomena, se mi zdi potrebno, da napišem par vrstic v obrazložitev.
Diagrami o doseganju polne lastne cene nam v procentih prikazujejo, kako dosegamo za posamezni oddelek določeno ceno-To se pravi, da je določena polna lastna cena 100 odstotkov, v naših zelenih diagramih je označena z debelejšo črno vodoravno črto. To določeno polno lastno ceno oziroma stroške izdelave moramo znižati v tej petletki za 12%. Na diagramu se bo to znižanje pokazalo tako, da bo zeleni stolpec prišel pod črno črto, to je pod 100% na 88%. Vsak diagram, kjer zeleni stolpci padajo, se nižajo, je torej dober znak za oddelek, saj to nižanje pomeni, da se razmere boljšajo, da polna lastna cena pada-Nekateri oddelki so že pod 100%, toda s tem ni rečeno, da naj sedaj sedijo na la-vorikah znižanja polne lastne cene, temveč naj bo njihova naloga to znižanje še po-večati. Ker je edina naša v številkah določena naloga v tej petletki zgoraj omenjeno zriižanje, moramo napeti vse sile, podvzeti vse ukrepe, da 12%-no znižanje dosežemo pred določenim rokom.
Kaj je to, polna lastna cena, oziroma stroški izdelave? Recimo, da je določena cena za ročni stavek 70 din na uro. Tiskarna sme naročniku zaračunati 70 din za 1 uro stavljenja. Tiskarno pa stane 1 ura 75 din, torej ima pri 1 uri 5 din izgube. Kako pa pridemo do te polne lastne cene, kako je sestavljena ta cena?
Izdelavne plače (plače za izd. uro) .	.	25
Splošni stroški izdelave (plače za pomožno uro, pomožni material, razsvetljava, pogon itd.) .	.	.	.	.	, 35
Obe postavki sešteti so stroški izdelave, katere moramo nižati ....	60
Upravni in prodajni stroški (% stroškov, ki jih ima tiskarna s pisarnami in
ostalim).............................8
Doprinos direkciji............... .	.	4
Doprinos za kadre....................... .	\
Grupa je osnovna celica sindikata. Grupa predstavlja z ljudmi, ki jih združuje, isto kot celotna podružnica zase. Zato ima grupa svojega poverjenika, dobro pa je, da ima tudi svoj odbor, in sicer sestavljen iz tovarišev, ki odgovarjajo za posamezne sektorje: za tekmovanje, za kulturno-prosvetno delo, za preskrbo itd. Grupa ima svoje sestanke in na njih se članstvo pogovori o svojih problemih, daje predloge za boljše delo, kritizira napake, ki jih zagreše nadrejeni odbori in pomaga pri uspešnem reševanju teh napak. O svojem delu obvešča grupa pododbor ali uprivni odbor, je v čim tesnejšem stiku z njima in konkretno izvršuje naloge, ki jih nadrejeni odbori sprejemajo. Zato je grupa najbolj živa celica sindikata in od njenega dela je odvisno delo in uspeh celotne podružnice. Grupni poverjenik vodi grupo in grupa je odgovorna, kakšnega poverjenika ima.
Mnogo enostavnejše in obenem mnogo uspešnejše bi bilo lahko naše delo. Grupa zve od pododbora, da je upravni odbor razpravljal n. pr. o slabi delovni disciplini. Grupni poverjenik pregleda stanje svoje grupe, ugotovi, kako je pri njih z delovno disciplino koliko je izostajanja, koliko zamujanja, kdo so izostankarji, kje so vzro.n vsega tega. Grupa ima sestanek, obvesti o njem poprej nadrejeni odbor in vsi člani se med seboj pogovore o tem vprašanju: odkrito si pogledajo v oči in sklenejo, da tako ne gre več naprej (mogoče napiše nekdo
tudi kratko vest v našem vestniku in v njej pokaže najbolj nedisciplinirane, v prihodnji številki pa uspoh svojega sestanka, ko se je delovna disciplina izboljšala).
Ali: oddelek opazi na svojem grafikonu, da nekaj ni v redu z njihovim normiranim količnikom. Grupa se sestane, povabi nekoga, ki bi jim pri tem vedel najbolj pomagati in se pogovori o vsem svojem delu, o vzrokih neizpolnjevanja količnika in prav gotovo sestanek ne bo brezuspešen.
V vseh naših oddelkih smo pretekle dni dobili pregledne grafikone o doseganju polne lastne cene. Skoraj vsem so tii grafikoni nerazumljivi. Grupnih poverjenikov dolžnost je, da po svojih oddelkih organizirajo sestanke in povabijo tovariša, ki te grafikone vodi, da jim pomaga raztolmačiti pomen teh grafikonov.
Takih primerov bi lahko navedli nešteto. Vsak dan, vsaka ura prinese nekaj, o čemer se mora grupa pomeniti. Zato: za poživitev našega dela je predvsem potreben dober grupni poverjenik v posameznem oddelku. Če je grupni povejenik slab, če se ne zanima ali noče zanimati za vse tekoče probleme, ki zanimajo dotično grupo, ga takoj zamenjate z drugim. Le tako bo grupa lahko delala in reševala važna vprašanja v zadovoljstvo vsega članstva.
Pri nas ni udarnik, kdor preseže normo pri govorjenju.
Vse postavke skupaj so polna lastna
cena ..................... 7$
če bomo dvignili produktivnost oddelka, če bomo imeli več izdelavnih ur, bodo stroški izdelave ostali isti, toda razbili s a bodo na več izdelavnih ur in znesek bo manjši. Seveda vplivajo na polno lastno ceno tudi stroški uprave in prodaje in b° naloga tudi vodstva podjetja, da te stroške skrči na minimum. Če mi dosegamo manjšo polno lastno ceno, kot je določena, ima podjetje dobiček in iz tega dobička se črpa sklad vodstva, ki gre v prid delavstva. 0 skladu vodstva bomo govorili v eni prihodnjih številk.
Drogi diagrami, z rdečimi stolpci, nam prikazujejo, za koliko procentov se je dvignila produktivnost. Ne sme vas pa motiti primer, da se produktivnost dvigne recim0 za 5%, polna lastna cena se pa zniža same za 2%. Z dvigom produktivnosti se porab* tudi nekaj več pomožnega materiala, elektrike itd., prodajnih stroškov je tudi več; Večje število izdelavnih ur na delavca al' višanje produktivnega količnika na diagramih, ki jih že imate, viša rdeče stolpce.
Za čitanje obeh novih diagramov je važj no to, da ima naše delo uspeh, če stolpe* na zelenih diagramih padajo, na rdečih se pa dvigajo.
NASA. FTZKULTURA
DOBRO SMO SE ODREZALI
HM, SINDIKALIST ALI SINDIKALNI ČLAN
V zadnji številki našega sindikalnega lista smo brali majhno razpravo o pojmih in izrazih, kako naj označimo delavca ali nameščenca moškega ali ženskega spola, ki organiziran v naših sindikalnih organizacijah. Moje skromno mnenje je, da moramo na vsak način paziti na lepoto našega jezika, še bolj pa moramo paziti na pravilnost pojmov, ki jih označujemo z gotovimi besedami, kakor se temu učeno pravi. In ravno zaradi tega sem se odločil za to predrznost, da ugovarjam piscu omenjenega članka, ker je splošno znano in nam Vsem mora biti jasno, da ne pomeni beseda sindikalist sindikalnega funkcionarja ali saktivista«, pač pa pomeni ta izraz po domače povedano kruhoborca, človeka, ki vidi v sindikalni organizaciji samo sredstvo Za dosego enega dinarja plače več na uro, enega dne več dopusta, ali za dosego ne Vem kakšnih zahtev v ekonomskem pogledu. Skratka, beseda »sindikalist« pomeni oloveka, ki išče v sindikalni organizaciji samo koristi in ne vidi prav nobenih večjih dolžnosti. Mi pa danes vsi vemo, da lmajo naši sindikati velike pravice, a tudi Velike dolžnosti, skoraj bi rekli večje od Pravic. Saj niso samo na papirju glavna Opora naše ljudske oblasti. Toliko sem mislil povedati o pojmu »sindikalist«, ki še zdaleka ni naziv za sindikalnega funkcionarja.
Kar se tiče besed »sindikalni član« ali '‘član sindikata« sem čisto osebno mnenja, da smo mi vsi člani grafičnega sindikata, čevljarji so n. pr. člani sindikata oblačilne ®troke in da bi se bolj nerodno slišalo, da smo grafični sindikalni člani ali pa celo pevljarski oblačilni sindikalni člani. Tudi laz, na žalost, nisem jezikoslovec, napisal Sem to, kar se mi zdi prav in mislim, da "'I pisec prejšnjega članka ne bo zameril, sam pa upam, da sem verjetno pripomogel j razčiščenju vseh teh pojmov, katere bo dokončno rešene objavilo uredništvo našega casopisa prav gotovo v prihodnji številki.
Še nekaj je pokazala ta časopisna de-“ata: da bi bilo dobro, če bi se pisci članov podpisovali, to pa iz vseh mogočih in 'utemeljenih razlogov, ki jih tukaj zaradi Pomanjkanja prostora ne bom našteval. Jaz ,em se. da ne bo kdo od članstva mislil, a se lahko pišejo v časopisu neodgovorno i °rda še hujše stvari, kot ste jih ravnokar brali.	Mihec
****—*44444444444444444444444«4444444444444444444444444
Obvestilo
_°ddelkih smo razposlali »Pristopnice« *a naš fizkulturni aktiv. Pristopite v čim večjem številu kot aktivni člani, zlasti naj ° to na'oga mladine. Vsi oni, ki se pa ne {''orejo aktivno udejstvovati, naj pristopijo otv podporni člani. Naš aktiv mora postati močan in le če boste vsi sodelovali, bo žel "spehe in bo v ponos naši podružnici. Pri-stopnice oddajte tov. Čenčiču.
F A Ljudska pravica.
Obvestilo
n ^so naše članstvo obveščamo, da je bila Se)i upravnega odbora dne 29. septem-s..a razrešena dolžnosti predsednika komi-za preskrbo tov. Mira Jarc. Na njeno ?esto je bil imenovan ekonom tov. Vokal, sk lVsg informacije in nasvete glede pre-tov E- 86 obračajte na zgoraj imenovanega
Upravni odbor
Pri izbirnem lahkoatletskem tekmovanju v mnogobojih za sindikalno prvenstvo mesta Ljubljane je ekipa našega fizkulturnega aktiva zasluženo zmagala in si priborila naslov sindikalnega prvaka mesta Ljubljane.
28. t. m se je vršilo tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Že vnaprej smo vedeli, da bo huda konkurenca iz Maribora in z Jesenic in nismo se prevarili.
Ob 8. uri zjutraj so najboljše ekipe vseh mest Slovenije vkorakale na Stadion s svojimi prapori na čelu in s fiajjcultumimi zastavami. Pozdravni govor je imel podpredsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov, nakar se je razvilo tekmovanje.
Že pri prvih panogah smo videli, da ne bomo kos Mariborčanom in Jeseničanom. Obe omenjeni ekipi sta bili zastopani po samih starih lahkoatietih, tekmovalcih iz državnih prvenstev. Vendar so tudi naši pokazali borbenost in zastavili vse sile, da se plasirajo med prve tri ekipe, ki bodo zastopale Slovenijo v Beogradu. Ker je bila usoda prvih dveh mest že zapečatena, se je razvila huda borba za tretje mesto med našo ekipo in ekipo tekstilcev iz Maribora. Pri dopoldanskih obveznih petih panogah so tekstilci vodili pred nami za cca. 100 točk. Popoldne pa so naši tekmovalci izenačili razliko in prešli v vodstvo z naskokom 27 točk in se tako plasirali na tretje mesto, kar je prav gotovo velik uspeh za naš aktiv, saj bomo zastopali slovenske sindikate prihodnji teden v Beogradu. Pri popoldanskem tekmovanju so si priborili točke: Jarc Mlira z najdaljšim metom bombe med vsemi aktivi, tovarišica Jeriha Ivanka s tekom na 800 m, kjer je pritekla na cilj 100 m pred ostalimi in postavila malo slabši čas od državnega rekorda, tovariš Kregar z daljšim metom bombe od mariborskih tekstilcev, tov. Žgalin s krasnim skokom v daljavo, tov. Hvale pri teku na 3000 m, kjer je dosegel prav dober čas 10.27 in tov. Kink, ki je sicer imel nenavadno smolo pri
streljanju, a je vendar bil eden najboljših strelcev.
Pri dopoldanskem tekmovanju so bili najboljši: v skoku v višino tov. Žgalin s skokom 170 cm, v bojnem teku čez zapreke je dosegel najboljši čas tov. Čenčič, kroglo so dobro metali tov. Kregar, Žgalin in Kobal in sicer okrog 9‘v m, najhitrejša tekača na 100 m sta bila Žgalin z rezultatom 12.27
in Skarza Janez. Prosto vajo je najlepše izvajal tov Čenčič in prejel od 10 dosegljivih 9 točk.
Kot nagrado za tretje mesto je ekipa prejela od Glavnega odbora ESS nagrado v vrednosti 4.500 din in sicer kompletno lahkoatletsko opremo za 10 moških in 6 ženskih članov.
ŠAH
Kljub temu, da se naša šahovska sekcija organizacijsko še ni razvila, se je že pojavila težnja, da razvijemo šah, da pritegnemo k šahu vse tiste, ki jih zanima in imajo veselje do njega. Apeliral bi na vse stare šahiste, da prevzamejo to nalogo, da bomo mogli tudi v tej panogi sodelovati na raznih turnirjih. Kot prvi uspeh našega aktiva moramo omeniti uspeh tov. Hrena Ladota, ki je tekmoval za naš aktiv v sep-temberskem ljubljanskem turnirju in postal prvak mesta Ljubljane. Torej, tovariši ša-histi, pričnite resno z delom.
Poziv!
Vse člane, ki posedujejo kakršno koli fizkulturno opremo, ki je last našega aktiva, pozivamo, da jo vrnejo takoj tov. Sintiču.
Človek se nauči najprej jesti, potem govoriti ter lagati in nekaterim se nazadnje posreči, da se naučijo tudi misliti.
Nekateri ljudje tako dolgo godrnjajo, da pozabijo živeti.
1 ekmovalci in tekmovalke F A Ljudske pra vice so prejšnjo nedeljo častno zastopali svoj aktiv na sindikalnem prvenstvu Slove nije v mnogobojih
NALOGE, KI NAS ČAKAJO
Da bomo videli, kako široke naloge čakajo še naš fizkultumi aktiv, bom na kratko omenil okvirni načrt fizkulturne sekcije pri Krajevnem odboru.
Da se bo oživilo delo po vseh grafičnih aktivih, da se bo čimbolj masovno pritegnilo članstvo k fizkultumemu udejstvovanju, bo razpisal fizkulturni odsek pri KO pokalno tekmovanje za fizkulturne aktive grafične stroke mesta Ljubljane v sledečih panogah:
1.	smučarsko ekipno tekmovanje v smuku, slalomu in patrolnem teku,
2.	nogometno grafično prvenstvo mesta Ljubljane,
3.	grafično prvenstvo v odbojki,
4.	ekipno prvenstvo v namiznem tenisu,
5.	ekipni šahovski turnir,
6.	lahkoatletsko prvenstvo v mnogobojih.
Fizkultumi odsek pri KO bo razpisal
prehodne pokale za vse zgoraj omenjene panoge, razen šaha, pri katerem si bo zmagovalna ekipa osvojila denarno nagrado. Pokali bodo prešli v trajno last zmagovalnemu aktivu, če si jih bodo osvojili trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
Poleg zgoraj navedenih pokalov bo razpisal fizkulturni odsek pri KO še en pokal z naslovom »Najboljšemu grafičnemu fiz -kulturnemu aktivu«, ki bo prav tako prehoden kot gornji. Ta pokal pa prejme aktiv, ki bo najbolje organizacijsko vodil svoj aktiv, ki bo najbolj masovno vključil članstvo v fizkulturo, ki bo najbolj discipliniran, ne bo pa nujno, da si bo osvajal prvenstva.
Ker bodo gornja tekmovanja vsako leto manifestativen nastop grafičnega delavstva na fizkulturnem polju, se bo tekmovanjem dal primeren zaključek s sodelovanjem kul-turno-umetniškega društva »Jože Moškrič«, z razdelitvijo pokalov in diplom. Tekmova-
nja se bodo delila v dve sezoni. V zimski sezoni se bodo izvedla: smučanje, šah in namizni tenis, v poletni sezoni pa nogomet, lahkaatletika in odbojka.
Torej tovariši in tovarišice, kakor vidimo, bomo morali resno in vsestransko pričeti s fiizkulturnim delom na vseh poljih. Renome našega aktiva ne sme biti interes posameznih aktivnih tovarišev, ampak mora postati last našega celotnega članstva. Naš aktiv more in mora postati najboljši in najmočnejši grafični aktiv, saj imamo za to dane vse objektivne pogoje. Zato je pa čas, da se zganete šahisti, da organizirate turnirje, čas je, da namizni tenis zaživi, če nimate miz in loparjev, zahtevajte jih od odbora, če smučarjem kaj manjka, če imate težave z nakupom smučarskih potrebščin, povejte to odboru aktiva še danes, da bomo ob prvih snežnih zvezdicah pripravljeni za borbe na belem polju, da bodo prvi dan zime zarezale smuči našega aktiva globoko smučino v novi sneg, katera nam bo morala biti porok zmag našega aktiva v kvaliteti in kvantiteti.
Ti mladina pa moraš biti steber naših sekcij, pusti ples in druge neumnosti, ob katerih hiraš. Udejstvuj se v fizkulturi, da boš močna in zdrava, da boš prva prii delu, da boš v ponos našemu sindikatu.
Ko bodo zbrane pristopnice za naš fizkulturni aktiv, bomo imeli vsi fizkulturniki občni zbor našega aktiva, na katerem bomo volili odbor. Toda ta odbor bo moral delati, v tem odboru ne bomo gledali nedelavnih funkcionarjev, ampak jih bomo zamenjali za boljše. Naš aktiv mora postati zgled ostalim odsekom sindikata.
Zato tovariši in tovarišice, udeležite se občnega zbora vsii in že danes premislite, katere tovariše boste postavili v odbor našega aktiva.
NOGOMET
Enajsterica našega aktiva
Ker smo imeli letošnje poletje dosti izkušenj s sestavljanjem našega moštva, moramo te izkušnje s pridom uporabiti prihodnjo sezono. Prihodnje leto moramo usposobiti zadostno številen kader, tako da ne bomo nikoli v zagati, kje dobiti dobre igralce. Res je, da en začetnik v enem letu ne bo postal dober nogometaš, toda če bo vso zimo pridno telovadil in smučal, bo imel
za treninge spomladi dobro podlago, tako imenovano »rutino«. Prepričani smo, da se bo v telovadnici dobil primeren posel za vsakega nogometaša. 2e staro fizkultumo pravilo je, da športnik, ki goji poletne panoge, ne sme spati pozimi, ampak se mora udejstvovati tudi v športu, ki je na razpolago pozimi. Nogometaši, v telovadnice in na smuči — to naj bo vaše geslo!
Zakaj toliko o fizkulturi v današnji številki? Zato, ker nismo dobili obljubljenih člankov.
POŽARNA VARNOST V NAŠEM PODJETJU
Ko so našo zemljo zapustili fašistični okupatorji, smo ugotovili, da je naša industrija utrpela ogromno škodo. Na vsak korak je bilo srečati požgane že itak maloštevilne tovarne. Dolžnost delavstva je bila, da ohrani sebi in skupnosti to, kar je ostalo, ker je to ljudska imovina in ker so s tem dani pogoji, da si sami ustvarjajo boljše pogoje za življenje. Najbolj nevarni so bili naši industriji vsekakor požari in iz tega je sledilo dejstvo, da je ministrstvo izdalo uredbo o ustanovitvi industrijskih gasilskih čet, ki so poklicane za to, da same pogase ali vsaj zadrže požar v svojem podjetju do prihoda zunanje pomoči. Da pa do te skrajnosti, to je do požara, ne bi prišlo, je bila izdana še podrobna uredba o ukrepih za preprečenje požara. Potom te uredbe so zavezani vsi uslužbenci, predvsem pa oddelko-vodje, da pokrenejo vse v pogledu požarne varnosti. Tukaj bi našteli le nekaj glavnih točk, na katere je treba polagati največjo pozornost:
1.	ko preneha delovni čas, je treba pregledati in pogasiti vse peči in izklopiti vso električno napeljavo oddelka,
2.	vse delavnice, kjer se dela z lahko vnetljivim materialom, se morajo po delu očistiti odpadkov in jih spraviti na ognja-varni kraj,
3.	mastne krpe se morajo držati le v ognjavarnih posodah, ki morajo biti opremljene s primernim pokrovom,
4.	vsi prostori, kjer se hranijo lahko vnetljive snovi, morajo biti označeni z napisom »Ognja nevarno«. V takih prostorih je tudi strogo prepovedano kaditi ali prihajati vanje z odprtimi svetilkami.
Tukaj smo našteli le nekaj glavnih točk. Če pa bi kljub vsej previdnosti le izbruhnil požar, je dolžnost najbližjega, da ga skuša pogasiti in da obvesti o tem takoj po telefonu št. 46 in tov. ravnatelja in poskrbi za signal za požar, ki je trikratno kratko zvenenje z zvoncem v presledkih.
Z ostalimi ukrepi pa bomo seznanili članstvo v eni prihodnjih številk.	—č.
Kako ugaša iniciativa ... Pri prvi številki našega vestnika je sodelovalo pri lomljenju kar pet tovarišev iz pododbora uredništva in uprave, tako da se je tovariš meter komaj obračal v meternici. No in pri drugi številki je bilo že bolje — navzoča sta bila samo dva tov. iz uredništva. Kaj pa mislite, koliko jih je bilo pri lomljenju tretje številke? — Nobenega.
Vsem, ki doslej še niso nič prispevali za »Črno na belem«. Mnogo bolj pester bi bil lahko naš list. Še bolj bi člani segali po njem. Tudi koristil bi lahko več. Če . . . bi vanj čitatelji več pisali. V knjigoveznici ja n. pr. več starejših tovarišev, ki jih je treba pohvaliti zaradi njihovega požrtvovalnega dela. Zakaj nekdo iz knjigoveznice ne napiše nekaj kratkega o tem? V klišarni se večkrat menijo o normah. Zakaj nekdo iz klišarne ne napiše nekaj o teh normah? Nekje je nekdo, ki večkrat dela »plavo«-Zakaj ne bi napisali nekaj tudi o takih ljudeh? Itd. itd.
Svoje prispevke oddajajte grupnemu poverjeniku ali predsedniku pododbora ali nekomu od upravnega odbora ali tov. čenčiču, skratka v prave roke bo prišel, le napisati ga je treba.