RAZVOJ MLAJŠEGA PALEOZOIKA PRI SELCIH Anton Ramovš V neposredni bližini Selc mlajšepaleozojski skladi doslej niso bili znani. Severno, vzhodno in zahodno od vasi so na Kossmatovi geološki karti Škof j a Loka in Idrija (1:75.000) drobniki in različni skrilavci starejšega paleozoika, južno od Sore pa razen teh še devonski apnenci in dolomiti. Karbonski skladi se pokažejo šele južno od pasu drobnikov in skrilavcev med Dolenjo vasjo in Spodnjo Golico. Po Kossmatu spada ozemlje okoli Selc v drobniško cono, ki ji pripadajo razen drobnikov tudi apnenci in skrilavci (Kossmat 1910, 83 do 86). Karbon. Južno od Selc imajo karbonski skladi približno enak obseg, kot ga kaže Kossmatova geološka karta. Lepo so razgaljeni na stari poti iz Selc v Golico in se pokažejo kmalu nad aluvialnimi naplavinami Sore. Spodaj prevladujejo sivi in modro sivi sljudni glinasti skrilavci in peščeni skrilavci. So močno dislocirani, večkrat zgneteni in na več krajih celo spremenjeni v modro sivo ilovico. Bliže Spodnji Golici se pokažejo tudi sivi in rjavkasti kremenovi peščenjaki v različno debelih ploščah in povečini drobno zrnati kremenovi konglomerati. Južno od Spodnje Golice je precej debelo zrnatih kremenovih konglomeratov, med katerimi ni peščenjakov. Konglomerati sestoje skoraj iz samih kremenovih zrn, le tu in tam so vmes kosi modro sivega glinastega skrilavca. Zaradi močne dislociranosti skladov ni mogoče natančneje ugotoviti, v kakšnem zaporedju so se usedali skrilavci, peščenjaki in konglomerati, in kolikokrat se je sedimentacija menjala. Kaže, da so najstarejši glinasti skrilavci, ki prehajajo navzgor v drobno zrnate kremenove peščenjake in se z njimi sprva še menjavajo. Šele kasneje je prevladala sedimentacija drobno zrnatih in debelo zrnatih kremenovih konglomeratov, ki so debeli več deset metrov. Kosi glinastih skrilavcev v njih kažejo, da so bili nekje, ne posebno daleč, na kopnem tedaj že karbonski glinasti skrilavci. Karbonski skladi so brez fosilnih ostankov. Po sedanjem poznavanju jih uvrščamo v srednji del karbonske dobe kot ekvivalent »hochwipfelskega karbona-« v Karnijskih Alpah. Javorniški skladi (uralij) manjkajo, če je seveda ves »hochwipfelski karbon« res le iz srednjega dela karbonske dobe; njegova starost še vedno ni natanko določena. Perm. V okolici Selc ni spodnjepermskih kamenin, trogkofelskih apnencev in trbiške breče, ki manjkajo tudi drugod v Loških in Polho-grajskih hribih in v Posavskih gubah. Med srednjepermskimi plastmi so le grodenski skladi. Pokažejo se na več krajih, vendar povsod le kot majhne krpe ali samo kot sledovi v dis-lokacijski coni med karbonskimi in mlajšimi kameninami. Največ jih je jugozahodno od lesenega mostu čez Soro na poti iz Selc v Dolenjo vas. Stisnjeni so med zgornjepermske (žažarske) sklade in triadne plasti, na severovzhodu pa sežejo do aluvialnih naplavin. Sled grodenskih skladov je nato blizu zgornjega konca steze iz Selc v Spodnjo Golico, zahodno od višinske kote 502 m. Nekoliko več grodenskih plasti je jugozahodno od višinske kote 502 m in so lepo razgaljeni ob novi cesti v Spodnjo Golico. Grodenski skladi sestoje povsod iz vijolično rdečih glinastih skrilavcev, peščenih skrilavcev in kremenovih peščenjakov. Manj je srednje debelih kremenovih konglomeratov. Nekaj je vmes tudi zelenkastih kamenin. Skrilavci so običajno drobno zgubani, zgneteni in marsikje že spremenjeni v vijolično rdečo ilovico. Stratigrafsko zaporedje skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov zaradi izredne dislociranosti ni nikjer vidno. Gotovo je le, da skrilavci prevladujejo in da prehajajo v skrilave peščene plasti. V najmlajši perm spadajo žažarske plasti, razgaljene južno od Selške Sore jugojugozahodno od Selc ob novi cesti v Spodnjo Golico. So močno dislocirane in leže med grodenskimi in werfenskimi skladi. Morda je ob njih tudi nekaj mlajšemezozojskih kamenin. Od grodenskih skrilavcev proti werfenskim plastem so razgaljeni naslednji žažarski skladi- a) Modro siv skladnat in ploščast apnenec z belimi kalcitnimi žilicami. Plasti so zdaj debelejše zdaj tanjše; pozamezne se celo izklinjajo Med apnenimi skladi je nekaj bledo vijolično sivih lapornih skrilavcev različne debeline. Tudi apneni skladi imajo ob sosednjih skladih vijolične lapornoglinene prevleke ali tanke pole; debelina okoli 15 m. b) Črn ploščast in skladnat apnenec z belimi kalcitnimi žilicami. Vmes so črni lapornoglineni skrilavci in glineni apnenci. Debelina okoli 2 m. c) Ploščast in skladnat modro siv apnenec z vmesnimi polarni črnega in rdečkastega lapornoglinenega skrilavca. Debelina kakih 5 m. d) Precej dislociran ploščast apnenec z vložki skrilavca; debelina približno 4 m. e) Črn skladnat in ploščast apnenec z belimi kalcitnimi žilicami; vmes so črni glineni laporji in skrilavci. Debelina okroglo 8 m. f) Močno dislociran temno siv in črn, delno skladnat delno ploščast apnenec. Vmes so bledo vijolični laporji in skrilavci. Širina blizu 30 m. g) Nagubani, delno sivi delno bledo sivo vijolični laporni skrilavci. Vmes so plošče belo žilnatega apnenca in drobne pole črnega glineno-lapornega skrilavca. Debelina približno 5 m. h) Zelo dislociran in zdrobljen siv dolomit in dolomitna breča. Debelina nekako 20 m. Zgornjepermske sklade pokrivajo sivi werfenski laporni skrilavci in temno sivi ploščasti apnenci, ki se menjavajo s skrilavci. Vanje je vri- * njenega nekaj zgorajepermskega črnega ploščastega apnenca s črnim glinastim skrilavcem v obliki svoda. V žažarskih skladih so fosilni ostanki razmeroma redki. Makrofavna že ni znana. V apnencih in laporjih so ponekod pogostne apnene alge, redke so drobne foraminifere in ostanki pecljev morskih lilij. Večina apnencev in laporjev vsebuje le skromne fosilne ostanke, ki so vrh tega še slabo ohranjeni. Apnenci z menjavajočimi se laporji in skrilavci pripadajo apneni seriji skladov s favno južnotirolskega in indoarmenskega tipa Loških in Polhograjskih hribov, in sicer horizontu s številnimi apneni mi algami, foraminiferami, belerofoni, briozoji in ostanki iglokožcev. Zelo verjetno je v vrhnjih apnenih skladih zastopan horizont z žveplenimi gomolji, čeprav le-teh nismo našli. Za horizont s številnimi apnenimi algami in drugimi okameninami so značilni tudi vijolično rdeči glineni laporji, ki so bcdisi kot samostojne plasti, ali pa sestavljajo tanke prevleke po apnenih skladih in ploščah. Prav take razmere najdemo v omenjenem horizontu v Polhograjskih hribih. Vijolično rdeče laporne in glinene plasti karakterizirajo mlajše zgorajepermske plasti tudi v gorovju Biikk in pri kraju Nagyvisnyo na Madžarskem. Dolomite nad apnenimi skladi smemo uvrstiti v vrhnjo, to je apnenodolomitno serijo žažarskih skladov Loških in Polhograjskih hribov, vendar jih pri Selcih ni mogoče podrobneje razčleniti. DEVELOPMENT OF THE YOUNGER PALAEOZOIC AT SELCA VILLAGE