378
Slovstvo slovensko.
Polno torbico imamo danes novih knjig, ki so večidel slovenske ali saj so jih Slovenci spisali.
Začnemo s starim in milim nam znancem, ki se zove:
* Domač koledar slovenski za prestopno leto 1864. Spisal P. Hicinger, farman in dekan postojnski. 9. tečaj. S podobšino sedanjega Velehrada. V Ljubljani založil J. Giontini, natisnil Jož. R. Milic. —¦ Kar smo v pohvalo Hicingerjevega koledarja že osemkrat rekli, rečemo z dobro vestjo tudi devetikrat, da ga nimamo bolj praktičnega koledarja od tega; česar leto in dan potrebuješ za vsakdanje potrebe, nahajaš v njem. Med druzimi podučnimi sestavki donaša ti letošnji tudi podobo in popis Velehrada, o kterem se je bralo letos toliko, in kamor je potovalo mnogo slovanskega naroda.
* Goriški letnik za citatelje vsacega stanu. Prvi tečaj za leto 1864. Vrednik Fr. Zakrajšek, učitelj na c. k. visi realki v Gorici. Založnik Kari Sohar v Gorici. — Obširna knjiga na 15 polah podaja nam mnogo podučnega in zabavnega berila. — Prvi del obsega marsikaj za praktično rabo, na pr. vremeno-znanstvo, poduk o pismenim in štempeljnini, spominsko kazalo , velikost evropejskih držav in število ljudstva, majhno lekarnico (apoteko) itd. Pri „Iekarnici" bi radi pogrešali svetu o ,,vinu" in „žganji", ne da bi vino in žganje ne bilo mnogokrat zdravilo, al zelo nevarno je, če se pravi, da z vinom se odpravi vsaka slabo ta in omotica, ali ,,da naj se otroci, ki so padli in se potolkli, po vsem životu umivajo z vinom." Naj bi o zdravniških rečeh nihče ne pisal, kdor ni zdravnik, pa tudi se prestavljalo ne, kar ni pisal zdravnik; mala pomota utegne tu velika škoda biti. Tega ne terjamo iz sebičnosti monopola zdravniškega, ampak iz skrbi, da se nehote ne primeri kaka nesreča. — Drugi del obsega humoristično in satirično berilo. Gosp. izdatelj, beri ime njegovo odspred ali odzad, ima za satiro in humoristiko lep talent; to nam je pokazal že marsikrat v svojih spisih in tudi danes. Čeravno nam ni po vsem jasno, kar prav za prav meni s humoresko
„Zrak na Smoliei", nas je ta sestavček vendar vrlo mikal, še bolj pa njegovi svetje, kaj naj si izbero naši slovenski malarji za svojepredmete. Tuje gospod pisatelj marsiktero ostro pušico izpustil iz satirične svoje tulice. S Kišotom pa, da naravnost rečemo, nismo prav nič zadovoljni. Oho! — nas utegne zavrniti gospod prestavljavec. Al naša misel je , da je škoda za trud, ki se obrača na take, če tudi cenjene, dela, ki niso „naše gore listi*', ki v življenji našega naroda nimajo eksemplarov, da bi jih rojaci naši razumeli; „prešpanjsko" jim ostane vse, ker ne poznajo ne „ritterjev" , ne „klatežev", še manj pa jim potem mora jasna biti satira, ki je v takem spisu skrita. — Sicer pa ima drugi predalček še marsikako smešno drobtinico. V tretjem delu beremo „Z god o vin o grofije goriško-gradiškanske", „o gazu in plinosve-čavi" („Novice" so podale unidan svojim bravcem ta spis pridnega realca Kunčiča), narodne pesmi, p r a v-lice, vraže, uganjke, šopi ček umetnih pesem, večidel izvirnih. Končava se pa „Letnik" s popisom ^literarne delavnosti po Goriškem v zadnjih letih." — Ako se razproda letos toliko „Letnika", da bo založnik zadovoljen, obeta nam gosp. izdatelj, da prihodnje leto pride še v obširniši knjigi na svetlo, zato pa tudi prosi pisatelje slovenske, zlasti za napredek slovenščine vnete goriške mladenče, naj ga podpirajo v težavnem poslu. — izrekši svojo zadovoljnost nad večim delom letošnjega „Letnika" naj razodenemo le še to željo, naj bi založnik ceno kolikor je moči znižal, da tudi manj premožni morejo seči po njem.
*  Koledarček za leto 1864. Izdala v Celovcu družba sv. Mohora, je, kakor vsako leto, tudi letos skrbno se stavljena knjižica.
*   Velika Pratika za leto 1864. Izdala kmetijska družba v Ljubljani. Vrednik prvega dela , ki je prav za prav ,,Pratika", je gosp. fajmošter Blaž Potočnik, vrednik dodanih podučnih spisov dr. Jan. Bleiweis; založnik je Jož. Blaž ni k v Ljubljani. Prvikrat letos nahajamo v ,,illustrirani" naši „Pratiki" naša slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Dobro! Podučni del obsega: Goveja kuga — in kaj naj vsak gospodar o nji ve. — O razstavah kmetijskih pridelkov. Kaj so razstave? Ali so že stara navada ali ne? Čemu so? — Dalje naznanja „Pratika" 10 „gospodarskih skušinj", — ,gospodarsko novico". — „Pogovori pod lipo", v kterih se razlagajo „n ar o dne dolžnosti", sklepajo letošnjo „Pratiko".
*  Jezicnik ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal J. Mam, katehet in učenik slovenščine na visi gim-nazii ljubljanski. L Leto. Natisnil in založil J. Rud. Milic. „Učiteljski Tovarš" je prinesel letos te po-menke med učencem in učiteljem, ki jih je spisal gosp. prof. Marn. Ker smo že v „Tovaršu" radi brali to slovnično podučevanje, smo zdaj tudi veseli, da je natisnjeno v posebni knjižici. Prav ob pravem času je prišlo to delce na svetlo in dobro došlo bode vsem, ki bero naše sedanje knjige in časnike, in marsikrat zadevajo na razloženo pisanje, ker ta piše tako, uni pa drugače. Cegavo je pravo? — misli in misli potem marsikdo, pa ne ve si razjasnila, da to ali uno je pravo, mnogokrat pa tudi oboje. Te razjasnila nam v kratkočasnih pogovorih temeljito podaja „Jezičnik" v 1. svojem ,,letu", pa nam jih obeta še podati v 2. itd. „Naglo se lika mila slovenščina; hitro, skoraj prehitro spreminja svojo pisavo. Da bi sebi in svojim rojakom kolikor že pojasnil razne knjižne oblike slovenske, sem jel spisovati o slovenskem pisanji v razgovorih ali pomenkih, ker je razlaganje ktere koli slovnice samo na sebi presuho in premalo mično" — pravi gospod pisatelj v predgovoru k tej zanimivi knjižici. Razlika
379
me mika: pravi dalje, vendar le tako daleč, da pisava ne dela skaze." V 50 pomenkih razjasnuje , kaj je, na pr. pravo: ali učitelj, ali učenik ali učnik? ali učencov ali učencev — com ali cem, — uže, vže, že, sem ali sim, i ali ej in oj? — jaz, jez, jes, jest? — starša hči ali starši hči? — sladka vina ali sladke vina? — možki ali moški, družtvo ali društvo? — sadaj, sedaj ali zdaj in zdej? — po leti ali poletu? vediti ali vedeti? — om — ega — am — iga? — ste ali sti? — da ali de, ven.-,ali vun? — tisuČ ali tisoč? itd. itd. Te in take razlike razjasnuje „Jezičnik", v^kterem je včasih huda pravda za to ali uno obliko. — Živega priporočila vredna knjižica se dobiva pri gosp. Marnu po 50 nov. kraje.
*  yaaje>ini iipaBonic c.iaBJaiuKi, to je, Uzajemna slovnica ali mluvnica slarjanska. Spisal i na svetlo dal Matija Maj ar, ziljski župnik v Gorjah. (Post Arnold-stein, Karnten.) Dolgo pričakovana slovnica ravnokar je prišla na svetlo; prvi zvezek, ki smo ga prejeli, govori v prvem razdelku „o slavjanskom jeziku v
obče", — v 2. „o pismo slavjanskom" in v 3. „o pravopise uzajemnom". — Treba je natančnega spregleda, predno se v tako veliko delo more spustiti kritika. Za danes tedaj naznanjamo samo, da je zanimiva knjiga prišla na svetlo.
*  Nauk za mladino od Marka Antona Mureta. Na svitlo dal dr. Valentin Fassetta, prvi primarij bolnišnice beneške. — Cela knjiga, natisnjena na Dunaji v založbi Geroldovi, slavnega Marka Antonia Mureta v latinskem jeziku pisano delce v 105 vrsticah pod naslovom „lnstitutio puerilis" podaja nauk mladosti v vseh v našem cesarstvu navadnih jezicih, tedaj tudi v slovenskem po prevodu gosp. Umeka-Okiškega. Da bravci naši spoznajo osnovo tega delca, damo jim nekoliko vrstic za pokušnjo:
Dokler si nježen otrok, te željno poslušaj nauke, Naj ne pomni jih duh sam, tudi odkrivaj jih z deli!
Najpred časti Boga ter starise čislaj in one, Ktere ti dala namesti je starišev sama narava. —
Nikdar ne lagaj; laži ne koristijo nikdar. Ako pregrešil si kaj, spoznaj; odpusti se ti rada.
UČi se rad; kaj slajše je, kakor učiti se mnogo! Njega, ki rad se uči, spremljujeta Čast in bogastvo.
itd.
Prevod je izvrsten; beseda teče gladko in tolmači natanko izvirni spis. Bilo bi prav, da v vsaki naši ljudski šoli bi v veliki obliki visel zlata vredni „nauk za mladino.u
*  Postonjska jama. Popisal dr. E. H. C o s t a. Natisnil J. Blaznik. Založil J. Giontini v Ljubljani. 1863. Dobro došla nam knjižica, ktera lepo popisuje slavno našo jamo in jo razjasnuje s natanjčnim črtežem vseh njenih razdelkov.
*   Detelj ca. Življenje treh kranjskih bratov fran-cozkih soldatov. Spisal fajmošter Janez Cigler, izdalo društvo sv. Mohora v Celovcu. 1863. — Našega „Višnjegorskega" ime je tako dobro znano po vseh okrajnah slovenskih, da po njem samem se že hvali tudi „Deteljca".
*   VeČemice. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Oelovcu 1863. — Kitico ličnih bukev, ki jih marljiva družba vsako leto na svetlo daje, lepšajo tudi „Večer-nice" z dobro izbranim gradivom.