82          Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije     Hmeljar, 85 
V zadnjem času se na širšem območju Slovenije, tudi 
na območju Savinjske doline, srečujemo s pojavom 
stenic, kot so zelena smrdljivka (Nezara viridula), rjava 
ustnjatka (Coreus marginatus), vse pogosteje pa je 
prisotna tudi marmorirana smrdljivka (Halyomorpha 
halys), ki je škodljivka različnih vrst sadja (huške, 
jabolka), poljščin (soje, koruze), zelenjave 
(paradižnika, fižola). V letošnjem letu smo jo zelo 
pogosto opazili na visokem fižolu, npr. Savinjskem 
sivčku, pri čemer pa nismo opazili poškodb na zrnju 
fižola. Gre za stenico smrdljivca, ki poleg deformacije 
plodov pušča neprijeten vonj; pogosto poškodovani 
plodovi niso primerni za uživanje.  
Marmorirano smrdljivko smo v času obiranja hmelja 
zasledili tudi v hmeljiščih, predvsem pa na obiralnih 
strojih. Zaenkrat nismo ugotovili, da bi na hmelju 
povzročala kakšne poškodbe. Verjetno gre za 
gostiteljsko rastlino, ki ji nudi zatočišče – počivališče. 
Upajmo, da ostane tako, namreč za omenjeno stenico 
kot tudi ostale stenice obvladovanje s kemičnimi 
snovi ne daje želenega rezultata, njihovo populacijo le 
malo zmanjšuje, torej z insekticidi ne zmanjšamo 
gospodarske škode. Glede na dejstvo, da bomo v 
hmeljarstvu izgubili insekticide s kontaktnim 
načinom delovanja, pa bi bila bojazen še tako večja, 
če bi imeli kakšnega novega škodljivca, kot je npr. 
marmorirana smrdljivka. 
 
Ličinka marmorirane smrdljivke na stroku fižola  
(Foto: M. Rak Cizej) 
 
Alternativno zatiranje plevelov z vročim 
penastim tokom  
Silvo Žveplan, 
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
V zadnjih letih se v urbanem okolju srečujemo s 
težavami pri obveznem zatiranju plevelnih vrst, še 
posebej teh, ki so nevarne za zdravje ljudi. Na javnih 
površinah (športna igrišča, okolica šol, vrtcev, 
bolnišnic, domov za starejše občane …) velja 
prepoved uporabe herbicidov za zatiranje plevelov. 
Na objektih javne gospodarske infrastrukture (ob 
cestah in železnicah) je raba herbicidov v zadnjih letih 
močno omejena. Zato intenzivno iščemo alternativne 
metode za zatiranje plevelov v urbanem okolju. Te, 
naravi prijazne metode, so še posebej pomembne na 
vodovarstvenih območjih, kamor spada tudi velik del 
Spodnje Savinjske doline. V Savinjski dolini, in še 
posebej na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo 
Slovenije, imamo že dolgo tradicijo gojenja zelišč. 
Pridelovalci se vso rastno dobo zelišč soočajo s 
pogostimi in neenakomernimi vzniki plevelov. 
Posledično je potrebno veliko ročnega dela - 
okopavanja in pletja, da pleveli ne prerastejo gojenih 
zelišč. V letih 2022 in 2023 smo v praksi preizkusili 
alternativno metodo zatiranja plevelov z vročim 
penastim tokom (Foamstream®) v urbanem okolju in 
pri pridelavi zelišč. Za to potrebujemo napravo 
Weedingtech, ki je dizelski agregat. Ta vodo v grelniku 
pod pritiskom segreje na 106 C. Računalniško 
krmiljenje doda priporočen odmerek aktivne 
sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega 
ročaja. 
Na plano priteče vroča pena, ki jo delavec nanese na 
plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površini 
plevela, posledično vroča voda učinkuje dlje časa. 
Zaradi vročine popokajo celične stene v plevelu in 
začne se proces odmiranja.  
 
Prikaz nanašanja vročega penastega toka na IHPS  
(Foto: S. Žveplan) 

Hmeljar, 85   Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije          83 
 
Plevel po nanosu vročega penastega toka začne odmirati, 
ker popokajo celične stene; takole izgleda tretiran plevel po 
sedmih dneh. (Foto: S. Žveplan) 
 
Štirinajst dni po nanosu vročega penastega toka vidimo, 
da se je plevel popolnoma posušil. (Foto: S. Žveplan) 
Pena je patentirana in se imenuje Foamstream®. 
Sestavljena je iz rastlinskih olj (kokosovo, palmovo, 
ogrščično) in glukoze (iz krompirja, koruze, pšenice) 
in je biološko popolnoma razgradljiva. Dejansko gre 
za okolju prijazno metodo zatiranja plevelov, ki je 
dovoljena tudi v ekološki pridelavi. 
Naprava se lahko namesti na dostavna vozila (kombi, 
pick-up, terenska vozila) ali na prikolico. Če 
primerjamo znane fizikalne metode za zatiranje 
plevelov, lahko zaključimo, da s plinskim ožiganjem 
plevelov potrebujemo 14 izvajanj letno, z uporabo 
pare 12 izvajanj letno, z uporabo vroče vode 6 izvajanj 
letno in z uporabo vročega penastega toka 3 izvajanja 
letno. Vroči penasti tok lahko sterilizira tudi semena, 
kar še dodatno zmanjšuje potencial plevela. 
Z uporabo vročega penastega toka za zatiranje 
plevelov, mahu in alg na javnih površinah in objektih 
javne gospodarske infrastrukture ter pri pridelavi 
zelišč bi lahko v Savinjski dolini postali 
konkurenčnejši in do okolja še prijaznejši! 
 
Z napravo Weedingtech ustvarimo vroči penasti tok 
Foamstream® (Foto: S. Žveplan)  
 
 
 
 
Kontakta: 
marta.globokar@intercal.si - 041-708-752 
polona.kurez@intercal.si - 051-267-962