PROSVETA LETO—YEAB XXV. ■u«u k ae.oo ,' . .L !L" J1 M MaSaS^OkB 'VMilOT (MtUN ior mailmc a GLASILO SLOVENSKE fiAMOpNE PODPORNE JEDNOTE MAT a UwwUU Am MtUr JUUU7 Aa« of »U. M UM pMt^fftM M&rvk I. im. ZAHTEVAJO OBDAVČENJE VISOKIH DOHODKOV IVoKresIvd v senatu podpirajo Couzeasovo predlogo VVashington, D. C., 16. maja. — Progresivna grupa v senatu je otvorila kampanjo, da se v davčni načrt uključi predloga, katero je sestavil James Cou-zens is Mtahigana. Ta predloga določa- zvišanje davkov na visoke dohodke na stopnjo l 1316. Zagovorniki predloge pravijo, da bi vlada dobila 466 milijonov dolarjev letnih dohodkov več kot pa predvideva davčni načrt, katerega je odobril senatni finančni odsek, ako bi kongres sprejel provizije za zvišanje davkov na visoke dohodke. 8 tem bi davčno breme prešlo na tiste, ki lahko plačajo. Senator Dill je argumentiral, da vlada ne more pričakovati, da bi iztisnila denar iz brezposelnih ali pa od farmarjev, ki so prisiljeni "prodajati^ pšenico po 80 centov bušelj ln so na robu bankrota. Tudi ne bo mogla dobiti denarja od manjših vlagateljev, ki so izgubili svoje prihranke radi velikega števila bančnih polomov v zadnjih dveh letih. Edini izhod je dodatno obdavčenje visokih dohodkov. Spor mi republiko Peru la Mehiko Obe vladi sta pozvali dtploma- tič-ne reprezentante domov najiji minister Manuel C. Tellez je naznanil, da šo bili diplom*-lični stiki med Mehiko ln republiko Peru pretrgani. Tellez je zjavll, da Je perujska vlada nedavno zahtevala od Mehike, naj odpokliče svojegs poslanika Juen B. Cabrala ln o-stale člane njegovega štaba domov, ker niso več sprejemljivi kot dipdomatični reprezentanti mehi&ke vlade. Perujska vlada je obtožila mehiško poslaništvo, da se je vmešavalo v notranje politične zadeve ter podpiralo komunistično Kihanje, ki ogroža mir v deželi. Mehika je potem pozvala svoj diplomatičnl štab, naj se vrne domov, obenem pa je izdala potni list perujskemu poslaniku v Mehiki Oscar Barrenchea y Ray-Kadosfe. Kot se glase poročila iz Ume, nesporazum med državama bazira na dokumentih, katere je policija zaplenila v navalu na glavni stan stranke Aprtsta, katera vodi opozicijo proti vladi. Vlada dotži pristaše te stranke odgovornosti za rsvoRo perujskih pomorščakov, ki Je bfls potlsčens. (.lavni voditelji revolte so bili pred perujskim vojsškim tribu-nalom pred par dnevi obsojeni na umri, neksteri drugi pa na dolgoletni lapor. * ■ 1 " 1'oštarjl bodo morali podpirati H oo ver Je Sprlngflild, Mo„ 16. maja. — W Irving Glover, pomožni generalni poštar, Je na konvenciji poštarjev izjavil, da morajo vsi » raniti in podpirati predsednika Hooverja. Ako ae bodo upirali, jim je zagrozil z izgubo dela. Vi ste del administracije," Je 'l-ial Glover. "V pondeljek se b«»m vrnil v Waahlngton ln bom 7 <**eljem sprejel reslgnsclje ^ h tistih, ki nočejo podpirati pr« rWdnikn Hooverja." Odvetniška zbornica preiskuje Škandal pri upravljanju propadlih bank vznemirja odvetnike Chicago, 111., torek, 17. maja (Miy 17), 1»32. L»iltns ai speclal rau of postaj pr^vidod for is »ftlon 1103, Act af Oct. 8, ll>17, authorittl on JttM 14, 191 f Sul)»t ripttun »6.00 &TEV.—NUMBER 117 INK ras v Aziji sahteval 86 življenj "aag, 16. maja. — poročila l* '•»tavije, Java, javljajo, da Je tndeast oseb Izgubilo življenje i' i katastrofalnem potresu, ki I' v če raj obiskal holandsko kopnijo v Vzhodni Indiji, veliko ^vilo drugih pa Je bilo ranje-" h Materialna škoda ss ceni ns milijo« dolarjev. Chicago. — (FP) — fckaška odvetniška zbornica je bila prisiljena odrediti preiskavo v u-pravo bank, ki so. v konkurzu. Koliko bo ta preiskava dosegla, je drugo vprašanje, kajti znano je, da je mnogo članov odvetniške zbornice zapletenih v škandal. Obtožbe se slišijo, da upravitelji propadlih bank prejemajo velike plače kakor tudi odvetniki, ki so v njihovi službi. Denar, ki bi ga imeli dobiti vlagatelji, gre v žepe teh ljud. (Prišlo je tudi na dan, da sodišča imenujejo za upravitelje politike, to je načelnike volilnih okrajev, dasi je znano, da so ti večinoma nesposobni za posel, katerega naj bi vršili. Wagatr za prisilno vladno zavarovanje V manjšin Jak em poročilu urgira J ustanovitev sistema po državah z zveznim sodelovanjem WaahingUn71' (FP) — Senator Wagner iz New Yorka je te dni predložil senatu kot član posebnega odseka manjšlnjsko poročilo, v katerem priporoča U-stanovitev sistema prisilnega zavarovanja proti brezposelnosti. .Senat je imenoval odsek Še lansko leto z navodilom, naj preišče problem zavarovanja proti brezposelnosti. Poleg Wag-nerja sta bila v odseku senatorja Hebert iz Rhode Islanda ln Glenn iz Illinoiaa, oba pristaša "prostovoljnega" »varovanja. Wagner v svojem poročilu na«, rovanje farsa in sploh neizvedljivo, ker je odviano od posameznega podjetja, da-ll hoče zavarovati svoje delavce alt ne. Ker je med podjetniki več "koštru-nov" kot ovčic, ki nasprotujejo vsakršnemu zavarovanju, ne morejo uveljaviti prostovoljnega sistema niti podjetniki, ki vidijo to potrebo, ker bi ne mogli konkurirati s podjetniki brez te obveznosti. On zagovarja ustanovitev sistema po državah. Pri tem naj bi sodelovala tudi zvezna vlada. Slednja naj bi po njegovem mnenju dajala davčni popast podjetnikom v državah, Id • upeljejo vladno zavarovanje. Ta popust bi lahko znašal do 80% zveznih davkov. Pobija tudi stališče Ameriške delavske federacije, ki pravi, da je proti brezposelnostnemu zavarovanju iz razloga, ker bi ta paternalUtlčnl" čin oslabil organizirano delavstvo. Wagner pravi, da je ta domneva brez podlage in da evidenca pokazu-je bsš nasprotno. V vseh državah je ta zakonodaja smatrana za neobhodno potrebo. Izven Rusije je v Evropi pod eno sli drugo formo zavsrovsnih proti brezposelnosti »4,684,000 delsvcev. Glede nazl vanja tega zavarovanja z "dolo," pravi Wagner, da bi "ne smela nobena informirana oseba rabiti tega izrazs. ker brezposelnoftns podpora, ki Jo prejema zavarovana oseba. nI nič bolj« dola kot zavarovalnina za posmrtnino." "Neizbežna dolžnost družbe je, da skrbi za tiste, ki so m po lastni ktlvdl izgubili pogoje do žlvljenskega obstanka. In ko tehtam efekte, ki Jih pusti milo-ščina na karakterju, na morali ln na državljanstvu, mi ni te*ko odločJtl se za zsvsrovsnie," o Ks terem pravi, ds Je cenejše kot ps miloščina. Senatorja Heberf in Glenn še nista predložila svojegs poroči Is. Pričakuje ps se. ds bosts ns glašala "prostovoljno" zavaro-vsnje. f Ekssfcaeijs ssvN-kih sgenlev KITIH IF MORII Novi izgradi izbru cTunS- hAiii NOVEGA OTROKA Otroka je baje ugrabila in umorila skupina petih moških in ene ženske Nsw York, 16. maja. Ju Pet moških ln ena ženska, katerih identiteta je znana, so odgovorni za ugrabljeje Lindberghove-\ otroka v noči 1. marca in za poznejši umor, se glase informacije, katere so prišle v roke državni policiji v New Jerseyju. Policija pričakuje skorajšnjo a-retacljo enega ali več članov te skupirfe. Te informacije so pripomogle policiji, da je prvič sestavila dosledno sliko o ugrabi jen ju |n načinu umora.1 Policija pravi, da so tri osejte od te grupe aktualno izvedle u-grabljenje. Eden od teh je bil Nemec, drugi Italijan, tretji pa Bratllljanec. Nemec je spisal noto, v kateri je rabil nemško besedo "gut" namesto angleške good". Ženska v skupini je bila Američanka, kakor tudi ostala dva člana. ženska je bila povabljena na sodelovanje v zaroti, katere prvotni namen je bil dobiti veliko odkupnino za otroka, da bo skrbela za otroka tekom pogajanj med ugrabi j i vel ln Llndber-ghom. Policija meni, da skupina ni namerovaUL umoriti otroka; to je storila šele potem, ko so se njeni načrti izjalovili. Vodilni zarotniki niso šli v. bližino Lindberghovega doma na večer iMosabljenja, temveč so o-stali vkolibi v sourlandskih hribih, kamor naj bi bil otrok pri-nešen, aktualni ugrabi j i vel pa so se odpeljali v avtomobilu, ki je nosil newyorško licenčno tablico, proti Llndberghovi hiši. 2enska Je ostala v avtomobilu, dočim sta se ostala dva splazila v spalnico ln ukradla otroka. • Ena jftvar, na katero so u-grabljivci pozabili, pravi policija, Je bfl lepilni trak, s katerim bi morali otroku zamašiti usta, da ns bi kričal. Ta izpregled je bil najbnž usoden za otroka, ki je imel močno razvita pljuča ln bi ae njegov krik slišal daleč naokoli. V spopadu med Hindutl in muslimani Je bilo 94 oseb ubitih liondon, 16. maja Iz Bomba j a se gf raj prišlo do med Hindutl ln terlh je bilo tri in nad štiristo ra; V mestu je za Britske avtoritet U' policijo ln vos čljo nadaljnje ki so včeraj na govine in Jih HombaJ, Mi Vojaške avtoritet čje število čet, daj njo policijo in v ja je silno na pred novimi i: t fin muslimani set oseb ,ki so b izgredih y soboto najbrž podleglo U Poročila da Je vče-ih izgredov llmani, v ka-oseb ubitih enih. ala panika, mobillzlra-, da prapre. 1 zgrni nl-i tudi na trli. 16. maja. — so poslale ve-ačljo tukajš-vo. Situacl-In bojazen med Hindu-ellka. Petde-ranjene pri nedeljo, bo odbam. • vorni za Vojaška klika naglega šlr, Irana radi paciflama I .ondon* 16. mu a. — Tukajšnji liberalni list l sws Chroničle piše, da je padft tlčno gibanje, kj se liri na Japo skem, alarmiralo milttarlstičnc kliko) ln da Je radi tega organii rala teroristične akcije, kater i rezultat js bil umor premljei }a Inukal-a in bombni napadi n4 elektrarne in druga poslopjs. •Poroča se, di banje na Japonskem zelo napredovalo v zadnjih tednih. News Chronicle meni, da bo revolucija, ako Izbruhne na Japonskem, milita rističnega značaja. Umor japonskega premijerja smatrajo taikaj za nadaljnji poskus militaristtčnih fanatikov, ki skušajo s terorističnimi akcijami prisiliti vlado, da bi se Izrekla za mltltartstičn) absolutizem. SVARI PRED LA2-MEStANSKE GA USTA Teorija Js, da so ugrabljivcl držali par dni otroka v koči, toda ko je policija pričela prelaka-vatl okolico, so otroks umorili, da so potem lažje pobegnili. Rlehberg urgiral senatni naj ne nasede teroristični kam tanj! člkaške "Tribun.." ki as Je pognala v boj sa VVlIkerao- Waahlngton. — (FP) — Te dni js v zadevi sodnika VVllker-sona aopet prišel pred senatni jjistični pododsek Donald Rlehberg, pravni zastopnik Železničarjev, in senatorje avaril pred kampanjo laži, h kateri se j« natekla "Chicago Tribune." da la-aili promocijo zveznega sodnika VVilkersona." Ker je Rlehberg mojsttrsko razkrinkal ves rekord sodnika VVilkersona v tvezl z izdajanjem injijnkcij proti unijam ln njegovi vlogi pri sodnem likvldlfanju večjega števila javnonapravnlh podjetij, ga Je "Tribuna" za tarčo In ga silovito Za krinko ji služI argument, da promociji VVilkersona nasprotujejo raketi rji, kar je po zatrdilu Riohberga le bluf. Senatorjem je dokazal, da Je par glavnih "Tribuninlh" odvetnikov pred sodiščem že večkrat branilo Člkaške vodilne gangals. Ti odvetniki so Člani odvetniške firme Fleming, katero član Je tudi glavni lastnik "Tribuno" Mo-Cormlck. ji^fe JI Senatorjem Je povedal, di N Je branil prevaeti t« stl, ampak so voditelji čarjev inslstirall, naj v njih MC ke nik pripravljen pričati ln predložiti dejstva v avezl z rekordom za promocijo nomlniranega sodnika, ako bo taktika ('Tribune") uspešna," Je rskel Rlehberg, Omenil jo tudi, ds gre glsvnl boj 'Tribuno" za tem, da • krikom In Isžmi zakrije ropanje pri sodni j skem upravljanju bankrotiranih podjetij, o katerih Je odločal sodnik VVUkerson. Raakrin-kal Je tudi Randolphove ln Loe-schove zveze s korumplranlml politiki in raketlrji, katere okušata zakriti s grmenjem proti malim kriminalcem ln proti Rlchbergu, mmm TeroHstične akcij* na Japonskem Policija odkrila zaroto. Bombni napadi na elektrarne. Vlada odredila strogo cenzuro vesti o terosfctičnih akcijah na Ja-ponake*. Bona ■ sprlo vrata. Tskahaši prevasj^posicljo u- Tokle, 16. maja. — PoUcija Jo danes naznanila, da je odkrila veliko zaroto, katero oilj je, raa-dejati s bombnimi napadi vse večjo elektrarno na Japonakem. Dve uri po atentatu na premijerja Inukai-a so teroristi šku-Šali i bombami razdajati tokijsko elektrarno, kar pa Jo policija prepročik. Teroristi so pobegnili. Istočasno so teroristi vrgli bombo na elektrarno v tokijskem predmestju ftaltama. eksplozija jo napravila veliko škodo. Policija v vseh mootlh je bila mobilizirana, da prepreči teroristične atelje. Uradi ameriškega ln brltakega poalantštve so močno zaatrašenl. Korekiyo Takahaši, finančni minister, Je bil imenovan aa premijerja, da naaledl umorjenega Inukal-a, ki jo podlegel ranam od krogel, kater« *> oddali nanj a-tentatorjl. Po umoru premijerja Jo sledila domišlja vssh članov kablnota. pričakuje ae, da bo mi-kado poveril aestavo novo vlado TakahaŠliu, * Japonska Javnost Je vanomlr- tuaclja Je tako napeta, da Ji to- DROBTINICE IZ AHEMSKE RE voueuE Varšava, 16. maja. - Trije moški, ki so bili obsojeni ns smrt na obtožbo, da so bili v ^.žbl sovjetske vlade kot špkmi. oo bili včeraj postavljeni ob zid ln o-streljenl. , ............ >1 -- t«- t.II .(Narisal Jerger.) JustMnl mlnlatsr Mi* nagawa je potval v svoj urad visoke vojaške častnike, da se posvetuje i njimi o akcijah glede zatiranja terorizma. Znano Je, da so mllltarlatlčnl krogi nezadovoljni a vladno politiko v Man-džurijl, kar Je vladna stranka odklonila aproprlaclje «a vzdrževanje Japonske armado v Man- I iangsj, 16. maja. — Tukajšnje poluradns časopisne agsncljs (Rengo, Nlppon ln Dsmpo) so bil« uradno posvarjene li Tokl- ja, naj se objavljajo voatt o nemirih na Japonskem, ker bi to lahko povzročilo razburjenje med Japonskim prsblvalstvom v ftan-gaju. Tukajšnji časopisi so objavili podrobnosti o nameravanem puču Japonskih fašistov 8. novsmbra lanskega leta, ki pa ae js Izjalovil rsdl notrsnjogs nesoglasja med fašisti. Puč so na-msravall Izvesti mladi častniki v armadi ln mornarici. Njihova organtaaclja šteje 28,000 članov. Njen cilj Jo odprava parlamentarne vlada In zatrtjo vseh časopisov rassn dveh, To sta Nlppon, glasilo monsrhlstov, In Tsu-wsnmono, glssllo japonske mili- II ari stične klike. Ksnadakf^^sediššo odklonile ko-munMIČsl prlslv Ottsws, Ksnsds, — Prlziv o imih komunistov, ki ao bili obsojeni na pet let zapora vsak, Je vrhovno qodiššs v provinci Onts-rlo odklonilo. Komunisti so bili spoznsnl krivim ns obtožbo, da so kršili člen kanadsksgs sa-| kons, ki prepovodujs žlrJenjj provrstno propsgsnds. I Mednsrodns dolsvsks obnm-bs Je soda j podvzols ksmpsnfo zs odpravo togs člens, ki ozns-čujs članstvo v komunistični stranki ca zločin. Mednsrodnl delavski obrsmbl so se v toj Iksmpsnjl pridružile tudi nskst«-ra druge sm^rllke delavske or-gsnlzselje. I's rada aoekrsčev v Nsw Vorke New York. — '/sdnjo soboto ss Js tukaj vrši Is iHirsds mokra-čev, katero Js vodil župan Wal-ker. Parade ae Je Odeletllo krog utotlsoč oseti, ki so zahtevale, da kongres odpravi osemnajsti a-| mendment fn legalizira varjenje piva. Hllčnl pohodi oo bili tudi v Milwaukeeju, Dotroitu In drugih večjih ameriških mestih. Odvetnik povedal nekaj roaak o očetih dežele Patriotičnl bon- k um ^ _._ Chicago, — (FP) NIČ svetniške glorljole o očetih ZdruAenih držav ni bilo na pojedini meotno trgovsko sbornioo, ki Jo bila prirojena v počaat dvestoletnici George Washingtona, ko je govoril odvetnik George T. Buck-ingham. Tudi običajnega patrio-tlčnota bunka nI bilo v njegovem govoru, pač pa Je navodil nekaj dojotev o revoluciji bi nje-nih vodilnih ooobnostl. O George Washingtonu je rskel, da Je bU "najbogatejši ari-stokrat v ameriških kolonijah. Živel Je dobro in isvrševa! svoji dolžnosti i veliko sposobnostjo. "MJa po avobodl Je la dva prooonta odgovorna aa revohiol-Jo, pa Jo Jo povzročila ra-volta proti vlaoklm davkom brltakl vladi. "John Hanooc|t (eden od očetov republike) Jo bil vollk uva-ževake opojnih pijač. Uvosnl carini brltaki vlado so Je laog-nll i butleganjem. Njegovo bli-niško stromljonjo ga Ji vodilo v revolucionarni vrata, bo Ji videl, 4a davki atalno naraščajo." Ko Ji bil po govoru Intorvja-van, Ja rekol, da Ji sgubil vai iluzijo o amarlškl ravolucljl. "V mojih šolskih letih iim slišal ln čltal veliko bunka o avobodl ln ameriški rovoluaijl. Poanejo pa do apoananja, da nt bilo glavno vprašanja piUtična do ravolii- Hancock J« bil najbo^' tijšl človek v massaehu set taki koloniji. Kot trgov« a likerji Ji bil avoje vrste CapoM. V nekem slučaju je dal ugrabiti ca-rinskega uradnika ln ga držal saprtega na ladil tako dolgo, da so likroall vos tovor msdelrako-ga vina. Prodno Jo uradnika Izpustil, mu Je aagroail, da bo šal "na laprovoa," ako ne bo molčal. , |b fi /v,]M>zneJs tirala brli-ska vlada prsd sodišče radi but-ligaratva, ga Ji zagovarjal John Adama, eden od vodilnih revolucionarjev |n prvi podprodssdnlk, ki Je naaledl! VVashlngtona kot drugi prsdssdnlk. Pri letošnjih proslavsh dvs-stoletnico George VVashlngtona £» bilo šo ln bo šo lablobetanega unka na košs v zvssi a ameriško revolucijo ln njenimi vodilnimi osebnostmi. Rasen par Iz-em nI bilo med vodilnimi revo-ucionarji nobenega soclalnsga dosllsts, * smpak sami "hard-haadsd" blznlsmanl. V boj proti Angliji niso šli, da maaam pribora svobodo, smpak da aebl Iti'' vojujejo neomejeno pravico In priliko do osebnsga bogastva, kar ao Je tudi zgodilo. Malim obrtnikom, delavcem In malim kmetom nI revolucija I« leta 1776 prlnsala ničesar. Tudi sploine volilne pravice ne, ker ta Je bila odviana, koliko Je kdo davkov plačal. Glavni boj v Interesu ljudstva Je vodil Themas Jefferson. 2 Krošnjami o novi revoluciji Je prlailll tortjsks fe-darallst«, ds so pristali na nsks-tera koncesije gleds temeljIteJ-šlh političnih pravic, ki so zspo-padone v "Bili of Rlghts" ali pr-vlh deaetlh amendmentlh. Ns prosišvah Wsshlngtonove dvesUilHnlee o teh stvsreh no govore, ravno tako tudi ns povedo, da dolga desetletja po revoluciji delavstvo nI Imelo niti pravice do strokovne organlze- • cljo In j« faktično v mnogih krajih In industrljsh is dsnes nima. Vse te stvari ns spadsjo v pstrMične govora buršujsklh bunkačev. "Radikalni" govor Buckinghe-ma pred trgovsko zbornico Je bil radikalni le toliko, ker Je Indl-rektno podžigal llkaške pluto-krste ns boj proti obdsvšenju n|Mi bogastva, kr.r Js v skladu s bapltsIIstično ksmpsnjo proti i zahtevi, naj kongres o-I bogstlne. noBvere PlOSVITA TIF EN LIG HTRN MBJfT IM ftttVKlMA ILOVIMU mabodtf* roOTOS- NiM^Mt m IMm Irten (tovm CMi—> Ia Um HM M«. IM« « Hi IM. HM » *** htel Ia CM #TJ# a« h**. $9.19 m pol trt* I M li m M tahirrtptlMi far U.M I CtMMto HM ikt HV < fcMaa* M* ■ M r-r. »m mi ta PROHVETA HKMBCK Of TOZ FKMOUTBD Na račun nesrečnih ——. Krita j« prosperiteta za nekatere. Ni je ne-ureče, da »e na bi nekdo okorieti) z njo. Tak je tistem individualne priložnosti, ki diktira ljudem, da vsakdo naj le zase fleda in vse drugo ha j vzame vrag! Neki čikaški list Je te dni na široko pisal 'o novi vrsti raketirjev — organizaciji "šajster-skih" advokatov in dohtarjev, ki preže na žrtve ^avtomobilov na ulicah. Kakor hitro Je kdo povoten ali ranjen v koilziji — kar se dogaja dnevno — so takoj za njim v bolnišnici, ali kamorkoli ga v prvi naglici odpeljejo, in še napol nezavestnegs obdela vajo, da jim podpiše pooblastilo za odškodninsko tožbo. Navadno mu veliko obljubijo, toda tem raketirjem ni za odškodnino, ki jo naj dobi žrtev; za visoko provizijo, ki jo spravijo v svoj top, Jim Je. Na ta način so bile žrtve nesreč že opeharjene za sto-tisoče, če ne za milijone dolarjev. Jtl Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz raznih krajev ,0 • < (Papisarald I« paraievsld šssmAIi rmtl, ki jlk ProareU prinai® f M»il "Glasovi Is unMb," ssj vtaki po4pib*l» svoj« pMno i m« Ia žel* Ml aaala*. kar ss| saall. Šs Jasrtja ss staj prlapevak. m) kašo Jcdrnoll, kratki Ia fwlhl; apiaaai marajo Mti v Na inisM plaiss ia šaptoa sa aa kon otirali.) rt« ,b Malo odgovara Vsled slabih razmer je vstopni- ' VVillard, Želim odgovo-.na po osebi ssmo 35c. Otroci v liti ns dopis "Revščina na far- mah" v Prosveti dne 7. maja. spremstvu staršev so prosti. Apeliramo na vse Jugoslovane v Resnica je, da so krave in teleta j in njih društva v Cantonu in poceni. Vprašanje pa je, če so okolici kot v MasMilonu, Barber-debela ali mršava, kajti vsakojtonu, Kenmoru, Akronu, Cleve-ima svojo ceno. Tako je tudljlandu itd., da nas posetite kar v bilo v "dobrih časih," dasi so bile največjem številu. Zabavo priredi sedem združenih jugoslo- cene takrat, seveda, višje. Ni je njen dom prizadet, bi ne smela z takim dopisom "pokriti" cele naše naselbine. Dokler imajo ljudje lepe avte, kakor v me-Pravzaprav nI to ijiČ novega. Tožbe za od- I stih, tam nI revščina. Kdor ima določajo »ianTza I« gol škodnine, katere mora ponesrečenec deliti s pl javkami, ki ga '•zastopajo", ao že stara slepariji v Ameriki. V pesti teh pijavk pa padejo le oni, ki se telesno ponesrečijo. Zdravi ljudje so varni pred njimi — na drugi strani pa preži na zdrave ljudi, ki imajo še kak groš, cela vrsta drugih raketirjev. Nihče ne uide, kdor je tako bedast, da ee pusti potegniti! V Ustih čltamo, da dsndames dobro uspevajo sleparji, ki se lažejo, da "vidijo v bodočnost poaameznika". To slr, Marko Eror, Milile Wučenič, Tereaa Marlč, Stoja Miliksič, Geo Levnaič, Milka Ostojlč (sosedi, eeljacl, seljanke, deca). Sofija Radoševlč, Ljuba Zubec. Martin Radlčevlč, M. Gašpič. j. Zugčič, Regina Kri-stofič. Mato Fišer, A. Vrana, J. Miliksič, N. Najetlč ln L. Tretji del—večerja, va se prične točno ob g. dne in traja tri ure. Zato se Je odbor potrudil, ds pripravi okusno večerjo ta vas. ki bodo prisotni. po tmeml nitki ceni. Zato vas prosimo vse, ds pridite In da ostanete do večera.—Četrti del: ples do polnoči. Na priredbi se bo oddalo 8 predmete. Prva nagrada zlatnik ta 15, druga nagrada mlado janje In tretja, predmet ta žensko hišno uporabo Na tabavl bo Igral tambam-škl t bor "Sloga** U Cantona, O, Ia Južne Amerike Sao Paolo, Brazilija.—Tu je biio uničenih skoro pet milijonov vreč kave po 60 kg., in to v dobi enega leta.. To kavo kupuje vlada od tvete kavlnih gospodov, da jo uniči in tako krizo "nadprodukcije." kajšnjih časopisih se čita, ta način se mislijo itneb milijonov vreč kave. V da jo Imajo še 38 milijonov Gfegoljeva komedija "Ženitev" Lorain, Ohlo. — Dramatični od&ek S. N. doma priredi v nedeljo 22. maja ob 7.30 t večer v S. N. domu povsod priljubljeno šaloigro "Zenitev." Igra "Zenitov" je" umetna, igrali so jo le najboljši evropski odri; diletan-tje so se je redkokdaj lotili, kaj ti vloge so Uko raznobarvne tsr tvori vsaka zase drugačen ka rakter, da jo zmorejo le dobri igralci. "Žčnitev" ni komedija brez pomena. V njej je ruski pisatelj Gogolj bičal takratni običaj in način v višjih krogih. Tu pisatelj udarja na ono c^hoiost, kise tako rada pojavlja v višjih krogih. ,Tu vidimo, kako je pisatelj smatral višje kroge in jih v isti luči predstavil, v kakršni jih je sam videl. Kdor je že kdaj videl njegovega "Revizorja," si lahko lahko predstavlja, kako je znal v komični obliki aadeti. "Zenitov" je pa sestra "Revizorja," samo s to razliko, da tam biča uradnike, ker so se pustili od najvišjega do najnižjega vsi podkupovati. V "Zenitvi" pa po-ksže, kako neumno naduti in e-fektirani so. "2enitev" je zdrava komedija, polna humorja, ki se gledalcu nikjer ne zdi pretirana. Ves čas drži gledalca v veselem razpoloženju. Vloge so vsa v dobrih rokah, —F« vi ne. Ne samo, da se bankirji niso brigali niti ,naimaaj,.glede vprašanja varnosti in trdnosti takih investicij, oni so celo in to v številnih slučajih take zločinske manipulacije umetno zvišali na javnem 'trgu ter tako z zločinskim oglaševanjem razširjali napačne vtise med ljudstvom, ki je iskalo denarnih trgov. Senator je potem obdolžil zvezno vlado, da je namenoma pomagala pri tem varanju ljudstva s sodelovanjem pri prodajanju bondov ali pa s tem, da se ni poslužila svoje moči ter ljudstvo svarila pred dvomljivimi bondi, ako ni imela dovolj dobre volje za priprečenje ta-' kih zločinov nad ljudskimi interesi. V mnogih slučajih je vladni oddelek celo jamčil u varnost vlog, oziroma je izdajal takemu jamčenju slične izjave. Nadalje je senator navedel slučaj, ko je zvezna vlada direktno nastopila za izposlovanje posojila vladi republike Colombije. To se je zgodilo tisti čas, ko so Mellonovi in Morganovi interesi delovali na to, da si zagotovijo oljne koncesije v imenovani deželi, koncesije torej, ki so predstavljale vrednost 2,500,000,000 dolarjev. . Ko je senator opisal, kako je zvezna vlada vplivala na National City Bank of New York, da dovoli vladi republika Cofombije posojilo v znesku 20,000,000 dolarjev, je razložil vs< ma hinacije, ki so se vršile s strani bankirjev m eni in kolombijske vlade na drugi strani. Predsednik te republike, Oiaya, Je izvajal svoj pritisk na domačo legislaturo, da odobri prej imenovano oljno koncesijo, ki je znana pod imenom "Barco concesslon", ter Obenem povdaril, da je bUo posojilo izplačano po new-yorŠki banki deaet dni kasneje, ko je bila koncesija za Morgan-Mellonove interese podpisana. (Dalja ptlbodajU.) Obrobne opazke v angleškem tisku "Zakonaki možje bi morali biti odkritosrčni in svojim ženam vse povedati," pravi neka pisateljica.—Ia žene bi morale biti šlrokogrudne in vse verjeti. e Eden naših čitateljev nam je sporočil, d" 140 ga pred kratkim njegovi sorodniki obiska.i prvič po tridesetih letih.—Ni nam pa sporni, pri kateri loteriji je zadel toliko densrjs. a . 'Tesnik mora imeti častihlepnoet in o*en£ meni neki kritika-Castihlepnost, ds svoje mi napiše, in ogenj, da jih požge. "Ne morem ja beseda, ki ne eksistira.'" i* javlja neki pesnik.—Gotovo Še ni nikoli P«** sil. da bi ai od drugega peonika izposodil kovsca. % Neki ameriški zdravnik, ki je še pre^ nim priporočal ženskam, naj no*ijo * žuhe. jim sedaj na vso moč pdporočs. ne noaijo.—To dokazuje, kako hltm sj- TOREK, 17 7. Ker nosijo kuj takega odlični ljudje. 8. Ker noel ali ima kaj takega le vaakdo. 9. Ker je pač bil serijski dan in tega dne kupijo to vsi. 10. Ker... pač ie sama no ve, sakaj je praviaprav kupila. Četudi so bile te skušnje gotovo dobljene v veliki večini pri ienah, ki predstavljajo določeno vrsto gospodinj, ne smemo pre-iretl dveh stvari: Zene kupujejo kako stvar zelo pogosto ne radi tega, ker bi jo morda potrebovale, nego -t ker pač nekdo razume — pregovoriti jih ln vsiliti jim to stvar. 2ene kupujejo selo pogosto zato, ker jih vodi k temu kaka tuja volja, ne pa njih lastna «elja in njih lastna volja. To se pravi, mnogo tisoč lena nI toliko pametnih, da bi lahko same odločevale, nego Se pustijo voditi. Potrebno bi "bilo vsgojiti lanske tako, da bi gospodarsko lahko same odločevale, kaj naj kupijo ln tudi izbirale ono, kar jim osebno ugaja in kar potrebujejo iz lastne skuš-nje. Gospodarska v«goja žensk je nujno potrebna. Vesti iz Jugoslavije Chicago. — Zadnjo nedeljo je bilo 8» stopinj vročine, najvišji rekord za 16. maj, kar Jih pomni zgodovina čiksšksga vremen-skega biroja. Prejšnji najvišji rekord sa ta datum Je bilo §4 stopinj leta 1911. Na tlaoče o-seb se Je kopalo v Jezeru ln na cestah po okolici Je btlo čez 100,-000 avtov s Izletniki.. Vročina pa nI trajala dolgo. Ces noč je padla sa atoplnj In v pande-IJek Je bilo hladno ln deftemo. Konferenca sa arebrno valuto se • •• <§ bUša • T. VVashington, D. C. — Tli poročajo, da je Hoover začel pol-z vedo vat i pri evropaklh vladah, če so pripravljsne za skliaanje mednarodne konlsrence sa misijo srebrne valute, da se bodo mednarodne obligacije lahko plačevale tudi v srebru, ftt samo v zlatu. ^^^^^^ C tkalke milje sahtevajo pet »I- * NfMaa javna dete*' Ohlcago. — Cikaška delavska federacija je zadnjo nedeljo naslovila na kongres aahtev* da svesna vlada Isda sa pet ihlll-Jard dolarjev bondov sa Javna dela, ki naj olajšajo brespoeel-nost. Zadevna resolucija se glasi, da Je privatni buslnesa bankrotiral tn nadomestiti ga mera VMiVVMMl ^VMm« Clrrtras poročil« li Jofortsrljo.) zakadi uboja pked »odi > O^KM » • ' O^'E/ITI t. Deset mesecev strogega zapora za uboj iz silobraita ' Ljubljana, 23. aprila 1982. Pred' Velikim senatom ljubljanskega sodišča se je vršila včeraj 22. aprila razprava proti 59-letne mu Francetu Megušar-ju, lovskemu čuvaju, ki je 25. januarja letos v Zgornji Besni-ci pri Kranju ustrelil z lovsko puško svojega sorodnika Mihaela Bernlka. Dogodilo se je januarja, spor med oberria pa se je vlekel že nekaj let. Mihael Bemik je Imel MegušarjeVo nečakinjo za ženo. Ko je Megušar jeva žena 1929 u-mrla, je nastal zaradi dedščine med MeguŠarjevimi in Berniko-vimi prepir, ki se je končal z u-bojem. Usodnega dne je vozil Bernik pesek iz gozda. Megušar pa je šel v goad, da pregleda pasti, ki jih je nastavil lisicam. Srečala sta se oba sprta sorodnika in se spet začela zmerjati. Po Megušarjevem zagovoru je i-mel Bernik revolver v žepu. Megušar trdi, da je Bemik potegnil revolver in menda uptrelil, Megušar pa je iz strahu in silobra-na prav tako ustrelil v Beroika. Krog 20 šiber je dobil Bernik v prsi ter se takoj zgrudil mrtev na tla. Negušar je od vedel Beril ikovega konja domov k Berni-kovim, odšel na svoj dom, se preoblekel ter odšel v Kranj, kjer se je javil orožnikom. Sodišče se je po izpovedfoah prič prepričalo, da je Megušar ravnal v silobranu in "strahu, pa je obsodilo Megušarja na 10 mesecev strogega zapora. Megušar je zaradi dela na polju zaprosil za preložitev kazni, kar mu je sodišče ugodilo ter je bil takoj izpuščen iz zapora. Kazen nastopi v jeseni. [ 1 Za denar se vee naredi. — Ravnatelja Pollakovega podjetja dr. Meglerja in dr. Miličiča so oblasti aretirale zaradi >euma sleparij in poizkusa iztihotapiti denar v inozemstvo. Oba sta v zaporih prejela tudi obhajilo, ker sta o-ba pobožna človeka. Dr. Megler je bil nekaj časa tudi predsednik Orlovske zveze. Napisali smo že 0 tem nekaj besed in tudi dejali, da oba najbrž ne bosta dolgo v zaporu. Ne morda, da bi verjeli, da jima bo pomagalo iz are-sta obhajilo,, pač pa denar. Te \ al vlagateljev, ki so samo pri n zavodu dvignili od lanske k'<*e krog 800 milijonov dinar: kar daleč presegs llkvid-'""U ki Jo predvidevati pri ta-k* m denarnim zavodu. Tretjino so dvignili. Ker kljub visokim izplačilom, ki Jih je p. hrv. "Hionlca ob podpori Narodne 1: nke redno izplačevala, ni prerij hal naval na zavod, in ker je Albanec pri apovsdl . Star Albanec je stal s eno nogo ie v grobu, spomnil se je, ds ima na vesti mnogo gn^oy, in šel je k spovedi. — Ubil sem soseda, ker Je zmerjal mojo mater. Ubil sem starca, ker sem mislil, da ima denar. Nekoga sem pa ubil doma is krvne osvete, je našteval duhovnemu očetu svoje grehe. Albanec je nadaljeval s naštevanjem grehov, naenkrat je pa •utihnil. Pop je vedel, da imtf o-pravlt s trdovratnim grešnikom tn da ima mol še nekaj na vesti. Zato mu Je na vse načine prigovarjal, naj si olajša vest. — Ne morem, Je odgbvorll Albanec — to je nekaj strašnega, tega ne morem povedati. In pop mu Je moral Ae dolgo prigovarjati, preden Je apravll iz njega priznanje, da se nekoč v petek ni postil. 10 rebekilli dijakov aretiranih Chleago. — Deset dijakov s čikaške universe js bilo aretiranih zadnjo soboto, ko so korakali pred palačo magnata Insulla na Gold < oastu s protestnimi napisi glede rudarjev v Kentuoky-ju. Napisi so očitali InsuUu, da je odgovoren sa terorlssm napram rudarjem.1 unmevi scoiianorenega procesa v Nemčiji Hamburg. — Pri demonstracijah proti obsodbi sedmih mladih zsmoroev ni smrt v Scotts-hnru. Ali,, J« policija navalila na delavoe ln odpiia nanje nfanj. Obležalo Ji dvsnsJst ranj*nth, sdan pa je btt ubit, ■■ f Seveda;« a 7 izmed 10 kadilcev vdihava vede • • • ostali 3 vdihavajo nevede ALI vdlksvstef M*m ismod desetih ka-dilrev dnls le vnhmM. Ortsli trije vdlks-esje nerede, V »k ksdilr. «11 ksdllks vdiks M dlms, ki gs petsgas Is eifsret«. XMU§* |H»mUllt«, ksko vsšfto jf, 4s rte ■IfMrel, da Je dim »sle rtfaret« popolnems Hrt - ds rte •ifurai, ds as vdlhsvsui goiovlh ae-Ml Ali vdikavslef Umkj (krtke se se drsali« Um iti se legs selo evirsnega predaiels . . . ker m nirfitie^, Ari i« eslo v aaJflasJMila najmllejšlli tobsšliili lUtUi, »*ihče ne ve, kakšni časi Ittejo izza obiorjs. Manj dolga, bolje zate." , (Dalj« prihodnjič.) Valentin Katajev: ■ij prijatelj Niagarov ' Velika dvorana Politehničnega M utaja je bile polna učeče te mladine in profesorjev. Rabfa-kovcl (alušateljl del. fakulte-tete) ao nepotrpežljivo tedeli na klopeh. 8verdlovke (tlašateljl Sverdlove fakultete) ao nervozno vihale platnice avojih zvezkov Strogi naočniki profesorjev, su knjlči inženirjev in šlomi genš-tablstov (člani generalnegs štabe ) eo pričeli o važnosti ln resnosti današnjega predavanje. Sanjsvo sem ae naalonil na o-grajo in premišljeval: "O. mila. nadobudna aovjetaka mladina, ki tako genij Ivo hrepeniš po aol-ncu spoznanja, premagujoč ns poti živ) jena k a nezgode, mraz in celo glad. O, sivi, modri učenja-ki, ki ste po vzgledu svojih u-čenče v prišli aem aamo zato. da obogatite svoj razum s novim, poeklvnlm znsnjem prsktične tehnike O. resni genštabUti, ki ste še do nedavna preživljali vse opesnostl državljanske vojn* in ai adaj odtrgali tako rekoč od ust, da sto lahko kupili votop. nieo sa te prssanlmlvo predavanje. Vsi ste prišle sem atmo ca-voljo toga. da bi ališall (kakor so se glasile točke na lepakih) o pretresljivih uspehih človMkega ctočevnnja. In med vnml nI niti grafakih akic Golejtovtkega ne enega debelega nepmanskega o-brasa niti ene kričeče toe . .. Osupnil sem in okamenel. Skoti množico ae )e prerival moj prijatelj Niagarov. Pod paadti-ho Je imel šol to aktovko ln na levo ln desno je metal svoje "par-« don, pardon". Imel jt najfinejšo ovratnico in čevlje, ki so veljali najmanj osem červopcet. Pomilovalno ae je amehljal in* od nJega se je širil vonj najboljših par* fumov. Stopal je naravnost k meni. "Niagarov!" aem kriknll v začudenju. "Kako si ti prišel aem? Kolikor vem. tu ne ho ne horeo-igralskega kabareja s sodelovanjem Henklns in vobče nič take-gs. Nsjhrte te je kdo speljal sem sli pa si ns a tare leta opustil svoj rssvrstn! način življenja la se pričel zanimati sa med planetarno občevsnje. ha, ha . . * "Prijatelj," me je oatro usts-vll Niagarov, "problem medpU-netarnega občevanja me je zanimal še od mlada." "No . . ,H Niagarov ae je klalo nami*, nil in s poudarkom dejal: "Problem medplanetamega občevanja me je Intereairnl še od mlsds ln danaa aem končno akle-nll. la javno nastopim a predavanjem o tej zanimivi stvari.** "Kaj? TI? Predaval? O med-planetamem občevanju? AH al al cmeril temperaturo?** "Gledajo naju**, je zašepetal rnm^mmmrnmm Niagarov ln me potlanil na di-van. "Sedi in molči". K Niagsrovu je stopil____ mož. Niagarov ga ie odpeljal r HAa*. f -Koiikor«| "Petdeset tervonoev. Vse vstopnice to prodane." ' "Hm! Ali lavalček čaka?" "Dobro. Kar poevonite tretjič' j. .^^TiB AkočU tem k Niagarovu. "Niagarov, tega ne boš napravil !" "Glej ga, neumneža! Sedi tu takoj pridem!*' To rekšl je Niagarov . odprl vrata in s veličastnim smehljajem »topU na oder. Prijel! ao ploekati. Jaa sem na pol odpri vretain poslušal.* Spoštovani gospodje, tpolto-vane gnane, tovariši, ali bolje, državljani," Je a baritonom pričel Niagarov in ee igral a a^ tomatlčnim avoncem. — **Katt* le sami veste, bomo dane* rfo-vcrill o medpUnetamem občevali" Iprofeaorji ao ai popravili obla, ayrdlovke so sačeie pisati, rabfakovei pa ■•Ooapoda, kaj je prav aa prav med planetarno občevanj*? Kakor le Ime aamo pove, Je m__ planetarne občevanje tračno ob-čevanje med poaamesnlml -planeti. kometaml ln iveodami. To ae ^BIPBTETl pravi, breezračno. Goapoda, ali veste, kakšna razHka je med zračnim in brezaraftnim občevanjem? Zračno občetanje je tisto občevanje, ko občujejo lahko ne-posredno akezi zrak. Brezzračno občevanje pa je tisto, ko občujejo med seboj brez zraka. Vzemimo zgled., Aeropian. Kaj je se-roplan? V čem se loči od avtomobila? Pri prvem kakor pri drugem je jnotor. Pri prvem in pri drugem! je bencin. Pri obeh so kolesa. Na prvi pogled ni vobče nikake razlike. No, gospoda! Kaj ste delali Um v šesti vrsti? N^? Oproetite, prosim. Pojdimo dalje. Torej, avtomobil ... Prosim? Vi tčtfej hočete, naj prei-dem torej takoj k problemu med-planetarnegs občevanja? Prosim ! Kakor veste goepoda, je površje zemlje pokrito z debelo plastjo zraka, kar Vsekako vpliva na gibange našega planeta z oeirom na »njegovo eklektiko. • "Bkliptiko," so ga popravili v četrti vrati.' ffi-V \ "Oprostite, ekUptiko. Da, imate prav. ZMiotil aem ee, za nadstropje sem se tako rekoč zmotil. Poznate anekdoto o .pijanem možu, ki je^rSel domov in videl ženo, kako se jepoljubovala z neznanem mladeničem . , ." ^ Niagarov je napravil pavzo in pomenljivo namignil proti vrstam. Publika je tsšumels, "Oproetite," so se oglsaili rsa-nl glasovi, "mi smo prišU sem poslušat predavanj* o medplane-tarnem občevanju, ne pa o pijanem mladeniču..." "Saj to je ravno tiato," je veselo vridlkfail Niagarov, "mladenič je bil namreč povsem treeen, med tem ko je bil mož pijan ko krava ..." n "Dovolj, dovolj,'rko ee razlegali klici, «denar r?azaj !" "Gospoda!" je kriknll Niagarov. "Ce ne razumete, žal, bom torej govoril o madplanetarnem občevanju. MedpUnetsrno občevanje ..." 1 Na oder Je stopil človek v očalih in je srdito udaril po miti. Jaz aem tamižal. - • "Dovolj! Kaj nam tukaj govorite o avtomobilih ln kvasite neumnosti ojnedplaitetamem občevanju med kometi? Ali vobče veste kaj i* komet?' — *i«m to um wtr jmr "Vprašam vas pe človeško: ali veste, kaj je komet t" "Ali vi mogoče veste?" ga je cinično vpmžal Niagarov in se igral s avtomatičnim zvoncem. • . .Publika Je > glasnim krikom planila na oder in lomila klopi. "Hej! Ugasnite hiči!" je zavpit Niagarov in kakor vihra švignil mimo mene. "Naložite blagajno na fevoŽgluU" "Marsikdo bi mislil, da je pro-blem medplanetamega občevanja opasnejši od'problema japonskega potresa ali problema aborta," ml je naslednji dan dejal Niagarov, ki ee je pojavil pred menoj v popolnoma novi obleki. "Netimnoet! Ce bi bil blagajnik nai človek in «e naa Izvošček ne M bU pustil na cedilu ,.. Pojutrajšnjlm bomtpreda-val o problemu pomlajevanja." "Norpc! Te da boš predaval?" tem aa zavzel Zakaj net" te je vetelo na-U Niagarov. , It ruščine B. Z. nš neti BMlee* miki en iri drn-In dragi saatepnl. ki, prt ka Me 17 Ji, Ista $1.71, aa Hm aa mm wm •1.71. tlil ne MaiMl tM emne « eeše •"•"ilelnllJt. r UprsralltT# TROBVKTA mr m uhmi Ara, cUM - - a«gr -r ' J,Ll__B.LavU« roM«$ aoKiarja naaansa Napisal Ray Cummings Tole, kar vam bom zdajle povedal, se je res zgodilo, čeprav se sdi malo verjetno. Tskrst sem bil lokalni poročevalec nekega angleškega lista. Nekega dne me pokliče šef k sebi in mi pokaže neko pismo. "Kaj rečete na to?" me vpraša, ko sem pismo prebral. Pismo je bilo napisano s sta-rovertkim rokopisom in podpisano: dr. John K. Robert«. Ime mi je bilo-docela neznano. Pisec je na dokaj dolgovezen način pripovedoval, da bi rad napravil zdravniški poskur, ki bo zbudil zanimanje v Javnoeti in bo morda če velikega pomena za bodočnost. On,,pisec, je kirurg, a že deeet let ne vrši prakse, ker se je popolnoma posvetil teoretičnemu raziskovanju, ki je zdaj po njegovi sodbi obrodilo sad. Ker se dado zdravniški tovariši, le neradi prepričati o novih idejah, bi rad imel pri končnem eksperimentu časnikarja za pričo. Zato prosi, da bi mu list dal aa razpolago zanesljivega-novinarja, ki se vsaj malo spozna v prirodoznanstvu, da bo prisostvoval, njegovemu poskusu. "Mitlim, da bi bili vi kakor nalašč u to," je rekel šef. "Ali bi šli t,Zdi se mi sicer,-da ne bo nič poeebnega, in da je ta dr. Roberte star prenapetež . . . vendar ni Izključno, da bi mogla biti efcvar zanimiva." Ko eem prišel k dr. Robertsu, sem res zagledal starega, onemo-gfoga moža. Toda že, njegove prve besede so mi pokazale, da je njegov duh le čil in veder Sprejel me je zelo vesel, me predstavil svoji Meri, mladi, ne-kolttco Wedi, a zali deklici kakih Šestnajstih let, ki bi jo prej imel za njegovo vnukinjo kakor ta hčerko, ln s smehom dodal, da spada k njegovi rodbini tudi o-plca Tlmmy. Povabili me je ljubeznivo na koeilo in mi takoj jel govoriti o svojem poskusu. "Razlika med človeškimi možgani in možgani človeku najbolj podobne, živali, te m opice, ie prav majhna," je začel. "To kar imenujemo človežko kulturo, smo dobili kot dedščino milijonov let. Kar nas odlikuje pred živalmi, je potrebovalo milijone let, da te je v nae razvijalo. Nekateri naših prednikov — ravno opice — pa- zaradi svoj# lenobe niso bili deležni tega raavoja. Z dolgoletnim delom te mi je poerefllo napraviti fas možganov višjih živaH eliksir, M podeli nižjim živalim, če jim ga vbriz-gnem, silno razvit razum. Zakaj ne bi bil koncentrirani razvoj človeških možgapov prenosljiv? Tej ideji sem žrtvoval mnogo let tvojega življenja. In zdaj ee mi je een izpolnil. Dali eo mi na razpolago možgane ne-.......... ..... ; . i kega mladeniča, ki ee je smrtno ponesrečil, in iz njih sem napravil človeški možganski eliksir." MA duša r sem oporekel. "Ali se da živali tudi duša vcepiti?" "Duša . . . duša ni nič drugega kakor izraz možganskega delovanja," je odgovoril doktor Roberta. "Človek občuti le, če misli. Vzrok, zskaj sem vae prosil, da pridete k meni, je to, k?r bi hotel v vaši ^navzočnosti vcepiti našemu Timmjrju človeške misli, ali kakor se bere v pravljicah, človeško dušo." Po kosilu smo vei trije stopili k Timmyju. Bil je zelo lep eksemplar mlade moške gorile. Sedel je na slamnjači in me gledal vprašujoče in nezaupljivo. Potem pa se je ljubeče ozrl na doktorjevo hčerko Edith. "Mene se boji, morda zato, ker podzavestno sluti, da hočem iz njega napraviti človeka, kar mu najbrž ne prija," je smeje ee pripovedoval doktor Robert. "Zato pa tem bolj ljubi Edith, skoraj bi rekel, da je že zdaj kakor človek na smrt zaljubljen vanjo." Edith se je igrala z opico. " "Igraj sje z njim, da bom legije opravil operacijo," je rekel stari gosgpod. "Ali si prinesla jabolko?" * Edith je zapeljivo pokazala gorili jabolko; opica jo je gledala, kako je z nožem rezala drobne, red in jih ji dajala, doktor pa je medtem zabodel konico majhne steklene brizgal niče v neobčutljivo opičino kožo; njena vaebina, eliksir človeških možganov, bo zdaj krožila po njeni krvi in zbudila po njegovem trdnem prepričanju v opici človeška občutja. "Počakajmo adaj učinka," je nato svečano rekel doktor Roberta. Stopil je v kot, nagnil glavo naprej in srepo strmel v opico. Jaz sem sedel zraven nJega, in čudno: čepriv nisem mogel verjeti in se mi je vse skupaj zdelo absurdno — razbu/jen tem bil vendarle. Edith je slonela ob zidu. Dolgo smo čakali. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Orjaška go- 'Kftnac, n. maja. rila se je igrala s ko*i jabolka kakor zadovoljen otrok Na tihem sem se že veselil, da *e nid ne zgodi in da bo malce amečn«. ga prizora kmalu konec Zdajci pa je opica vzdrgetala. Spusti-la je jabolko ln si segla 2 roko čez čelo — prav tako kakor človek. Njene oči so blodile t[. du, kakor da se hoče nečesa domisliti. Potem pa je visoko zrav-nala svoje mogočno telo, se opotekla in pobesila svoje dolge roke, ki so se skrčile v pest Prej tako dobrodušna žival je zdaj grozeče gledala okrog sobe. Doktor je v napetosti pričakovanja odrinil stol, in tudi jsz sem vstal. Gorilin pogled je visel nekaj sekund s sovraštvom na nas in naposled zdrknil k deklici. In potem se je opica, kakor razsvetljena v nenadnem spoznanju, zagnala k mizi, kjer je bil & nož, ki je Edith z njim rezala jabolko. Vse njene mišice so se napele, in z nedopovedljivim besom je hropeč zgrabila za nož in ga