Poštnina plačana v gotovini
mariborski
stav. 277
Cena 1 Din
VEČERNI
tkadnUHve In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Tolaton uradnlltva 9440, uprava 2406 Izhaja razan nadalje In praznikov vaak dan ob 10. uri / Valja meeeSno prajeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din t Oglasi po eanlku / Oglasa aprajenta tudi oglasni oddalek »Jutro" v Ljubljani r Poltnl Sakovnl ralim IL 11.409
JUTRA'
Rumena nevarnost v realni luči
CILJI IN NAMENI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA.
Mandžurijo!« Japonska okupacija te o-
nih ar zaradi modernih promet-, ^sredstev in zvez postala naša zemlja ‘tanjša kakor je bila nekoč, so natn Hii u-	tl'd' razni svetovni proble-
ali’ i ^	naše prednike še prav malo
bW ^sto ni^ mteresirali. Med tepro-DgjZ® sPada tudi razvoj japonskega im-EVr H33- Prvič je zainteresirala zanj Vei£P° rusko-japonska vojna, v najno-DteriS ‘3asu pa a^cciia v Mandžuriji in site Šanghajem. 0 priliki rusko-japon-l(0 v°ine, k je prinesla docela nepriča-vi* . ruski wraz, se je rodil tudi pr-® Pojem »rumene nevarnosti«, v svet T.,Je- vrgel bivši nemški cesar Viljem. ‘Krat so se mu večinoma smejali in sm ^aleka niso prisojali prave važnosti, Pa, po akciji v Mandžuriji, dobiva C a drugačne, čisto konkretne oblike, t več: sedaj se pričenja zavedati vsa „ r°Pa in z njo ostala zemlja, da »rume-\j "^varnost« obstoja, raste in se širi.
Boni-	30 'et se je dvignila Ja-
go^Ka od le napol civilizirane otoške ^ ave do moderne velesile prvega reda IjapK^rila svojo posest na južni del Sano 1113.’ Korejo, Formozo, Številna »«°^e v Tihem oceanu in sedaj ^Mandžurijo in del Mongolije. v uvodniku »Večernika«, ki smo ga "‘Pisali o priliki objave Lyttomove-poročila o Mandžuriji, smo naglasili, J* je’ mandžursko vprašanje dejansko že eseu0 v japonskem smislu. Dejali smo, ‘Društvo narodov niti ne bo moglo hotelo spremeniti dejstev, ker mu y p tnanjka glavno: eksekutivna moč: t ’enevi doslej res še ni bila izrečena 3%ia beseda, a nikjer ne boste večna-človeka, ki bi verjel, da se bodo Ja-!°nc» umaknili. Tako je torej sedaj Ja-Pnska položila svojo roko tudi na o-j^Pino Mandžurijo in si, tako pripravlja j/ za nadaljno osvajanje. Mandžurija p ** Japonce pač samo etapa na nadaljnl j do svetovnega Imperija. To so pove-j*1* te dni Kitajci v posebni noti, ki so Poslali Društvu narodov ter ga opo-wrili na japonske šolsko knjige in ze-j IJ«vide, kjer so kot pokrajine, ki morali. Postati japonske, označene poleg j-.^džuTije tudi Mongolija, ves ruski n a 1 j n i v z h o d in otočja od Filipi-„ 0 v doli do Bornea in Nove G v i-iej e. Toda še bolj jasno kakor te učne govore o japonskih težnjah izjave 'novih politikov, celo aktivnih mlni-'r0v!
laponski ministrski predsednik T a-J ^ a jc dejal že 1. 1920. »Če hočemo Tajiti Kitajsko, moramo najprej dobiti
gromne pokrajine torej ni bila le naklu-čje. Sam ministrski predsednik jo je napovedoval že pred 12 leti! Povedal pa je obenem, da Mandžurija Japonski ni končni celj, ampak samo izhodišče, kakor našim evropskim Japoncem — Italijanom — Dalmacija! Cilj jim Je Kitajska. Toda namere gredo še dosti dalje. V vojaški reviji »K a i ko s h a« je napisal nedavno sedanji vojni minister Arak i članek, v katerem opisuje »slavno misijo Japonske, ki jo bo morala izvršiti v bodočnosti«. Med drugim pravi tam tudi sledeče: »Mi smo prva azijska velesila, zato bomo morali stopiti na čelo Aziji, delati in izpolnjevati svoje naloge do poslednjega drobca moči. Pripraviti se moramo na obupno borbo. Beli narodi so napravili iz Azije objekt trgovanja in zasužnjevanja in cesarska Japonska ne sme mirno in brez kazni trpeti njihove brezobzirnosti. Princip našega cesarstva je inkarnacija pravice in prava. Vsi Japonci morajo biti pripravljeni pomagati duševno in materialno pri gradnji tega cesarstva, pa če bodo morali zato seči tudi. po orožju. Naša domovina je poklicana, da propagira svoj nacionalni ideal preko sedmih oceanov in petih kontinentov zemeljske oble. Mi smo potomci bogov in zato moramo zavladati svetu!«
Česar nista povedala Tanaka in Araki, je pa dodal še voditelj japonskih fašistov Ik.ki Mi vam, ki je Tekel nekemu fran coskemu časnikarju: »da mlada Japonska do smrti sovraži Evropo in Ameriko. Od Evrope Je stara Japonska jemala kulturo in civilizacijo, a jemala j0 je tako, da ji škoduje, vsaj v kolikor je ni prekvasila s svojim starim nacionalizmom in starimi težnjami. Zato opušča mlada Japonska taktiko stare in stopa na nova pota osvajanja sveta. Ona naj zagospodari nad svetom in uniči belo raso, ki je stara in boina in nima več pravice do prvenstva!« — To je torej pravo bistvo, to je »rumena nevarnost« v sedanji konkretni obliki! Kaj bo proti njej koristila »razorožitev«? Japonska tiapoveduje pač na vsa usta, da se nje ne tičejo nobene evropske težnje: Evropo sovraži in Jo hoče uničiti. Res je, sedaj ta nevarnost še ni pred durmi, še je precej djileč od nas, na Daljnem vzhodti, a kdo vc, če ne bo čez nekaj let že bližje in potem vsako leto bližja? Problem je tu in ne smemo ga izpustiti z vidika. V bodočnosti bo mogoče še marsikaj, kar danes ni, če bo Evropa ostala še nadalje sprta!
Umiranje razorožita konference
SESTANEK PETIH JE ZDRAVNIŠKI KONZILIJ. NIHČE NE VERUJE VEČ V USPEH. KONFERENCA BO ODG ODENA.
ŽENEVA, 6. decembra. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih se splošno misli, da so izgledi razorožit-vene konference zelo slabi. Zelo malo izgledov jte, da bi se državniki mogli sporazumeti glede francoskega razoro žitvenega načrta, a še manj, da bi zadovoljili Nemčijo. Po vsem tem je čisto gotovo, da bo konferenca odgode-na za daljši čas, poprej pa bo še sprejet protokol, ki bo uveljavil vse one točke, o katerih je bil doslej sklenjen sporazupi, ki jih je pa malo in so mani šega pomena. Res je, da se bo Imeno5 val poseben odbor, ki bo nadaljeval razpravo o vseh vprašanjih razoroSe-vanja, a temu odboru že danes nihče več ne pripisuje nobene važnosti. Politični krogi se tolažijo s tem, da odgo-ditev konference ne bo napravila v svetovni javnosti tako neugodnega vtisa, kakor pred nekaj tedni. Vprašanje vojnih dolgov je popolnoma potisnilo v stran zanimanje za problem razorožitve, še bolj pa težka gospodarska križa.
RIM. 6. decembra. V svojih poročilih iz Ženeve nagfašajo fašistični listu da predstavlja sestanek velesil dejan* sko zdravniški konzilij. Razorožitvena konferenca je bolna in treba je ugotoviti, ali se sploh še da ozdraviti. »Gi-ornale d’ Italia« meni, da ni prav nobenega povoda za optimizem. Sestanek zastopnikov velesil bi moral poravnati več zelo delikatnih sporov. Ne gre le za to. da se pridobi Nemčija za ponovno sodelovanje na konferenci, ampak se morajo rešiti tud! velika politična vprašanja, ki so v zvezi s splošno redukcijo oborožitve.
LONDON, 6. decembra. Posvetova* nia v Ženevi so stopila včeraj v odločilno fazo in to zaradi prihoda nemškega zunanjega ministra von Neura-tha. Splošno prevladuje skepsa. Nihče ne veruje, da bi Nemčija pristala na varnostne garancije, ki jih zahteva Francija, in zato bo edini izhod — od-goditev.
^opoln poraz Kitajcev v Mandžuriji
Japonci in madžurci razbili vojsko generala supingvena.
KITAJCEV V RUSIJO. PRED OKUPACIJO CELE MANDŽURIJE.
(. PARIZ, 6. decembra. Dopisnik »Pe-j ‘ Parisiena« poroča iz Šanghaja, da jonske čete nadaljujejo prodiranje v ®vernem ozemlju. Kljub silnemu Hirali3’ ki je dosegel že 30 stopinj pod nič-j • so prekoračile gorovje Tingar in so ^ Dred Hailaro. katere padec se ori-i^kiije vsak čas. Japonski aeroplani so JjbJbardirali glavno taborišče gene-Supingvena, ki je moral pobegniti h,1Sa japonska letala še vedno pregar n,aio.
jJ^OSKVA, 6. decembra. Kakor po-iz člte, ie večina armade gene-m [h Supingvena pobegnila pred japon-• hffl in mandžurskimi četami na rus-
gg rr,  ___________________________________
ozeniiie. Včeraj je navalilo več ti-tr- Kitajcev na obmejno postajo med Us*io in Mandžurijo, kjer so zahteva-
li od postaienačelnika, da jih odpravi v Rusijo. Ker se ie postajenačelnik protivil tei zahtevi, Japonci pa so že bili pred vrati mesta, so kitajski vojaki brez vprašanja splezali v vagone in so sami spravili lokomotivo v po5 gon. Uporabili so vse vlake, ki so bili razpoložljivi na kolodvoru. Takoj po prestopu ruske meje so bili razoroženi in internirani. V ujetniških taborih ob ruski meji imajo sovjeti trenutno zaprtih nad 10.000 kitajskih vojaških be-gtincev in civilistov.
VRNITEV KRALJICE MARIJE.
BEOGRAD, (?• decembra. Po večdnevnem bivanju v Karlovih varih in enodnevnem posetii v Pragi se je Nj. Vel. kraljica vrnila v nedeljo ponoči preko Budimpešte v Beograd.
Italija plača Združenim državam
POMEMBEN SKLEP VELIKEGA FAŠISTIČNEGA SVETA. SESTANEK AMERIŠKE REPREZENTACI JSKE ZBORNICE.
RIM, 6. decembra. Veliki fašistični svet je sklenil zahtevati od vlade, da odplača, če seveda ne bodo nastopile kake med-časne težkoče, v predpisanem roku dne 15. decembra zapadajoče obveznosti vojnih dolgov Združenim ameriškim državam v skupnem znesku 24 milijonov lir. Ta sklep je veliki fašistični svet utemeljil s tem, da bo z odplačilom nastalo glede Washingtona ugodnejše ozračje z o-zlrom na bodoča Italijansko-ameriška po-galanja.
LONDON, 6. decembra. Reprezentacij-ska zbornica severnoameriških Združe-
nih držav se je zbrala včeraj k zasedanju. Zaenkrat še ni znano, kakšno stališče ho zavzela napram evropskim notam o odgoditvl plačil vojnih dolgov. Na vsak način pa v zbornici ni pravega soglasja, zlasti radi dejstva, da bo vodil državo še 3 mesece predsednik Hoover, ki je doživel pri zadnjih volitvah tako hud poraz. Obe zbornici, senata in reprezentacijska, sta pod strogo kontrolo stare opozicije, ki postane bodoča večina. Kakor predsednik Hoover, tako so tudi stari senatorji in poslanci skoraj v večini izgubili svoje mandate.
AmeriSka gospodarska akcija 7,a Avstrijo
DUNAJ, 6. decembra. Kakor poroča »Morgen«, so v Avstriji dogotovljene vse priprave za senzacionalne spremembe v gospodarski situaciji. Neki ogromen ameriški trust, v katerem so udeležena tudi podjetja za eksploatacijo zemeljskih olj in plinov, je sklenil, da investira v Avstrijo kapital 10 milijonov dolarjev za izkoriščanje plinskih in petrolejskih vrelcev, ki jih je po mnenju Američanov v Avstriji v obilici. V koncernu so družbe, ki preskrbujejo glavna ameriška mesta s pli* nom in ki so ustanovile evropski koncern s sedežem v Londonu. Predstavnik tega koncerna v Avstriji je bivši generalni ravnatelj zveznih železnic Oskar Taussig. Zdi se, da je milijon dolarjev že nakazan Avstriji za začetno vrtanje zemlje.
Hitler za brezkompromisnosl
BERLIN, 6. decembra. Sinoči je bila v stanovanju predsednika nemškega parlamenta Goriuga seja narodno-socialistlčnlh voditeljev. Po pozdravu bivšega ministra dr. Frieka, je imel Hitler daljši govor, v katerem ie pose bno poudaril, da zamoreta le iilavost !n vžtrajnpst privesti do cilja, nikakor pa ne politika kompromisov.
GIBA«
NOVO REVOLUCIONARNO NJE V ŠPANIJI.
MADRID, 6. decembra. Včeraj zjutraj je policija skupno z vojsko in žan-darmerijo zasedla vsa glavna križišča španske prestolnice. Ta ukrep vlade je izzval v Madridu veliko vznemirje* nje. V poučenih krogih trdijo, da se pripravlja novo revolucionarno gibanje proti vladi.
TAJNE VOLITVE NA MADŽARSKEM.
BUDIMPEŠTA, 6- decembra. Iz političnih krogov se doznava. da je reforma volilnega zakona že dovršena. Uvedena bo splošna tajna glasovalna pravica. Vo-lilci bodo volili J 50 poslancev, korporacija pa 80.
KONEC VSELJEVANJA V USA.
v. WASHINGTON, 6. decembra. Letno boročilo ministra za delo priporoča, naj se zakon o priseljevanju tako poostri, d*a bo dovoljen prihod tujcem samo v toliko, v kolikor jih potrebujejo posamezne gospodarske stroke kot specialiste. Nadalje predlaga, da se postavi kot pogoj za naturalizacijo znanje angleščine.
. GANDHI ZOPET STRADA.
LONDON, 6. decembra. Iz Poone poročajo, da je Gandhi ponovno pričel stradati. Gandhi stavka zaradi tega, ker ie jetniška uprava preostro postopala "roti nekemu njegovemu somišljeniku, ki je tudi zaprt v isti ječi.
Stran 2
Mariborski »VEČ ERNI K« Julra
V M a f i t o r a, dne 6. XII.
Dnevne vesti
Fran Punčuh
1
Davi je od kapi zadet umrl v Vipavi ravnatelj tamkajšnje Posojilnice in šolski upravitelj v p. g. Fran Punčuh. Pokojnik je bil kot odličen narodni gospodar in organizator znan ne le v vsej Julijski Krajini, temveč tudi v Sloveniji. Še kot učitelj je ustanovil Posojilnico, ki je sedaj eden največjih slovenskih denarnih zavodov na Primorskem. Po njegovi zaslugi so se ustanovila tudi razna druga podjetja, pri katerih je sodeloval. Prav tako je bil vedno tudi odločen narodnjak ter jo moral ob izbruhu svetovne vojne zaradi tega v ječo in internacijo. Posledice trpljenja tistih dni je čutil vse do smrti. Vsem svojim šestim otrokom je preskrbel visokošolsko ali srednješolsko naobrazbo. Z njim izgublja naše ljudstvo na oni strani meje močno oporo in bo njegovo izgubo bridko občutilo. Bodi velikemu možu ohranjen trajen spomin!
Velik vlom v zasebno stanovanje
V zadnje mčasu se vedno .bolj mimoze vlomi v stanovanja in skoro ne mine dan, da bi ne zabeležila naša kriminalna kronika vsaj enega primera. Predrznim in strokovnjaškim vlomilcem pa varnostni organi vkljub svoji budnosti ne morejo do živega. Gre torej za dobro organizirano topo, ki natanko pozna vse mariborske in okoliške razmere. Drzen vlom je bil izvršen tudi včeraj popoldne na Tomšičevi cesti v Krčevini. Neznan storilec je s ponarejenim ključem odprl stanovanje hišnega posestnika A. K. in se splazil v notranjost. S ponarejenim ključem je odprl predal miznice, v katerem je bik majhna ročna blagajna. Kako nemoteno je opravljal svoj posel, je dokaz, da je odnesel blagajno na podstrešje, jo tam razbil in pobral iz nje 7000 Din gotovine, nekaj starih avstrijskih zlatnikov in zlato uro, vredno okrog 2000 Din. Z bogatim plenom je nato pri belem dnevu izginil brez sledu. Ko je prišel okrog 16. ure hišni posestnik A. K. domov, je našel stanovanje odprto. Takoj mu je bilo jasno, da je bil v njegovi odsotnosti na obisku nepoklican človek. Prestrašen je u-gotovil, da mu je tat pobral ves prihranek in da so mu izginile tudi druge dragocenosti. Vlom je prijavil orožnikom in mestni policiji, ki je poslala tja svojega daktiloskopa. Služkinja najemnika v pritličju je videla, kako sta neki moški in neka ženska v kritičnem času zbežala iz hiše in zavila po Tomšičevem drevoredu proti parku.
Skrivnosten uboj v Pečkah
Davi so našli ljudje v sestrškem gozdu ubitega nekega Slavka Brumna. Truplo, ki je ležalo med gostim grmovjem, je bilo vse okrvavljeno in povaljano v blatu, ker so ubijalci zavlekli svojo žrtev iz Pečk v precej oddaljeni gozd. Od tam so prepeljali truplo ubitega v mrtvašnico v Majšperg, kjer bo danes popold. obdu-cirano. Podrobnosti o zverinskem uboju, ki je razburil vso tamkajšnjo okolico, še niso znane in vodijo orožniki obširno preiskavo, da ugotove dejanski stan in izslede ubijalce, ki so zaenkrat pobegnili brez sledu.
Naslov kraljevskega dvorskega špediterja je dobila z rešenjem anaršalata dvora M. D. No. 997 od 21. okt. 1932 splošno znana Prva jugoslovanska transportna d. d. Schenker & Co., s svojo centralo v Zagrebu.
Maistrovi borci so se v častnem številu zbrali sinoči v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu z namenom, da si ustanove društvo »Maistrovih borcev«, ki bo skrbelo za to, da se jim prizna njihovo delo ob prevratu. Sestanku je predsedoval bivši poveljnik mariborskega pehotnega polka, vpokojeni polkovnik g. Škrabar. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni polkovnik Škrabar, iua-gistratni svetnik Barle, ravnatelj Mestne hranilnice Kocmut, železniški uradnik Vokač in prof. Šilih.
STAREJŠIH OSEBAM
revmatične bolezni zagrenjnjejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, protinu, tr» j ganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu, se priporoča masaža
M
za masažo.
Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA je starejšim osebam pravi blagoslov. Steklenica 14 Din. Oglas ieg. pod S. Br. 25.892/32
Iz poštne službe. -Premeščeni so: An ton Križ z Jesenic v Mursko Soboto, Antonija Korčeva iz Maribora v. Novo mesto, Josip Munda iz Maribora v Celje, Fran Rehberger iz Maribora v Škofjo Loko in Jernej Cunta iz Maribora v Šmarje ob Paki.
Iz profesorske službe. Premeščena sta Ladislav Vučetič, suplent Tealne gimnazije v Bjelovaru, na klasično gimnazjjo v Mariboru in Vladimir Sterniša, suplent tukajšnje klasično gimnazije, na tukajšnjo realno gimnazijo.
Odlikovanja. Z zlato kolajno sta odli kovani bolniški sestri Roža Marija Ko-prinvčeva in Matilda Jožefina Borzetova, obe v Mariboru. Z enako kolajno je odlikovana tudi Ana Terezija Mohorkova v Ptuju
Za koncert pevskega zbora Glasbene Matice, ki bo jutri 7. t. m. ob 20. uri v
Frančiškanski cerkvi, je veliko zanimanje v vsem mestu in okolici. Matični zbor nam bo pod vodstvom g. prof. Vasilija Mirka priredil zopet lep večer, poln nacionalnega ponosa in umetniškega u-žitka. Na sporedu so namreč 300—400 let stare slovenske pesmi. Iz XVI. stoletja bomo čuli najznamenitejšo moteto našega rojaka Petelina-Gallusa: »Glejte kako umira —« in iz XVII. stoletja dva slovenska napeva Matije Kastelca, Zanimivo bo primerjati naše pesmi s tremi severnoslovanskimi iz iste dobe. Kakšen mojster Skladbe je bil naš Gallus, bomo lahko ugotovili od skladbah njegovih sodobnikov, največjih komponistov XVI. veka. To sta Lassus in Palestrina. Prehod iz XVII. v XIX. stoletja bodo tvorile štiri skladbe komponistov: Corellija, J. S. Bacha, Tartinija in Schuberta, za violino in orgle. Izvajala jih bosta kon-servatorist g. prof. Ubald Vrabec in g. Josip Trafenik (orgle). Kot višek večera pa je na sporedu Verdijev »Te Deum«, mogočna koncertna skladba za dvojni mešan zbor, solo in orgle. Pri tem bo za>-pel tenorist g. Živko. Vstopnina je tako nizka, da je poset vsakomur omogočen. Priporočamo, da si pri Brišnikovi ali Ho ferju nabavite tudi zanimivo besedilo izvajanih skladb. Cerkev bo zadostno razsvetljena.
Upokojeno učiteljstvo ima sestanek 15. tm. ob 15. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v sredo 14. decembra 1.1. ob 9. uri dopoldne v svoji dvorani javno plenarno sejo.
Službo dobe takoj štirje mesarski pomočniki, in sicer sekač, preddelavec in dva klobasarja. Biti morajo zanesljivi, trezni in pošteni, samski in ne stari preko 35 let. Vsa pojasnila daje tukajšnja Borza dela.
Zatavala. V počastitev spomina blago-pokojnega pevca dr. Deva so mariborski odvetniki darovali tukajšnji požarni brambi znesek 485 Din, zakar jim izreka poveljstvo najlepšo zahvalo.
Prevozni promet z motornimi vozili vsa ke vrste po Pobreški cesti se med Kralja Petra trgom in Tržaško cesto iz prometno-varaostnih ozirov prepoveduje. Za dovoz na Pobreško cesto se naj uporablja Masarykova in Tržaška cesta
Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru priredi v sredo 7. t. m. ob 16. uri v dvorani gostilne Špurej Miklavžev večer. Obdarovana bo vsa šo-loobiskujoča deca; najrevnejša pa še posebej z blagom za obleko, perilom ali o-buvalom. Po obdaritvi bo vstopnine prost zabavni večer. Čisti dobiček prireditve je namenjen za delno kritje izdatkov za Miklavževa darila ter po možnosti tudi za obdaritev najrevnejših občanov za božične praznike. Posebna vabila za prireditev se ne bodo razpošiljala. Vsi prijatelji in dobrotniki društva so iskreno vahljeoM
NAŠIM NAROČNIKOM! V sredo smo priložil! položnice in prosimo vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, da jo čim prej obnovijo. Prosimo zlasti one naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo čim prej poravnajo, kajti s tem olajšajo upravi delo in sebi zasigurajo redno dostavo lista! Uprava »Večernika«.
CENJENE INSERENTE OPOZARJAMO, da se bodo odslej naprej mali oglasi sprejemali med tednom za številko, ki izide istega dne, do 10, ure, za sobotno številko pa v petek do 6. ure zvečer in v soboto samo do 9. ure dopoldne. Vse pozneje došle male oglase ne bomo žal mogli v isti številki več priobčini.
Dame, ki hočejo v gledališču sodelovati pri operetni reviji »Pri belem konjičku«, se naj zglase v gledališki pisarni ali pa naravnost pri režiserju gu. Bachmannu.
K našemu poročilu o strašnem samomoru brezposelnega hotelskega uslužbenca Alojzija Umeka, ki je skočil v nedeljo zjutraj iz četrtega nadstropja v Maistrovi ulici in nato v bolnišnici umrl, poročamo dodatno, da Umek samomora ni. izvršil zaradi bede, temveč zaradi nesrečne ljubezni, kar ie razvidno tudi iz pisma, ki ga je zapustil. Umek je živel v urejenih razmerah in je celo zapustil vložno knjižico »Kmetske posojilnice« v Ljubljani z vlogo 111.000 Din in 1.768 Din gotovine.
Smrt Slovenca, ki je objadral svet. V oboto je umrl v tukajšnji javni bolnišnici v 68 letu starosti upokojeni davčni upravitelj g. Matevž Habjanič iz Ptuja. Pokojnik, katerega so pokopali včeraj popoldne na Magdalenskam pokopališču na Pobrežju, je za časa svojega vojaškega službovanja v avstrijski mornarici objadral vso našo zemeljsko oblo. Bodi mu lahka domača zemlja!
• Roparski napad pod Meljskim hribom. Ko so se te dni peljali na vozu domov proti Sv. Petru posestnik Cvikl, njegov hlapec in neki znanec, so jih napadli roparji. Iz kritične situacije pa je vse tri rešil konj, ki se je na gospodarjev krik pognal v galop, in je bil zaman ves napor roparjev, da bi jih dohiteli. O napadu so bili obveščeni orožniki, ki poizvedujejo za drznimi npadalci.
Sleparski potnik. Včeraj so orožniki aretirali nekega Feliksa K. iz mariborske okolice, ki se je izdajal v ptujski okolici za trgovsega potnika in ponujal v nakup šihtovo milo. Lahkoverni ljudje so sleparju izročali akontacije za milo, ker jim ie obetal še lepo nagrado v manufaktur-nem blagu. Sleparskega Feliksa so od dali orožniki sodišču.
Drobna policijska kronika včerajšnjega Miklavževega večera je precej pestra. Policija je aretirala 13 oseb, in sicer sedem moških, povečini razgrajačev in pretepačev ter šest žensk, samih prostituk, ki so pribežale v mesto in jih bo policija zopet izgnala v pristojne občine. Zabeleženih imajo nadalje tudi 13 prijav in 9 poročil.
Hlapec izginil. Pretekli torek 29. novembra se je podal posestnik Josip Šil-han od*Sv. Lovrenca na Pohorju z dvo-vprežnim vozom v družbi svojega hlapca Antona Kodriča v Maribor po razne življenjske potrebščine. Ko sta opravila opravke in nakupila vse potrebno, se je gospodar Šilhiam odpeljal z večernim vlakom domov, dočim se je hlapec nekako ob istem času podal proti domu z naloženim vozom. Gospodar je ponoči in naslednji dan zaman pričakoval hlapca hi voz. Ko se je zjutraj brodar Hiittl na drav skem brodu pri Sv. Lovrencu hotel prepeljati čez Dravo, je pa opazil, da stoji pred brodom na oni strani reke dvovpre-žni Šilhanov voz z obeima konjema, dočim hlapca Kodriča ni bilo nikjer kljub vsemu iskanju in klicanju. Zapornica, ki vodi na brod, je bila odprta, iz česar se sedaj, ko se hlapec ni še vedno od nikjer pojavil, sklepa, da je najbrže v terni ia v vinjenosti strmoglavil v Dravo ter se utopil.
Težka nesreča v Breznu. V noči na soboto je spal, kakor navadno vsako noč v domačem hlevu 15-letni posestnikov sin Ferdinand Kozjek iz Brezna ob Dravi. Na še nepojasnjen način pa sta se odvezala oba vola od jasli in tavala po hlevu. Pri tem je eden volov stopil z vso težo na mladega Kozjeka, ki je spal na tleh in ga zadel prav na trebuh, ki mu ga je popolnoma zmečkal, tako da so mn izstopila čreva in ostalo drobovje. Deček je bil naglo prepeljan v mariborsko bolnišnico, bila pa je vsaka pomoč zaman in je kmalu izdihnil.
Na. odrto
Repertoar.
Torek, 6. decembra ob 20. »Boccaccio«’ Red A.
Sreda, 7. decembra: Zaprto.
Četrtek, 8. decembra ob 15. uri: vaški svetniki«. Znižane Cene. Zadnji • — Ob 20. uri: »Friderika«. Znižane cene.
Na Marijin praznik, v četrtek, 8. t. ni* bosta dve predstavi. Ob 15. uri bo' P"' slednja uprizoritev velezabavne burke kmečkega življenja »Trije vaški sve ki«. Veljajo znižane cene. — Kot vecern predstava se poje radi svoje melodijozn muzike zelo priljubljena Leharjeva OP*" reta »Friderika«. Prva uprizoritev teg^ privlačnega dela po znižanih cenah, -j" Prihodnja dramska premiera bo v najkrajšem času. Čez oder pojde »Neviht «< eno najboljših dramskih del slavnež niškega pisatelja Ostrovskega. Dejani« te pretresljive drame je grajeno peto ter zapušča v gledalcu globok vti Mariborsko uprizoritev pripravlja 'reZ’ ser J. Kovič, sodeluje pa ves dranis ansambl.	_
Pri hripl, bronhitisu, vnetju mandlje * pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sap nika, požiralnika in jabolka, obolenjiHP in ušes, skrbimo zato, da često očisti temeljito želodec in črevo z uporabo " * ravne »Franc Jožefove« grenčice. Zn * meniti strokovnjaki za nego zdravja dočijo, da »Franc Jožefova« voda do» služi tudi pri šenu in drugih mrzj11 nalezljivih boleznih. »Franc Jožefo grenčica se dobi v vseh lekarnah, dros rijah in špecerijskih trgovinah.
Po meri, po izbiri., na obroke.
»TEMPO«, čevlji na obroke.
Maribor, Slovenska 18.
Igralce državne razredne loterije P uprava Jutra in Večernika v Mariu® Gosposka ul. 11 opozarjamo, da bo 1 banje III. razreda' 25. kola že 8. in 9- ^ cembra ter prosimo, da zamenjajo ^ srečke pravočasno, ker jih sicer prod" drugim interesentom.
»Grajska klet«. Danes zvečer sv morske ribe in druge primorske SP®0' litete. Abonenti se sprejemajo, mesf: Din 600.—, kosilo in večerja po izbir1* Miklavžev večer priredijo trgovsk1 ^ privatni nameščenci 10. decembra v v prostorih Narodnega doma. Darila ^ sprejemajo istotam od 16. ure naprej nadstropju. Čisti dobiček namenjen br poselnim!
V sredo popoldne ob 3. uri radio*frf nos tekme: Angleška — Avstrija v liki kavarni.«	_
Mesna šola Sokola Maribor II brežje priredi v sredo 7. t. m. ob 20.
v dvorani br. Renčlja Miklavžev v®. Darila se sprejemajo popoldan v l>rl u. ditveni dvorani. Vabi se članstvo ih činstvo!	v
Sreča v nesreči. Ko se je včeraj Pop?cj dne peljal na kolesu po Slovenski u
cine peijai na Koiesu po	.,fl)
lSletni Ivan Heričko, mu je spodrJ .
da je padel ter si izpahnil nogo v ko*
-»nca5 bil o
in obležal na tleh. Okrog ponesrečene
je takoj nabralo precej ljudi in je b ^ nezgodi obveščen tudi reševalni odd _
Preden pa je prispel rešilni avto, Je nesrečen! kolesar že zajahal svojega ^ lezmega konja in se odpeljal. Med ^ časom je bil namreč pristopil k po« ^ čencu neki moški, ki mu je uravnal
Vlomna tatvina. Včeraj popoldfl ^ neznani storilci vlomili v stanovanj ^ sebnika Ludvika Langa v dr. Rosino’	.
lici in odnesli 220 Din gotovine in blaga. Izginili so brez sleda.
Truplo vpokojenca Žerjala na^Te^rjbli-ponovno smo poročali, da je pre P žno šestimi tedni izginil z doma ^
kovski ulici na Pobrežju stanujo ^jl
letni vpokojenec Andrej Žerjal, . močno obupan zaradi težke bo .iborSjd je žene, ki je ležala tedaj.v .m' xei ob bolnišnici. Nekaj dni pozneje je bre§ld Dravi pri meljskem brodu reT-iobuk>kaf posestnik Žerjalov suknjič in .upU izje potrdilo sum, da je Žerjal ^ vršil samomor. Te dni pa Je ? ri*oZ°0 pri mostu potegnjeno iz Dra'?ioveka, v razpadlo truplo starejšega izginul®" katerem so oblasti agnosci ^	„ &
ga Žerjala, ki so ga nato P«*01* tamkajšnjem pokopališču.
J M a r i b o r u, dne 6. XII. 1932.
Kongres stanovanjskih najemnikov
v Zagrebu
2miteve po takojšnji zakoniti zaščiti. .
MarlborsEf ^VPCEimrK« Jutra
a i«EJ.miiiu.n vl*v* l. \ m uif—
Hran 3T
V zagrebški mestni posvetovalnici je ' V nedeljo kongres »Zveze stanovanj-
najemnikov kraljevine Jugoslavije«.
bil
f' -.................
a ta^ kongres, ki je predstavljal, kakor '3slaša tudi resolucija, zadnji poskus za osego zakonske zaščite stanovanjskih aJemnikov, je bilo veliko zanimanje. Iz države so se zbrali delegati, da v j ?u najemnikov ob 12. uri dvignejo nVoj Slas. Na kongresu so bila zastopa-a vsa društva stanovanjskih najemni-_°v in sta zastopala Maribor pred-lia ^rušlva Rudolf T u m p e j, Ljub-Jano predsednik društva Drago Ceferin; adajje so poslala delegate društva Ba-Jamka, Veliki Bečkerek, Novi Sad, Su-Beograd, Dubrovnik, Kotor, Su-v?k’ Šibenik, Karlovac, Osijek in Split. ‘eKatera društva so poslala na kongres •e‘° Po pet delegatov.
Kongres je otvoril ob 9. uri dopoldne redsednik zveze prof- Marijan K a t u-a r i c, ki je v svojem uvodnem govo-vUvPodčrtal vse težave in obupen polo-,1 stanovanjskih najemnikov, ki so v .?Su> ko je priznana zaščita gospodar-
ZADNJA RESOLUCIJA.
tere so zašli prav radi pretiranih najemnin, ker je znano, da plačujejo najemniki več kakor tretjino, ponekod celo nad polovico svojih dohodkov.
Položaj najemnikov iz mest donavske banovine je orisal v daljšem govoru Re-lja G j o r g j e v i c iz Novega Sada.
Ob koncu kongresa je bila sprejeta soglasno resolucija, v kateri zahtevajo najemniki, naj se narodni skupščini nemudoma predloži okvirni stanovanjski zakon, s katerim naj se zaščitijo gospodarsko šibkejši najemuiki. Maksimiranje najemnin naj se spričo različnih razmer v posameznih banovinah prepusti banom, da urede to vprašanje v sporazumu s stanovanjskimi najemniki. Banovinam naj se poveri najstrožja kontrola nad izvajanjem tega zakona. Odpovedni rok naj se uredi za vso državo enotno, plačevanje najemnine pa podaljša do konca meseca. Brezposelnim naj'
se priznajo še posebno olajšave, slično kakor so se priznale glede na izredne razmere pri bankah. Država naj z vsemi sredstvi podpira gradbeno delavnost z dolgoročnimi posojili in po nizki obrestni meri, kakor so to že tudi storile druge države. V mestne občinske zastope naj se imenujejo zastopniki stanovanjskih najemnikov v pravilnem odgovarjajočem razmerju napram zastopstvu hišnih posestnikov. Ker krepijo pretirano visoke najemnine samo hišne lastnike na škodo širokega sloja producentov, izjavljajo najemniki v resoluciji, da je to njihov zadnji poizkus, da se reši na miren In zakonit način to pereče stanovanjsko vprašanje. Če bi pa tudi ta poizkus kljub pričakovanju ostal brezuspešen, izjavljajo najemniki iz vse države, da se bodo v obrambo svojih pravic solidarno poslužili samoobrambe.
Po kongresu je bila popoldne konferenca, na kateri so se razpravljale interne zadeve zveze društev stanovanjskih najemnikov Jugoslavije In o taktiki na-daljne borbe za dosego zakonite zaščite.
%
močnejšim slojem in celo bankam,
4s^li brez zaščite.
jtajnik zveze Branko K u r e 1 a c je ®*©rej orisal položaj in razvoj stanovske akcije m organizacije, nato pa v ie bavil v obširnem referatu s stanovsko politiko samouprav, predvsem
trtnih °bčin.
...^sto so govorili zastopniki posamez-v_ v zvezi včlanjenih društev stano-im>Skih naiemn'kov. Vsi govorniki so obširne referate. Delegat s Sušaka 5j!lm K a 1 e n je govoril o stanovanjem vprašanju kot svetovno-socialnem j Sospodarskem problemu. Dejal je, da v velikem interesu prav- takozvanih °sDodarskih krogov samih, da se sta-■ °vanjski najemniki zaščitijo. Zastopnik :2 Osijeka Aleksander Tvrdoreka e 'ihel referat o stanovanjskih najemni-A' Pri nas. Zastopnik ljubljanskih na-.Cinikov Drago Č e f e r i n je pozval A^mnike k složnemu nastopu, nakar se , °glasil k besedi Adolf S e r t i č, de-iz Beograda, ki je orisal obupen °'ožaj najemnikov v naši prestolnici. Med ostalimi delegati je govoril tudi ?redsednik društva stanovanjskih nabornikov iz Maribora Rudolf T u m-11 e j. ki je naglasil v svojem tempera-jtentnem govoru, kako upravičena je a°rba za zakonito zaščito in da bo mo-Va vlada misliti v najkrajšem času tu-na moratorij dolgov državnih in žalnih nameščencev in delavcev, v ka-1
Sokolstvo
Akademija Sokolskega društva .Tezno
je bila v nedeljo, 4. t. m. v dvorani gostilne »Mesto Ptuj« na Tržaški cesti ob precejšnji udeležbi domačega prebivalstva; navzočih je bilo tudi nekaj ljudi iz mesta. Spored akademije: 1. Člani: še-storica, 2. ženska deca:	»Psički«,	3.
moški naraščaj: proste vaje, 4. ženska deca: vaje z obročki, 5. člani: bradlja, 6. ženski naraščaj: »Buči morje«, 7. moška deca: skupinske proste vaje, 8. članice: ritmiške #vaje — E-moll sonata. 9. člani: skupine. Klavir: gdčna. Karbova iz Maribora. Navzoče občinstvo >3 z vsem zanimanjem sledilo posameznim točkam nastopajočih oddelkov. Takoj moramo poudariti veliko skrb in vztrajno delo za tehnični napredek tega mladega sokolskega društva v mariborski okolici, kar je predvsem zasluga br. načelnika Ledinka in s. načelnice Roškar-jeve, kakor tudi vseh, ki posečajo telovadbo. Program akademije se je izvrši! v redu in z vso točnostjo. Oddelki so se zelo potrudili in je med njimi mnogo fizično dobrega materijala. Ugajal nam je nastop v vseh točkah. Nikakor pa ne moremo biti popolnoma'zadovoljni z nastopom članstva na bradlji, in to z ozirom na prostor, ki je vplival na telovadce. Orodna telovadba v tako nizko ,in ozko dvorano pač ne spada! Ako čuti telovadec tesnost, vpliva to silno slabo na izvedbo vaje, zlasti pa ob prilikah, ko zadeva z nogami v steno ali ob strop.
Poudariti je treba, da bi bratje na bradlji pokazali v večjem prostoru čisto nekaj drugega, kakor so tokrat. Izvajali so pač vaje, ki so bile pri teh okoliščinah možne. Po akademiji je bil nastop Mi klavža. Dodamo še, da zaslužijo prizna' nje tudi odborniki društva, ki so vršili svoje dolžnosti pri nastopu; ,pa tudi gostilničar, ki društvo ob vsaki priliki ra devolje podpira. Vi tezenski Sokoli pa le krepko naprej in prebredite vse težave!
Iznajdba za ženski svet. Poročamo lahko o novosti, ki napravi umivanje glave m las zelo prijetno. To so očala proti peni, ki pri umivanja varujejo oči pred vodo in peno. Pri umivanju glave se lahko s pomočjo te Iznajdbe gleda popolnoma prosto brez vsakega napora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka »Črne glave«, »Haarglanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrati* »extraMond< za bJandinke. i
jeaa po-
t
Zdravo!
Hc.
Soort
Anglija: Avstrija.
Jutri, v sredo 7. decembra bo v Londonu zelo važna nogometna tekma, za katero se zanima ves svet. Gre za prestiž, ali je kontinentalni nogomet boljši od angleškega. Najboljši team Evrope, to je reprezentanca Avstrije, ki je sestavljena iz igralcev: Hiden, Rainer, Šesta, Nausch, Smistek, Gali, Zischek, Gschvveidl, Sindelar, Schall in Vogl bo nastopila proti reprezentanci Anglije. Potek igre bodo prenašale skoraj vse evrop ske radio postaje; reportiral bo prof. Schmieger z Dunaja. V Mariboru bo »Philips radio« jutri od 14. do 16. ure pri tvrdki E. Peteln na Grajskem trgu predvajal potek igre, na kar se opozarjajo športniki.
?pominlaite se CHD
Ptuj ;.
Šola in doma. V nedeljo je bilo tu zborovanje staršev šoloobveznih otrok, učiteljev ljudskih šol, meščanske šole ter profesorjev gimnazije. Sklicalo ga je društvo »Šola in dom« in povabilo kot predavatelja bivšega slovenskega prosvetnega šefa g. dr. Dragotina Lončarja iz Ljubljane, ki je orisal vse probleme tičoče se sedanje šolske vzgoje. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano.
Prodajanje ukradee divjačine. Tukajšnja varnostna oblast je aretirala nekega divjega lovca iz Križovljana na Hrvaškem, ki je prodajal ukradeno divjačino. Prodajalec je navedel oblasti krivo ime in je bil zato pridržan v zaporu, da se ugotovi njegova identiteta.
Zopet pokolj. V nedeljo so se sprli fantje pri Sv. Vidu z nekimi kolesarji m se naposled še stepli. Posestniški sin Jernej Murko s Pobrežja pri Sv. Vidu je dobil na glavi več vbodljajev z nožem in so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Cela garnizija je dezertirala.
Francoski vojaški inšpektor, ki je nedavno nadzoroval trdnjavico Pinson blizu St. Denisa, je našel na svoje veliko iznenadenje trdnjavo — prazno. Vsa »garnizija« je dezertirala. Pripomniti pa je treba, da je garnizija obstojala le iz — dveh vojakov, katerih eden je odšel v. mesto nakupovat življenjske potrebščine, dočim je odšel drugi, brez vednosti svojih predstojnikov, na osemdnevni dopust. Z ozirom na to, da ta dva junaka nista imela druge naloge kakor da sta v, redu vzdrževala staro trdnjavico, ni bil oni, ki je samovoljno odšel na dopust, v smislu zakona obsojen na smrt, čeprav, je bil postavljen pred vojno sodišče, tem več je prejel le 75 dni zapora.
Sir bret duha.
Nekateri švicarski tovarnarji sira so že več let poizkušali, kako bi odvzeli svojim izdelkom neprijetni duh. Kakor sedaj poročajo iz Berna/se je posrečilo kemiku Hornliju najti način proizvajanja sirov brez duha. Izdelki se izdelujejo po dosedanjem načinu in se neprijetni duh odstranjuje iz že gotovega sira.
aSo Cvetko:
Sv. Miklavž se je jokal...
, Pri Lipovčevih so pričakovali sv. Mi-*|avža. Po vasi je odmevalo rožljanje tulenje hudičev, včasih se je zaslišal ‘hes ukazovalen glas: »Lucifer, miruj!« Upovčevi otroci so bili vsi v, strahu, A Je prihajalo rožljanje vedno bliže. Tri-/•hi Tonček je že spal. Mamica ga je pela čez glavo, da ne bi slišal hudega ^ciferja in se morda ne bi prestrašil! estletna Bariča in desetletni Jakec, ki hotel biti več Jakec, temveč Jaka (saj * vendar hodil že v četrti razred!), pa > a Se junaško skrila pod posteljo. Molijo sta, še diha ni bilo čuti od njiju. L..Na Lipovčeva vrata je potrkalo in za-. 'calo z močnim glasom: »Odprite, ljud-hožji! Sveti Miklavž prihaja, od Bo-5* Poslan, da se prepriča, če so Vaši r°ci bili vse leto pridni!« Pod postelja-A sta obupno zajavkala dva glasova: A^ti, ne odprite!« Mati se je poredno astnejala... Še niže je zabučal glas Lu-eriev: »Kje so otroci, da jih pobašam Svoj koš? U —, u, — u ...!« in je stra-0?v5to zarenčal ter zarožlja! z verigo. Še Apneje sta se vila otroka: »Mati, ne JJbrite!« — Od zunaj pa je zaklical glas j.* Miklavža: »Lucifer, miruj! Odprite, lovčevi, božjemu odposlancu!« v *-ipovčevka je odprla duri na stežaj in Čudna družba je stopila v svetlo iz-tj \ sv. Miklavž v dolgi beli halii, z zla-1 ' čeveljčki na nogah,
j. - ceveijCKi na nogah, z dolgo belo t0a,^°’ škofovsko palico in kapo ter zlati
0 knjigo; dva parklja s koši na hrbtih
v ^ dolgima
‘•sla,
verigama. vs-> z dlako oo-s Črnim obrazom, žarečimi očmi
in navzven molečim ognjenim jezikom; h koncu še dva angela v beli tuniki, zlatimi lasmi in s snežnobelimi perutmi!
»Kje imate deco:	Tončka,	Barico,
Jakca?« je vprašal svetnik. Za njim je zarožljal desni hudobec in se zarežal »Tonček že spi! On je itak priden, ni ga treba klicati!« je menila mati. »No, Tonček naj le spi, saj je v zlati knjigi zapisano, da je bil priden! A kje sta Bariča it} Jakec?« Ni se oglasil Jakec na »Jakca«, čeprav je navadno vsem zadirčno dopovedoval, da ni Jakec, temveč laka! »Ni ju! Ne vem, kam sta se skri la!« se je zasmejala mati in pokazala s prstom pod posteljo...
Bariča in Jakec sta si oddehnila: »Ne bodo naju našli, hvala Bogu!« Hipoma pa sta se zakadila hudobca pod posteljo. Pod njo sta obupno zavreščala dva glasova: »Oče naš, kateri si v nebesih...!« Mati se je obrnila v kot, saj ni mogla zadržati smeha! Jakec in Bariča pa sta se hipoma znašla klečeča sredi sobe in sta čebljala vsak svojo molitev!
»O, o, le počasi! Moli ti prvi, Jakec!« je zapovedal svetnik. »Verujem v Boga
vsemogočnega, n — — n n, odon-
dod bo prišel sodit žive in mrtve!«
»O ti grdoba!« ga je stresel svetnik za ušesa, »takoj te bo sodil! Tako znaš moliti?«
Za Miklavžem je zarohnel Lucifer: »U, u ! V pekel greš s hudobcem!« In Jakec je obupno zacvilil, da sta je slišal Čuvaj, ki ga je mati zaprla ta čas v sosednjo sobo. Z vso silo je praskal s Sarami po vratih, hoteč rešiti svoietra ljubljenca nepriietnega položaja! »Počakaj, Lucifer! Prečital ti boni gre-
he, Jakec, da bomo videli, ali si še sploh sposoben za pekel!« je poudaril svetnik.
»Poslušaj! Nisi ubogal mamice, vedno si ji nagajal!« — »Saj ni res, kaj ne, mamica?« je huje zajavkal Jaka. — »Ne vem! Sveti Miklavž bo že vedel!« je podvomila mati. Za Jakcem je zarožljala veriga, da, se je deček stisnil v dve gubi!
»Nisi molil vsak večer! Vedno si zaspal brez molitve, na Boga pa še pomislil nisi! To je velik greh!« je ostro na, daljeval svetnik. Še huje se je razvnel svetnik, angela pa sta žalostna sklonila glavi, da bi nihče ne videl njunih solza. Jakec med silnim jokom še odgovoriti ni mogel, Bariča je hotela zlesti pod posteljo, pa se ji ni posrečilo, ker so pazile nad njo budne oči levega hudobca, čuvaj' je laja! za vrati. »Preveč bi bilo grehov Vašega Jakca, mati, in predolgo bi se zamudili. Zato jih ne bom našteval! Poslušajte sedaj mojo sodbo. Vi, mati, vidva, hudobca, in vidva, angela božja!« je sodil sv. Miklavž:	»Zaradi
tvojih grehov, ki vpijejo do neba, ne dobi Jakec ničesar dragega ko šibo in repo! Ti, Lucifer, pa ga vtakni v svoj koš in ga vrzi na dno pekla, da Se bo pokoril za grehe!« — Mati je prosila: »Gospod svetnik! Za zdaj naj še ostane doma! Saj boš sedaj priden in boš molil vsak večer ter se rad učil. kajne, Jakec?«
»Bom, mati! Vedno Vas bom ubogal, Pridno sc bom učil in vsak večer bom molil!« je zatrjeval deček. — »Nič ne bo iz tega!« je razsodil svetnik. »Lucifer, stori svojo dolžnost!« Lucifer je pograbil jokajočega Jakca in ga potisnil v koš.
Nič ni pomagala obupna borba dečka za svobodo, saj so glavnemu hudobcu
pomagali vsi: sv. Miklavž, angela in še levi parkelj! Nihče ni imel časa za Barico, ki je sedaj smuknila .v sosednjo izbo! Pa, ojoj! Iz sobe je planil čuvaj ves besen naravnost na sv. Miklavža.— Vsi so za hip obnemeli! Prva se je zavedela mati in poizkušala odtrgati psa od Miklavža! Zaman! Čuvaj je maščeval svojega gospodarja. Lucifer je spustil koš na tla ter z angeloma in levim par-keljnom jadrno pobegnil iz sobe. Sv. Miklavž pa je imel hudo uro! Dolga bela brada se je valjala pod mizo, kapa je zletela na tla, škofovska palica je udarjala po srditem čuvaju, halja je bila razcefrana čez in čez! Nič iso pomagale svetnikove zakletve! čuvaj jih i razumel!
Ko so ležali že vsi svetnikovi vidni zaki pod čuvajevimi nogami, sta Bariča in Jakec — joj, čuda! — spoznala v Miklavžu — sosedovega Tineta!
»Sv. Miklavž« jo je naglo ubral skozi vrata, sikajoč in jokajoč od sramote in od žalostnega pogleda na svoje oskrunjeno »svetniško« dostojanstvo. Mati Lipovčevka pa je držala Čuvaja, ki je jezno renčal in se zaman poganjal za bežečim, za ovratnik, in se smejala. Otroka sta razumela in sta se zasmejala! »Hej, sv. Miklavž, pridi nazaj, čakava te!«
Jakec se je postavil sredi sobe, si brisal zadnje solze in se junško potrkal m prsi: »Hej, sv. Miklavž — navihani Tine, sedaj pridi! Jaka ti bo že dal!«
Vsa vas se je smejala, »sv. Miklavž* pa je ležal doma na postelji, obrnjen v steno premišljeval o žalostni usodi svo-iili tridesetih let in se je od sramote — jokali
Obrtna dete
Prodam
VELIKO SOBO
s štedifSifkom in električn. razsvetljavo oddam v najem itlifni stranki. Tržaška cest? 98 a. •> ■	1055
SEDAJ KO PRIHAJA ZW
in vaših koles ne boste rabili, nudi se vam prilika-'jih pustite temeljito osna* emajlirati, poniklati, vse_ » gljične ležaje zbrusiti, tako bodo do prihodnje spoti«; zopet popravljena, kakor va. Shramba koles in jev čez zimo. Hitra postrez Zajamčeno in solidno d' Brezkonkurenčnc cene. 1 poroča se mehanična dela ca Justin Gustinčič, Marii Tattepbachova ul. 14. Za stuje dopisnica, da Pria^ na dom po kolo! J
PRODAM
iz proste roke stanovanjsko hišo 10 let davka prosto s tremi stanovanji (soba in kuhinja), gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom. Vprašati Tržaška cesta 98 a v pisarni.________ 4059
KLAVIR
kratek, modem, skoraj nov, pancerplošča, krasen glas. prodam. Dopise: Hol-obar, Ma ribor, Ta-borska 7.	4019
LEPO OPREMLJENO SOBO
za eno ali dve osebi v novi hiši,- solnčna lega. oddain v Stritarjevi ulici št. 29. pritličje,	4061
ODDAM PRAZNO SOBO
s posebnim 'vhodom in elck trično razsvetljavo. Betnav ska cesta 39.	400!
j samo dobre kakovosti
Tekstifana BOdafaldt | Volneno . \
Gosposka ul. 14	ibBa^O
— .....■■■■■	za obleke, bar-
SionovsniG	hsnti, fleneli«
—	Novi vzorci In
NA ALEKSANDROVI C. 34	¥©*■¥•
se takoj oddata dve večji —. M ■ . —— 1 1	--5?
stanovanji. Vprašati pri Kine- LEPE MOŠKE OBLEKE tijski eksportni zadrugi, Alck- od 200.— do 600.— Din na sandrova cesta 34, II. 4064 prodaj. Badlova ulica 7. 4052
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
V M a r i b o r u, -dne 6. XII. 1932-
CTHan——BTT.''~	••	-•	—
Bonsakove povesti
T3c sanje so mu izpolnjevale cele noči. In še je vse trepetalo v njem, ko že zdavnaj ni več spal. Sanje so ga vedno botj in bolj navdajale, zbujale v njem vročo nejasnost, onemogočale mu vsako veselje ter ga pogrezale v drgetajoč nemir. Če so se drugi otroci radovali ter ga pritegnili med se, se je pričel hrupno in krčevito upirati.
Polagoma ga je pričelo v koži zbadati in srbeti. In vedno bolj vroča je postajala- ona vznemirjajoča grozničavost, ki imii je vzbujala sanje.
Tako je mogel napol speč ležati. V tem stanju je videl, kako se je dvigala šiba. Ib pri vsakem udarcu, ki ga je zadel, je čutil čudovito omotično slast. Mnogo let pozneje se je še spominjal tega.
Bolj in bolj ga je, v koži zbadalo, čutil je hladno drgetanje, če se je dotaknil le z roko kože. Vendar je bila koža mehka in zdrava.
Bolest, ki mu jo je povzročala kazen, je boli «a bolj izginjala iz njegove zave-
sti. Občutil jo je le, ne da bi sanjal* o njej, kot ostudno, toda dobrosrčno strašilo, s katerim se morajo otroci igrati, ga cukati, nato pa kričeč pobegniti.
Tako so potekali'dnevi in noči. Čutil je, da se je zbadanje in drgetanje v koži vedno bolj širilo. In kmalu ni mogel več mirno sedeti. Lezlo in gomazelo mu je po celem telesu.
Nekega dne je vrgel svojo čepico v ogenj. Le eno misel je imel pri tem, videti, kako bo zaplapolal plamen. Mati je to videla ter ga je pokarala.
Deček jo je s pričakovanja polnim obrazom in z rosnim svitom v očeh pogledal.
Kmalu nato je prišel njen ljubljenec, majhen psiček 's svilenim kožuščkom — ki ga ji je podaril neki mornar z juga — k ognjišču, kjer je sedel deček. Vsako mišico napeto z izbuljenimi očmi se je priplazil do psička ter ga zgrabil. V hipu nato se zasliši grozno tuljenje psa. Mati zakriči.
Deček pa stoji s svetlimi očmi in tresočimi se udi ter strmi v ogenj, kjer ječi pes.
IV.
Ko je bil Bonsak sedemnajst let star, vitek, brhek fant, še je zgodilo, da je Steinar iz Soflinga izoral iz zemlje debel zlat obroč.
Steinar je šel k Blatnemu jezeru, razsekal obroč ter ga prodal po kosih. Vzel je v najem zganjamo ter povabil vso vas v goste. Noč in dan je bila točilnica polna pivcev. Vse delo so ustavili. Zgradili so veliko žago. Po reki je zdaj plavalo pplno lesa.
Žaga je morala prenehati obratovati. Les je prosto plaval po fjordu.
V teh dneh je mogel delavec zaslužiti dnevno dobre tri tolarje s tem, da je čez dan v fjordu sem in tja veslal ter lovil plavajoča debla. Zdaj je smel les plavati. Močni, z vseh strani dežele do-šii delavci so sedaj sedeli v Steinarjevi gostilnici. Če so se upijanili, so udrli ven ter razsajali po ulicah. Malo naselje je postalo celo roparsko gnezdo. V temnih večerih sp včasih napeli vrv Čez ulico ter vjeli stražnika. Potem so ga nesli k vodi ter ga vrgli vanjo.
Razgrajajoč so potem zopet vdrli v
Steinarjevo gostilnico ter spotoma razbili, kar jim je prišlo pod roke.
Še dolgo časa potem so pripove vali o »Močnem .lornu«, ki je nekega v čera pometal vse goste iz gostilne, dni je pil- Nekega večera je pa sea molče in nagnjen nad mizo, ki je zbita iz ene same deske. Njegov °*{r0? sod na tla. Po tleh ležeče palice so P vale ter nalikovale holmu.	.
Naenkrat je udaril z roko po miri jo prevrnil na može, ki so sedeli n * proti njemu.
Vstal je. vzel sod z žganjem,^ ga na* stavil na usta ter pil iz čepa. Ko se J dovolj napil, je vrgel sod na tla. Po “ ležeče palice so plavale v močni PJ3ay' »Pijana Bara«, napol nora baba, je le* na tla ter srkala pijačo, pri tem pa 3 kala nad toliko zapravljivostjo.
Jorn je pričel prazniti gostilnico. Sp N' vil se je nad goste, prijel dragega drugim ter jih pometal skozi okno- L' žali so na cesti na kupu ter vzdihoval'
Tedaj je nekdo sunil sedemnastletne0
Bonsaka z nožem v roko, da je P°te,j ohromela. Jorna so zmagali ter ga vr» na tla.
(Dalje prihodnjih
Žepni robci, triko perilo za dame
priljubljena božitaa darila
VSE MESTO
/e gov-ori. da sc nalceneiše kupi in najboljše proda v Grajski starinami. Trg svobode 1.	3952
Raznp
NASTAVKI
pornkhtni s steklenimi ploščami za izložbena okna se kupijo. Iv. Kravos, Aleksandrova 16.	3929
JOŠ. TICHY I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje. Maribor. Slovenska «1, 16, tel, 2756, »roigvaia elek-. troinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestem cev, svetilk,/ clektroin.stalacij-skega blaga po konkurenčni cenL	1603
v bogati izbiri
Tekstilana BUdefeldtt
Gosposka ul. 14
Službo dobi
Platno, Sifoni
platno za rjuhe in prevlake od tvrdke Scroll in Pollack
NATAKARICA
za vsa gostilničarska dela. pridna, delovna, prijazna in poštena, dobi stalno službo takoj v mestu. Ponudbe pod »Natakarica XII:« '	4067
TAPETNIŠKEGA VAJENCA
takoj sprejme nasl. Ferdo Ku-har-ja. Gosposka ulica 4. 4015
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje v novo opremljeno sobo, vse sveže, na zahtevo tudi v celo oskrbo, pred železniškim prelazom. Tržaška cesta 20., II nadstr., desno.	4050
OPREMLJENO SOBO ODDAM
eni ali dvema gospodičnama. Frankopanova ul. 10, L 3995
vedno po najnižjib cenah pri
BOdefeldt
Gosposka ul. 14
Dve veliki lutzovi peli
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore
ceneno na prodai
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Večernika“ dnevno med 9. in 10. uro.
Modno krojaštvo
»Elegance*
Vekoslav Terier se je preselilo v
palačo g. Vlahoviča
Meljska cesta 2
OTROCI.
odkod ital vzante Božiček naJlepSa darila?
Z začarane pilite!
To je devet knjižic, polnih čudovitih pripovedk.
Bili so trije velikani...
Dolgouhi Jernejček, v !■' Princesa v pomaranči.
Koko in druge Živalske zgodbe,
Mihec In princ Lenuhar,
Čarobni studenec,
Božične pripovedke,
Vilinske gosli,
O srečnem krojačku.
Knjižice so izredno poceni.
Vseh dvet brošur stane k Din 70.—, vezane le Din 100.—, vsaka posamezna pa broširana samo Din 12<—, vezana Din 16.—	3980
Urnima tiskovne zadruge, Marii
Aleksandrova cesta 13*
Radi prezidave
skladišča
na prodaj v
trgovini s
pohištvom
Ulica 10. oktobra št. 5
po zelo znižanih cenah:
30 spalnic
iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 JadllnlC iz trdega lesa 20 opram za kuhinje 50 otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize itd.
ter vsakovrstno pohištvo
Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice!	3833
Kupujte svoje po-trebiCineprinailh inserentihi
Potrti zaradi bridke izgube naznanjamo, da je danes dopoldne od kapi zadet preminul v Vipavi naš dobri in iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, brat in stric, gospod
Fran Punčuh
ravnatelj posojilnice in šolski upravitalj v. p.
Pogreb blagega pokojnika bo na praznik, 8. t. m. iz stanovanja na pokopališče v Vipavi.
Vipava, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Ljutomer,
dne 6. decembra 1932.
Antouija, žena; Ivan, carinik, Vladimir, sodniški pripravnik. Mirko, bančni uradnik, sinovi; Minka Reharjeva, Ela Kiihova. Pavia Trostova, hčere: Radivoj Rehar, glavni urednik, Ivan Hrib, veleposestnik, Leo Trost, mag. pharm., zetje, Pavla Pnnčuhova, snaha, ter ostalo sorodstvo.
fedaja konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DE31ELA r Mariboru