£°«amerne Številke« "»udu* Din K ob Bedd^ali Mn MO, £Mj°£ w»I« rr‘1* h prmnftn* «1» IH. vi ^■»i^eda^dn. tar*. hinU p* dogovora. sasarjaaass Posamezne itevflhe« Navada« Mn 1\^ Knjižnica liceja Ljubija — RalupU Maribor, nedelja 28. oktobra 1923, Številka Razmetavanje reškega vo ^ Naša vlada vztraja na rapallski pogodb!. louj, ? 0 g r 8 27* oktobra. Pred sestan- pa bi na tej podlagi ne bilo mogoče dose- gu Ifi- fv°US e"a sveta sta se sestala Pašič oi sporazuma, bi se zadeva predložila švl hjui y?14Palls!k aVa ^me^a za Podlago še nadalje »jtno . °.P“Eodbo in ne bo dovolila v 1» ker bi revizija izključeva- ^*®aia°l?'n^*. ro^*ie suverenitete in bi *®*ktirat*» ^ Pravico, da sme Keko J Naša v'ada mora vstrajati na ti 14 ’ aie da reško vprašanje re£i- Podlagi rapallske pogodbe. Ako J°nferenca o trgovski pogodbi z Avstrijo. H SaŠiK gospodarskih krogov. — Inte resenti iz Slovenije niso bili zastopani. ®eoj ,t r.a oktobra. Včeraj se je frVshijo° TT8renca 0 trgovinski pogodbi z Ro»n' j so se je zastopniki na- Za:;flarskih krogov in delegatje, ki ?cnfere 0pali vlado pri pogajanjih. — ,**0f j ea n> imela drugega namena, j! ®eUah j9 <^e^eSa'*'3e pouče o zahtevah ®ov»kiinteresentov, zato bi se bolj upoštevali interesi poljedelske produkcije. Pogodba naj bazira na plačilih v zlatu in' na zaračunavanju po trž nih cenah. Nova pogodba naj bo 'nekaka sinteza vseh dosedanjih pogodb’ in kon venci j. Konferenca je nudila našimi delegatom v* ®ovaKr""'.acin lnlereseiuov< zaK> so zadosten vpogled v želje iri zahteve do-l o * zast°Pniki trgovske zb'or- mače produkcije in’ jo upati, da bo trgo-?rednje zveze industrijcev. V vinska pogodba z Avstrijo, ki bo veljala ^lo na dnevnem redu troje tri do pet let, koristila naši produkciji, n Ali i )_• **0j bilo na dnevnem redu troje 2 no* Ali n,a;i sktonemo z Avstrijo (Ali so bili na posvetovanju zastopniki fiaj b° ali trKOVsk° konvencijo? neposredno zainteresiranega dela države, bU' 1“*<* ar mo Av8lafMoem' najvišje po- ki leži ob avstrijski meji, t. j. Slovenija'?! <. J® tud: " 3. Ali raj pogodba vse- Boiimo so nnmrr« rlr. u» Kn monmiKo ■naj pogodba vse- Bojimo se namreč, da se bo pogodba 1 j-- — učtnircu, uji se D k***C °?b0’ J1 sme vlada za posa' Avstrijo sklenila izključno z interesnega ^OstjT odpovedati sklenjene vidika srbijanskih trgovcev in agrarcev, 1 a*v . We se upoštevalo interese Haših «ebato je prevladovala zelja, da producentov! Op. ured.). Separatizem, poboji in glad v Nemčiji. j, ^rattstičiia vlada v Porenju. jajca pol milijarde; od sobote naprej sta-27. okt. »lie Journal« poroča 11 e liter mleka 3 milijarde. Ljudstvo Vij^za: Poreniska vlada se je ustano- s?Ioh ne ™re fiičesar več kupovati, ker Predsedstvom Motteria. Ministr- "n^rna denarja. Oskrba z mesom je popol-^ Vnanjih zadev je prevzel Metzen". 7101113 odpovedala. ^2’ 27. oktobra. Listi X>oročajo iz Žrtve pouličnih Sojev v Hamburga. {“luS dax so,- fe6Paratis'ti včeraj ob Hamburg, 27. oktobra. Število oseb', LVVJ re,&r.brez krvoprehtja zased- k- s0 bi|e llhito v bojih, cenijo , Poslopje, mesitni magistrat irt „„100 n«r>h f4C,^ad- Zavezniške oblasti so areti- "a ^ °SCb' Bavarska odklanja pogajanja t državno vlado. B e r 1 i n, 27. oktobra. (Izv.) Glasom časopisnih vesti je bavarski državni komisar! jat v odgovoru na vesti, da bo konflikt med bavarsko in centralno vla-3^°^% da se prodaja od do odstranjen potom posredovanja kake Pri neki stojnici na trgu tretje vlade, objavil izjavo državnegako-P° ^ milijardi in zvar- misarja Kahra, glasom katere odkla-*Uro P° 8 milijard mark. nja ta vsako pogajanje v tej zadevi s se- vcga masla stane 23 milijard, danjo nemško centralno vlado. —n— MADŽARI SI ŽELE POGAJANJi Z NAŠO DRŽAVO. Beograd, 27. oktobra. Madžarsko poslaništvo je stopilo v zvezo z našim ministrstvom zunanjih del, da bi' določilo dan, kedaj se začno pogajanja med našo dr/.avo in Madžarsko. Madžarska vlada je že pripravila ves materijal za pogajanja in je verjetno, da se bodo delegatje Sestali takoj prihodnje dni, ko se vrne v Beograd madžarska odpravnik poslov. w* via 1 Zavezniške oblasti so areti-J^o predsednika Hefeja, ker je ^ v J^lopje zabarikadiral iri ga sta-°wamhni stan. o*'leso lri Pasja mast v Muncfienin. ^ov,°» 27. oktobra. »Bayrische ^ WICA ROOATEC—KRAPINA. jSfca °^tobra. Tukajšnja tr- VVst-^8 ^^girala pri general-Jj;rBT^. lre^ciji graditev železniške " oj,- ^"“Rogatec. Železniška di-80 ^redlti za novo Proti italijanskim barbarstvom! V nedeljo, dne 28. oktobra 1923 ob 11. uri nem domu v Mariboru manifestacija i za pravice materne besede naSIh bratov v italijanskem suženjstvu. Pridite manifestirat in protestirat vsi ko en mož zoper nezasliSano nasilje! modernih italijanskih barbarov. Govorili bodo zastopniki narodnoobramb-l nih organizacij in vseh političnih strank v smislu poziva zastopnikov na« rodnoobrambnih organizacij v Ljubljani. ! Vsi na krov proti zatiralcem onega, kar nam je najsvetejie { Jugoslovenska Matica Gosposvetski zvon Ciril-Metodova družba! Slovenska straža. Crne ure. V Y hudžetu 1. 1924-25 iri jt ^ dblj °°n^e lotose začelo z grad- V PORUHRJU OBNOV-UENA. v^avljaj°- da sa . obnovila pogajanja industri^BV i>u.] ^^kimi, zasedbenimi ob-P°^ajanj je odvisno, ali obu^ave obrata v Po- Ministrski . ProBvetneg«, ministra, zakon o. sseučiliščiii. _ Protičevo stanje se boljža. Beograd, 27. oktobra. Protičeva bolezen se je nekoliko izboljšala, vendar pa še ni mogoče reči, da bi bil bolnik izven vsake nevarnosti. BORZA. Cur i h, 27. oktobra (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 33.10, Beograd 6.4125 London 25.25, Praga 16.55, Milan 25.45, Newyork ..Sfifi.JžunayiQfi2S?&. ži?r. ,Vaae ,0.0973, ^ - * i Tik pred tretjo obletnico rapallskega »sporazuma«, ki ga Italija ni izvršila in ki je še danes široko odprt v reškem vprašfnju, jo fašistovska vlada popolnoma v duhu svoje ideologije zadala naši manjšini v Itali ji zadnji udarec. Več kakor jo storila topot, ne more storiti, če izvzamemo možnost razseljevanja ali čisto navadnega pokolja po turško-ar-menskern vzorcu. Vrjrla je zadnji adut, ki ga more vreči vsaj po imenu kulturna vlada. Ukinila je slovenski pouk v vseh šolah rta italijanskem ozemlju in prepovedovala slovenskimi časnikom samo-slovenski značaj. Učitelji morajo deco poučevati le italijansko in odrasli ljudje morajo videti poleg slovenskega besedila vedno iti povsod še italijansko. Surovo nasilje nad otroci ima namen, da izpremeni kulturno visoko stoječe slovenske krajev Kalabrijo. Italijanska kul tura je gospodska, zato pa je italijanski »povero diavolo« nepismen. V mestih kultura in blesteča tradicija, v okolici X. stoletje. Italijanski nasilneži se zavedat-jo, da je kultura manjšitte močnejše o-rožje rtego karahinjerjeva puška iri) prefektova pisarna. Zategadelj so posegli h , koreninami in hočejo zadušiti slovensko' šolstvo. Otroci naj se vso šolsko dobo mučijo z italijanščino, da zaostanejo v splošni izobrazbi! Tu so Italijani posegli k na j slabšim! vzorcem posneli so nemške metode proti Poljakom' v Poznanju in' proti Francozom v Alzaci ji-Loreni, madžarsko metodo proti Slovakom1, zatiranju Poljakov, Fincev in drugih narodov s strani ruske carske vlade itd. — Polom teh sistemov nam najbolj kaže, koliko so bili vredni in1 uspešni. Prepoved samoslovenskega besedila V listih je čin nadutosti in prepotence, ki oČividno laska italijanski domišljiji. S takimi odredbami hočejo Jugoslovanom vbiti v glavo: tu smo mi gospodarji, ki laliko storimo z vami, kar se nam zljubi. Poleg tega ima tak nasilni ukrep še prozoren1 namen: ubiti slovenski tisk v Italiji. Mi se iličemur ne čudimjo. Tudi lajno-vejse^odredbe tržaškega prefekta nas niso začudile. V Italiji sc pojavlja Vzhodna Prusija, odtod' slišimo naduti madžarski klic: »Toth nem ember!« (»Slovak ni človek.«) Menda jo v Haravi sociološkega razvoja, da se propadli sistemi pojavljajo na drugi strani, dokler tudi tam ne otrujejo onega, ki se jih poslužuje. Ni š« rečena zadnja beseda., Italija ge -moti, MariGor, 27. oktaBra,1 ako misli', da je zadala zadnji udarec 14 da bodo odslej njeni jugoslovanski dr-*1 žavljani Kalabreži. Niso in He bodo. Ni! ga nasilja, ki bi jih moglo pobiti. 'Naj faustovski prefekti posežejo še dalje:! naj začno prodajati slovenskim kmetonff zemljo in hišo. Da bodo kakor poznanj* ski Poljaki potovali Ha vozu po feloverf« ski zemlji Id) ponavljali porogljive besa« de, ki še jih ni sramoval napisati dne 18/ oktobra t. 1. rimski minister Gentili, odgovarja je rfa protest slo venskih1 poslati-oev: »Italijanska kultura je bila v vseh Sasih* svetilnik civilizacije ter-čast in' dikaf našega naroda!* Naj razumejo vsi pravični ljudje, kakšno strašilo je na fašistovskih1 ustih’ Ke-< seda »kultura« in kako vzvišeno jo »bar* barstvo« zatiranega jugoslovenskegaf življa v Italiji! Dovolj je bilo obsojanja ifalijartske--ga nasilja, dovolj je bilo besed! .TutrjJ protestiramo šo enkrat, ker nami ni moči molčati. Prevelika je naša bol, preveS škripljejo zobje k pečini prikovanega' Prometeja. Toda mi povemo prefektomf Moncadom, ministrom Oentilijem) itS samemu Mussoliniju, povemo odločno irf nedvoumno: ^ak udarec, ki pada na jugošlovsnv ski živelj v Italiji, pade na 12 milijon'* ski jugoslovanski narod, ki ffasproti' Italijanom1 ne pozna prepira za centraliren? in decentralizem'. Kakor je zoper tradicije in 3urov<# silo zmagala ideja risorgimertta, takoKc*1 zmagala ista naša ideja nad italijansko* diplomacijo in nad surovo silo fašizma, V naši mladini bomo gojili maščeval-« oe onih, ki dušijo v slovenski mladiftioS-’ stran Snežnika tista sveta čustva, ki fid preporodila Italijo in ki so osvobodilaf tudi nas. . ^ Naš^ protest se ne tiče mafehiavellistlčj nih fašistov, ker pri njih ne 7>omaga no*1 ben1 protest. Naš protest se tiše nas samih. Pomaga . nam vzbujati1 vK srcih domoljubna čustva, obrača nas odi partizanskih prepirov k narodni s logir krepi v Has ildejo močne države iri) krepko organiziranega naroda. Tak narodI rias<| bo uslišal, ko napoči tista ura. Italijanfi bodo skrbeli, da Se bo v slehrnem naženS| poedinen razvilo Mazzinijevo domoljubje j in1 da bomo nekega dne pokazali nevrednim' Mazzinijevim1 potomcem, kje so "-»I italijanske moje. Jfflr«i'£ _____ nT ABOfi« Odgovor čeških listov na beograjsko kritiko če-škoslov.-jugoslov. gospodarskih stikov. Pred nekaj dnevi Smo v »Taboru« obsodili netaktno pisavo nekaterih beograjskih listov povodom izleta češkoslovaških industrijskih krogov v Jugoslavijo. Naglasili smo, da gospodarsko #rvljenije sicer izključuje sentimentalnost in da se pod krinko vzajemnosti ne tlfcmejo skrivati kaki izkoriščevalni inte-fcesi, odločno pa smo povedali, da beograjski gospodarski krogi nimajo resnih argumentov proti češkoslovaški gospodarski politiki in' da jo njihovo natolcevanje le izgovor krivca, ki so zaveda Svojih' grehov. Gospodarske vzajemnosti iried Češkoslovaško in Jugoslavijo še ni, a za njo so dani vSi pogoji in1 nje realizacija ntora biti program naših in češkoslovaških gospodarjev. Delo za izvršitev programa bodi strogo realno, toda 'smotreno, odkritosrčno in pošteno. Do-Klej e;o našim gospodarskim stikom škodovali najbolj nesolidni trgovci z beograjske čaršije in drugi, ki spadajo pod ta pojem-, škodovala pa ji je tudi naša Vlada, ki je bila premalo dosledna. Pod •Katolcervanjem o češkem’ »egoizmu« tiči. tiesolidriost in nestanovitnost tistih čar-' šijskih krogov, ki So izlili svojo jezo Bkozi verftil »VTemeria« in drugih listov te vrste. i Ždelo Be rtant je umestno, 'da r'kapituliramo naša prejšnja izvajanja. Na tem! mestu Kaj sledi dvoje čeških glasov o »kritiki« beograjskih listov. Povsem' odkrito povemo, da so ti in drugi češki Klasovi trezni in v bistvu resfnični, pa rie pomaga nobeno izmotavanje. Prizadeti beograjski in’ zagrebški trgovci 'si bodo Korali temeljito izprašati vest in potem! odgovoriti, kdo pospešuje invazijo nemškega in madžarskega kapitala, Čehe pa odbija z očitki o »egoizmu« in’ »iz.kori-ščev atiju «, »Prager Preisse« z dne 18. oktobra pristaša iia uvodneml mestu članek »Zifferri loifd TajfSaefierf«. Tu zavrača nekritično pisavo beograjskih listov in Ka podlagi Številk 1K dejstev dokazuje, kje tiči reS-"Biča. V glavnem! se gospodarski krogi iri ■Tisti v kraljeviii SHS pritožujejo čez iČeško carinsko politiko. Naš avtonomni •carinski tarif — pravi »Prager PreSSe« — ni ravno idealen1 in’ Bo bo dal omiliti z kon vene i jortalnim] tarifam. Vendar pa Bo pavŠahie trditve, Češ, da se jo Češkoslovaška obdala z zidom! prohibicije, zelo pretirane. Zlasti So pretirane glede blaga, ki bi ga Mogla, kraljevina SHS izvažati V češkoslovaško republiko. ' »Vreme« pravi, da češki »carinski ®d« onemogoča uvoz jugoslovenskega žita in' mlevskih izdelkov, Res pa je. da je uvoz žita la vseh mlevskih izdelkov Na Pohorje i Zeleno Pohorje so oblači V jesensko modo. Še preplavlja tisoče nijans zelenja vrhove, strugo, Soteske, rebre; a na površju Se že pretaka v rmonO, postaja rjavo in posušeni klorofil s svojimi Strugami v zgrbančenih listih šelesti z 'drevesi. Solnco jutranje s svojo laterno roagiko čara nepopisne svetlobne pojave, barvne učinke. Od rebri do rebri, do vsakega lista seže njegov poljub, v vsaditi vodici se utrne. V očesu pa se združi vlsa ta krasota, ugodje elementarne lepote prešine človeka, pa se čuti sam atoma te prirode in v njem se zaziblje vol tiste praharmonije, ki v prirodi vstvarjajoče ziibfcje v ritem list, drevo, goro, nebo in’ »vet. Na vrlin terja utrujeno telo povračila B hojo požgane energije. Tam Klopni vrh, vmes Ruška, tu Mariborska koča. Prva sezijsko, zadnji stalno odprti. Sveti Bolfonk, celo do Maribora vidita bela markacija, je prvi sosed do Mariborske koče. Še pol ure položno poti in telo dobi svoje. Turist jadrno kliče po slivovki, čaju, jnžini. Že ga sprejme družba v svoje vezi. Tu popevka, tam' odpevka. Vmes — saj smo Slovenci! • skrortferi litereek. Dostojanstvo, poklic, kavalirstvo, damStvo — je ostalo doma Vsevprek je veselo, zraka prečiščeno, izrtad vezi, ki doma tako kruto razdvajajo, Keusnriljerio 'spajajo. 'A1 na poti do koče transport živil Tfi . pijfl^LZ#fctraj:ob;-p^ih je odbornik, ki p-; ..... popolnoma prost, torej tudi prošt, carine. Tako jo bilo tudi. leta 1922. V tem lotu jc Češkoslovaška uvozila 2,048.278 meterskih stotov pšenične moke; od te množine pa odpada na Jugoslavijo le 28.853 meterskih stotov. Ali morda niso Vzroki kje drugje, nikakor pa ne na Če-hoslovakih1? Uvoz pšenico je znašal 335 tisoč 9333 meterskih stotov, dočim se je iz daljnih" Zedinjenih držav uvozilo približno 150.000 meterskih stotov pšenice. Najkočljivejše je vprašanje uvoza vina iz Jugoslavije na Češkoslovaško. Tu je republika ohranila avstrijsko carinsko tarifo. Vendar pa je trgovinska pogodba s Francijo 'najboljši dokaz, da Češkoslovaška tudi tu popušča. Ne gre govoriti o češkoslovaški prohibiciji, dokler med kraljevino SHS in Češkoslovaško ni trgovinske pogodbe. Češkoslovaški uvoz vina je znašal leta 1922 nekaj črez 2vf«S teč spustiti meŠriika ^ naprej, poba,« zarentaoi ®®^ bi bil že kedaj »vet vid®1’..^] naprej iri ministrant *» po polhov polovili, o gf, -o govori. Ve se te to, ^ mOv mačke. — A °nkr®U b® 0 če trobenta Kozjak. d^ja, nad vso mejo, # ralo spresti piti ® posesti do podesti. A° Tako-le je na rave iri družbe. Na lcollne. Iri če »e porm^ p j* ^ { ŽmaVCa taksna, da 813 gek pc^en hodu tega viria da čuva Pohorje !®*®. > Iri Mto: Prid’ vrfJP*«81 '' ' L'J&i " ■1 __ O vpraša. «u 4-.-.________________ fcJP1^6 pol,tlie- Pagi6 j® pre&tal Ioh iTjev<> pisirio z *e znanimi predati S Rek?- Mitf' SV6t ie sklenil pro fcov ** Pfcoiziranje predlo ■v-i’. kl s.0 ^odo potom izročili posveto tast, Ni sključeno, da se Pašič * ”e z Mussolinijem. W¥? retirira? Iz Trsta Je prišlo , fekt v. i i P°rO0iio, da je tržaški pre-k al d.ekret z dne 23-okt., po ka-jirev„rl.1 morali jugoalov. listi izhajati s fcin. vse“ člankov in notic v italijan g|fc^- : ' ■ -.V : *. f&nevna kronika. te? službe- Poštarica Matilda U. Premeščena iz Murske So T ]V' ^'roP°° V Slov. gor. Hrvatskega planinskega dru-^ruštv , orje. Hrvatsko planinsko ^ ^agre*>u Poredi na dan Vseh av’ dQe _!• novembra izlet Ha Po iRn* ' Jzl-otniki se peljejo z železnico do °Cdn 8rredo nato k Kn5ki ko6il ioder ° Pri Mariborski koči, od ijejo £e ^nejo na postajo Hoče in odpe-64 žpiaazf'i.T Zagreb. . Udeleženci imajo Zl7°^ čO-ods.totni popust. Za zlet -> p'i^*sreku veliko zanimanje. Vč6r . v Zrkovcih s smrtnim izidom, tQu J^oldne sta Pr>51a k vpokojene-t\'an j eiju Maksu Zemljiču sodni sluga tik, t fpr°tnik in posestnik Martin Kot-bčerki je Zemljič dolgova: kip Rn^3, bi mu zarubila pohištvo v smi- ^>'sta netr sk^Pa- Hakor se nam poro-traw Kotnik in sodni sluga vedla na-^rnl«» m_ Sonetni umor. J.CS5 v Vojvodini. ? ^ibof^0 V Vojvodini se poha-‘J^-OOo ku^ k'_i®la v Svoji javni „ javnj knjižpioa spada •— Dobili smo nove parobrode. V smislu sporazuma o razdelitvi av6tro-ogrsk brodovja je ital. vlada 26. tm. izročila naši državi parnike »Split«, »Raguza« in »Najada«, ki jih je Avstro-Ogrska rabila v finančne »vrhe. Parniki So pripluli v KraljeVico. in bilo izročeni posebni komisiji. — Izgnan bankir. Zagrebška policija je obsodila bankirja Jul. Gliioka na izgon iz Zagreba na 5 let radi nedovoljenega kupčevanja z devizami in valutami. — Bolgarija hoče imeti armado. Poveljnik sofijske garnizije je dal italijanskimi novinarjem več izjav, ter pravi med drugim, da je komunistično gibanje v Bolgariji popolnoma udušeno in da bi se moralo sedaj dovoliti Bolgariji večjo armado. Če bi velesile to dovolile, bi bila Bolgarija mogočen steber za vzdrževanje miru na Balkanu. Bojazen' sosedov pred Bolgarijo je popolnoma neupravičena, ker pač lahko izolirano Bolgarijo takoj podvržejo, če ibi jih kedaj napadla. Apeliral je na Italijo, naj podpira bolgarske težnje in se zavzame za to, da se ji dovoli stalna armada. — Službe božje za vo|’jne žrtve. Papež je poslal kardinalu Pompiliju pismo, v katerem zahteva, da se na dan vseh svetih v vseh katoliških cerkvah na svetu služi božja služba za žrtve velike vojne iri sicer za vse brez razliko narodnosti iri strank. — Duhovniki — potujoči godci. Strašne dragi n .iške razmere v Nemčiji so prisilile 4 evangeljske župnike, da so so po dali na Češkoslovaško, kjer tvorijo kvartet, ki hodi od vasi do vasi, od cerkve do cerkve. Tako si z godbo služijo vsakda-dariji kruh. — Črni zajec. Uradnik Skodovih’ tovarn v Plznu je ustrelil na lovu zajca, ki je prav1 redek ekzeniplar v kraljestvu divjih zajcev: dolgouhec je docela črn. — Nesreča na lovu. Te dni se je pripetila v gozdu pri Habjanovcu nenavadna nesreča. Anton Matoševič in Marijan Boštnjak sta bila stara prijatelja, imela sta skupen ldv in sta tudi vedno skupno hodila na lov. V sredo zjutraj pa je hotel Matoševič svojega prijatelja prevariti irf je šel sam na lov. Isto je storil tudi Boštnjak. Postavila sta se kakih sto korakov daleč narazen, ne da bi vedela drug za drugega, vsak v svojem' jarku. Nenadoma je slišal Matoševič nekaj šumeti in se gibati-. Misleč, da je kak zajec, pomeri'puško iri sproži. .Tedva je počil strel, ko Se je razlegal z nasprotnega jarka pretresljiv krik. Ko je prihitel Matoševič na lice mesta, je našel svojega prijatelja, zadetega v glavo, v zadnjih vzdihljajih. v Radikalski »narodni mučenik«. Pred par dnevi je prišel v Beograd nek Niko Dokletič iz Erc-cgnovoga ter si je pri današnji radikalni vladi kot »narodni mučenik« izposloval mesečno plačo v znesku 3000 D. V resnici pa je ta radikalski »narodni mučenik« bil prvo leto svetovno vojne pri aprovizacijski upravi v Erceg-novem, pozneje pa je šel na Dunaj, kjer se je vse do sklepa miru po dunajskih' kavarnah iri varietejih »mučil« za na-Tod. Po preobratu je prišel domov, kjer še je vsilil v Narodni svet, kateremu še do danes ni položil računov o 900 kg usnja. »Mučeniško« plačo mu je izposloval njegov prijatelj, Ljuba Jovanovič, predsednik parlamenta. Za take ljudi imajo radikalci dovolj denarja, le za državnega uradnika »nema pare«, — Svečana otvoritev prve džamije v Subotici. V torek, dne 23. tm’. je bila v Subotici otvorjena prva džamija. To je vzbujalo povsod veliko zanimanje, tem bolj, ker je Subotica popolnoma katoliško mesto. Džamijo je otvoril Apis Hasan Šabič, ki je v svojem nagovoru pred več sto muslimanskimi vojaki, ki služijo v Subotici, naglasil, da je otvoritev džamije v Subotici ponovni dokaz, da so v Jugoslaviji vse vere enakopravne. Nadalje je povdaril, da je vrhovna muslimanska maksima in del muslimanske vere zapopaden tudi v ljubezni in udanosti do domovino. Otvoritev džamije v Subotici se je spremenila v Dravo musliman-sko-jugosloverisko manifestacijo. — Sestanek v Benetkah med Pašičem iri Mussolinijem radi reškesa vprašanja jo glasom poročil beograjskih listov dne 28. tm'. ^ — Nesreča v Istrskem rudniku. V ne- ceiri rudniku pri Labinu se je te dni vsled eksplozije dinamita pripetila velita nesreča. Na nepojasnjen način se je vžgal za razstreljevanje pripravljen' di-1& i® los zasul, gjog. dvajset rudarjev je bilo pri terS zasutih'. Ko so dokopali do njih, so bili že vsi mrtvi. Trinajst drugih je bilo težko ranjenih' iri leže v brezupnem stanju y bolnici. — Vražja kuhinja. Angleški list »Tlie Mophynory World« prinaša zanimivo dogodbico o duhovih. Nedavno je lastnik neke restavracije v Monhatan Islandu zapazil, da so duhovi vlomili v njegovo 'kuhinjo. V gotovi uri je začela vsa kuhinjska posoda plesati; krožniki, žlice, noži, vilice, vse sc je vrtelo na vse strani. Dolgo tega nenavadnega pojava ni znal nihče raztolmačiti. Končno pa so prišli na to, da je v soseščini električna centrala. Glavni kabel se je dotikal zida kuhinje, ki se je vsled tega spremenila v nekako magnetično polje. — Umor v cerkvi. Minulo nedeljo se je odigrala v grško-katoliški cerkvi v Chicagu krvava drama. Žcria duhovnika Strutjarki je v cerkvi med mašo ustrelila duhovnika Sletzuka, ko je ta bral mašo. Sletzuk s,e je pred oltarjem! zgrudil mrtev. Na policiji je izjavila, da se svojega dejanja popolnoma zaveda, vendar pa ni mogla drugače ravnati, ker je Sletzuk neprestano dolžil njenega moža, da se okorišča s cerkvenimi fondi. — Smrtonosni nahrbtnik. Mesarski pomočnik Josip Wagner se je mudil pred par dnevi v Hohenau-u. Ko se je vračal popoldne domov proti Dunaju, je nosil pri Sebi nahrbtnik. Na postaji je prišel med vda vlaka, od katerih ga je eden zadel v nahrbtnik, ki se je vsled tega obesil na nek klin ni ga vrgel pod vlak. Odrezalo mu je obe nogi. Prodno so ga pripeljali v bolnico, je umrl vsled prevelike izgube krvi. — Romantična svatba v Londonu. Veliko senzacijo je vzbujala v Londonu pred par dnevi poroka hčerko generala IVildinga. dedinje lepih milijončkov z — generalovim slugom. Ta se je v vojni posebno odlikoval. Po vojni jc stopil pri generalu v službo kot sluga iri se jc kmalu smrtno zaljubil v^eneralovo hčerko, a ta v njega. Mlada zaljubljenca nista hotela dolgo odlagati in sta se na tihem brez vednosti generala poročila iri odšla na to z generalovim avtomobilom na ženitovanjsko potovarfje. Ko je ge neral zvedel, kaj se je zgodilo, fee je silno razjezil Toda zmagala je očetovska ljubezen. Ko se je jeza polegla, je brzojavil mlademu paru, naj pride nemudoma domov. Poročen ca sta se temu pozivu kajpada rada odzvala in tako je postal generalov sluga njegov zet. — Koliko je vredna čast mlade umetnice. Z velikim zanimanjem je te dni v Nowyorku zlasti ženski svet sledil tožbi ločitev zakona, ki jo je dvignila Geraldi-na Farrar proti svojemu možu, gledališkemu igralcu Lou Tellegrari, ki jo slovel kot majlopši mož Zedinjenih držav. Toži ga radi zakonske nezvestobe z mlado zakonsko gledališko igTalko Stello Latiriore. Ta pa je temu odločno oporekla iri pri najvišji instanci ji je končno res uspelo, da jc zbrisala 'S svojega imena modež, ki ji ga je zadala obtožba. S tem pa seveda še ni zadovoljna. Američani so praktični ljudjn iri 'si povsod kujejo denar. Tako je tudi mlada umetnica tožila Ferraro za odškodnino. Zahteva samo 1 milijon dolarjev. Za to ceno bo zbrisan zadnji madež, ki je po njenem prepričanju padel na njeno čast. Izgloda pa, da .se bo ta vsota tudi ameriškim Sodnikom! zdela previsoka. ~ ^apad na italijanske vojvode. V rioci od 22. na 23. tm. je bil izvršen na progi med Turinom in Milanom1 napad na vlak, v katerem' sta so vozila italijanska vojvoda pririca kraljevske hiše dnea di Bergamo in duca di Spaleto. Atentatorji so streljali na vlak, ne da bi koga zadeli. Vlak se je takoj ustavil. Železniško osohje je preiskalo vso okolico, toda o napadalcih niso našli nobenega sledu. Prvi Rentgenov zavod v Palestini. Pom°ejo ameriških Zidov bo osnovan v Jeruzalemu prvi Rontgenov zavod. ...” Stavka ctgaHov. V Pečuhu so sto-p! . s*avko Cigani, zaposleni kot godbeniki v tamošnjih kavarnah iri gostilnah, nlLJ1ft^1°(aialci niso hote,i Pešati eivnnnv IZ- 0 Postavi,<> na stran ^ mZV ,yarnarii in’ S°s«lnlčarji so se morali ukloniti. .7 Muf*°-in! vddar. Milariska družba za nr -,0 n"v"> k'š brezstanovanjcem je zaprosila, Mussolinija, da bi prisostvoval njeni jubilejni slavnosti. Mussolini, ki se zna delati popularnega, je odklonil vabijo, k.g1- ' - ■ 1 je voljan1 z lastno roko Sezidati en kubičfidj meter zida, da tako pokaže svoje simpas ti jo tej družbi. Stavil je pogoj, da mu/ morajo dati na razpolago čisto navadriot zidarsko lopato. Sicer pa je sedanji italin' janski ministrski predsednik dobro podJ kovari v praktičnem zidarstvu. Za časa/ svojega Izgnanstva so je bavil v Švici 7i zidarstvom in je bil prav hvaležen svo* jim močnim rokam, da mu ni bilo treba! prehudo stradati. | — Izvoz ruske aristokracije v Amer!«/ ki. V Ne\vyork je dospel minul« dni ro*j muniski parnik iz Constance, ki je pripo/ ljal v Ameriko nič manj kot enajst ru-« škili knezov, dvanajst priricezirij, osciri grofov in šest grofic. V Ameriki si bodo! z delom lastnih rok služili kruh. — Radi cigarete zgorelo milijonske! podjetje. Dne 18. avgusta je nastal v te-« mešvarski tvornici špirita požar, ki j« uničil vso tovarno iri povzročil večmilijonsko škodo. Preiskava je dognala, da jo nastal požar vsled cigarete. Nek delavec, ki je bil šo lo dva dni zaposlen V tovarni, si je v benzinu umival roke, kakor je videl to delati druge delavce. Pri' tem mu jo padla goreča cigareta v polri! sod bonzina, ki je eksplodiral iri povzročil požar. — Smola, političnega ujetnika. Pred kakim1 letom' so madžarske oblasti prijeJ le nekega Aleksandra Hirscha, doma iz Rumunije ter ga obsodilo Tadi suma špi-jonaže na dosmrtno ječo. Prepeljavali so ga iz ene jetnišnice v drugo iri pred par! dnevi bi se bil 'moral zopet seliti. To ga je tako razburilo, da si je z nekim železnim predmetom prerezal vrat. Ko se jel črez par dni zavedel, so mu sporočili, 'dai so ga nameravali prepeljati v Klaušen-burg, odkoder bi bil izmenjan’ kot politični jetnik za madžarsko politične jetnike v Romuniji. — Novi vrelec nafte. Iz Moskve poročajo: V Kaspijskem morju, dve vrsti' oči obalo se je pojavil nov otok. Na tem) otoku je udaril iz zemlje močan’ curek’ nafte, ki sega v višino 10 sežnjev. Vrelec bruha začno z riafto tudi kamenje. / Dopisi. lini, izjavil pa jo, da Sv. Martin pri Vurbergu. Drie 21.. oktobra t. 1. se je vršila; v gostilniških prostorih gosp. Berliriger v Vežici, vinska! trgatev, katere je priredilo Udružerijaf-vojnih invalidov, podružnica Maribor.) pod pokroviteljstvom gosp. Mirkot®' Kranjca, tovarnarja v Framu. Prireditev je razmeroma dobro uspela, Iri v naj-lepšem redu. Gospodu Kranjcu, ki se je z veliko človekoljubnostjo in požrtvovalnostjo ponovno izkazal za 'blagor iri dobrobit vojnih žrtev, izrekamo našo ttaj-lepšo zahvalo, kakor tudi vsem' p. H. gostom', ki so z darovi iri obiskom pripomogli do dobrega uspeha. — Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor. ■ Ivanjkovci. 17. in 18. tm. vršil se je pek; litični obhod v ptujskem' okrajnem' glavarstvu ležečega dela železnice Ormož--Murska Sobota. .To to komisija, katera bi se morala vršiti, še predrto bo Sploh! z izvrševanjem dela prične. Tukaj Bo pri' dela že zelo napredovala in' se je tako marsikateri prepir prihranil, ker je stranka postavljena pred gotovo dejstvo/« komisija pa tudi ložje konstatira upra-: vičenost zahtev ljudstva, ker Se kake ev.i slabe strani projekta že lahko v praksi vidijo. Komisija je potekla v najlepšemi redu in se je v vseh slučajih' dosegel popoln sporazum1. , Ivanjkovci. Pri tukajšnji železniški ■ postaji se je pričelo z 24. tm1. z zemeljskim deli. Kot delavci nastavljeni so bolgarski emigranti iz zadnje revolucije Proti Cankovi vladi. Njihov voditelj je poslanec Stanjev, ter jo vseh emigrantov 125. Nastanjeni so v barakah. Prevladujejo mod njimi inteligenčni pokli- < ci, tako da je 25 učiteljev, 2 odvetnika, 4 visokošolci, 1 srezki načelnik itd., zelo mali del med njimi pa je poljedelcev. Ivanjkovci. Dela pri železnici OrmoŽ-Murška Sobota pri lepem jesenskem vremenu izvanredno lepo napredujejo, tak« da bodo zemeljska dela do malega še letos gotova, če ugodno vreme ostane. Zelo veliko je izvršenih tudi že betonskih del, to je propustov iri mostov; tudi veliki most črez Kostanjevico iri Globetk« pri Ljutomeru bosta skoraj gotova, kakor se tudi že dela pridno prt mostu crez Muro. Zidajo so tudi že čuvajnice iri So pripravljajo dola za izvršitev kolodvo-rov. Največji neverni Tomaži So pričeli sedaj verjeti, da bode ta tako potrebna želfippic^pred^koilttSBV ^ stekla, ^ j SftBB i >TXB¥E< ______. Zehrer Fridrich, \ Alfredova prijatelja # G0T0n>y Wendel, gledališki vratar.......Tepavac Jean. gluga pri Blankovih .... Tovornik Kata, gospodinja pri majorju Leis*- nerju........................Kogejeva Anna, Nel!yna garder#bijerka . , , Tiherjev« Gledališki delavci, občinstvo, gospe ia gospodje v Blankovi družbi. — Dejanje se vrSi okoli leta 1835 in sicer: prvo dejame pred izhodom gledališča; drugo dejanje pri Blankovih in tretje dejanj* pri majorju Leisinerju. Med Izvajanjem vstop ni dovoljen. -o- REPERTOIRE: Sobota, 27. okt. »Umetniška kri«, izv. Premi jera. Nedelja, 28. oktobra »Umetniška kri«, izven. Pondeljek, 29. okt. zaprto. Torek, 30. okt. George Dandiri ali Prevar jeni soprog, Ab. E. Kultura in umetnost x Prodaja slovenskih književnih redkosti. Jugoslovenska Matica si je v letošnjem letu pridobila velike zasluge na kulturnem polju s svojo izvrstno uspelo književno tombolo. Nad 5000 knjig se je razposlalo ob tej priliki po vsej Sloveniji kot darila od te času tako primerne prireditve. Te dni pa otvori Jugoslovenska Matica v svoji ljubljanski Matični knjigarni na Kongresnem trgu veliko razprodajo slovenskih književnih redkosti in sicer vsled velike izbire v več skupinah. Prva skupina obstoja iz slovenskih revij prejšnje, kakor tudi sedanje dobe. Še nikdar poprej ni slovenski književni trg nudil tako bogate zbirke. Da pa dobi občinstvo vsaj malo pregleda nad tem, kar bo zbirka nudila, naj služijo sledeči kratki podatki. »Ljubljanski Zvon«, katerega 25 letnikov je že davno padlo med književne redkosti prve vrste, bo zastopanj tej ibirki celoten’ od leta 1881 naprej. Ravj(o tako razpolaga zbirka s kompletnim »Dunajskim Zvonom«. »Dom in Svet«, katerega je še mnogo težje dobiti kot »Ljubljanski Zvon«, jo tudi celoten. Od teh revij se pa dobe seveda tudi posamezni letniki. Kot posebnost nudimo zadnje štiri letnike »Mariborske Zore«, od katerih' se nam vkljub največjemu naporu, ni posrečilo pridobiti prsih dse&l letnikov. Ravrio Tako razpolaga , štirimi letniki »Kresa«, ki je re -v.* vega reda. Od oSlovenskega y . nam manjka edino let. 1861. s,^.‘V.y ves ria razpolago. Nadalje P°ff . nh-or. kompletni obliki še: »Katokski O^ nik«, »Čas«, »Mentor«, »Slovan« posebno redkost prve štiri Hn ^ »Slovane«. Razume jse, da je vre n zadnjih izredno visoka Dodali 8® ki nadalje še Valvazorja: »Die & Herzogtums Krain«, prva in’ ja. Ta kratka navedba zadoshi. - ^ vzbudimo interes čitajočega 0 0 _ w . Ne malo truda je bilo treba, da smo o ^ gočili to prireditev, katero prvo s ^ danes otvarjamo. Občinstvo HM Clr«tic< trud, S katerim' si Jugoslovenska » * utira svojo kulturrio upravičeno8 ^ narodom. Vabimo vse ljubljanske. ^ tudi zunanje ljubitelje kfljiff. i_oriiii» zbirko ogledajo. 15. novembra ® . ovS]* potem drugo skupiao, ki bo slovenske pripovedite spise. , p* interesentom! drage volje jasnila, kakor tudi cenik Saše * j <■* x Milatl Vukalovid, Moj Beograd, 82 strani m. 8, Mladi, ti pirf srbski pisatelj g. MilafT Vuka*** izdal zbirko 6vojiK črtic ta T^ip0rO< v ocerio. Za daBeg Knjigo čamo, ob prvi priliki pa Boni® I rili V H*ji obširfleje. x Učiteljski koledar za \ ***** žeftje jugoslov. učiteljstva , po1e< broml svoj koledar, ki bo ob^jT^tji' običajne vsebirie tudi članke glik^ tejših Sodobnih jugosl. peds jugosl. pedagogov, njih biograf ^ej»( bliografično navedena peda^^^p*1 aforizme svetovnih iff jugosl°v* dagogov; pedagoške Matice ^ Ijevini iri dela, ki Bo jih izdaji! dobriih učiteljskih' prosveta ib _1 -.nglovCl*l začnih delav«5ev; Statistiko skih šol, učiteljstva ia deo« iri izven! nje; rtast avo šolskib nih zakonov iri Haredb, ki 8° ^ o® posameznih pokrajinah iri izčrp® ki 80 v veljavi za ¥90 grafi ja sodobnih' jugosloV. iti šolskih" knjig, pedagoških JTi^ih ^ skiih listov; naslovi ia kraji S lastev iri nadzorriikov; izčrpek po« o taksah itd. itd. Koledar j® laga za Kodočo jngosloveitsk« enciklopedijo, za biografski ic goslovenskih pedagogov iri ^a[og^ jugoslovanske pedagoško bi Opozarjamo že danes Ba to f* -pfe x Poljska gledališka stojnik gledališkega oddelk^_.jjj» . ministrstvu prosvete iS ?? ^ podal zastopniku agencije riekaj tudi za nas zanimivih odriošajih Iried vlado in P°^s lišči. Poljsko gledališče problemov: literarne, zrians ^ zetitativrie iri propagandne. v , jji vlada podpira mestna B‘e'A V*1i šavi in gledališča v zapadm provincah’. Proviricijalna Tijo PjLfcfl centralnih vojvodinah si ^ gati sama. Nedvomno se n® gledališče v težki krizi k a 4 gledališča sploh. Kriza 1®® finančni značaj iri je oz jjgfei b> finančno krizo države. G ® trud}’.* lek ministrstva prosvete,^ 1 napravil iz gledališč v aiebfe padnih pokrajinah kulture. Gledališča v - ia , j^ cah’ Lvovu. Graridencu, ,„.<0 P e)9 cah, Lvovu, Graridencu. f nem dobivajo državno V°~ preff j,- gojem, da od časa do ° r\j<> pr1' sosedne pokrajine iri o pr® .^0« kake potujoče odre. S jjjjo Vte&L štedi, obenem pa se zad potrebe v oddaljenejših ffjo . prebivalstva. Posebno P° ^ ^ vlada diletantskim odr° mestih kakor so Pin5®’ siti vrzel pravega £led8',< bi novitev iz finančnih raz ^ 4 Vsako diletantsko Ka ralo imeti stalnega pla . oSlo . bi ga naj vodil iri ^ predstave vršile po 2 da bo repertoar na oAs .. j x Velik uspeh iif''* Dunaju. Dunaj^ki fle^ theater iri Neue ^eter že od 9. oktobra v»ak dan ^3 kaza »Vec Makropulo^ jj, ge1* Wiener Biihne« gre . ^ sezorie v tujijio ifl na Madžarsko. »Včc te dni tudi si firad®«' ir a n d ■SCMnE Mariborske vesti. Maribor. 27, oktobru 1953. SKLEPI konference županov avtonomnih mest y mariboru. "r. Kakor smo že na kratko poročali, rse Je vršila minulo sredo v Maribora bonfe-f6nca županov avtonomnih mest Mari-®r, Ljubljana, Celje, Ptuj in Zagreb, onferenca je trajala od 10. ure dopold. ® 18. ure 7. malim presledkom opoldne. 0 definitivnih zaključkov ni prišlo, m.y©e je imela konferenca bolj inicija-'vni značaj. Nadaljna akcija se je pre-stila Zagrebu, ki bo sklical kongres | mest naše države, na katerem se bo snovala zveza vseh jugoslovenskih su ZVGza so bo bavila z vsemi ^Pnimi vprašanji bonuinal.ne politike. ,eJ] obstoja nevarnost, da bo zakon o cinah in uprave ter samoupravi mest Pfp-jet, še pred no bo sklican ta kongres, 1 6 Ma lia konferenci sprejeta resolucija: J_ v , t časopisja smo zaznali, da se name-v.Va uzakoniti novi splošni zakon o ob-kj1 za celo kraljevino SHS brez razlika selske občine, trge in mesta. ^aert se, kolikor nam znano, nikakor 02)ra na pravni razvoj občin, zabate-ZaV*1 Ve!;,'aven »rbski zakon o občinah. . onski osnutek nam, kot glavnim inte-j)rS?nf,5rn’ n’i W1 dan nit v pogled, niti v »fcT^anje narrr danes splošno .an'* V vseh modernih državah je o-gUj3’.^3, se zakonski načrti dajo na vpo-3 l'11 T>re^res predvsem onim faktor- ji ’ ki so na zakonu najbolj interesira-J.A a Dodajo o njih svoje izjave in spo-f * Svoj« željo in’ zahteve. Zato apcli-na ministrskega predsednika, mi-]w ra notranjih zadev, zakonodajni od-jj * Predsedstvo narodne skupščine in sp.parlamentarne klube: 1. da se HjjJ16®1 zakona o občinah irt zakona o ^ in samoupravnosti odgodi; 2. da omogoči študij teh zakonskih na- 3. da se upoštevajo naše izjave Se re ite^gkfcu odnosno naše temeljne za-da se zakonski projekt, predno 'e % v uzakonjenje, v tem smislu ^i-irt izpopolni. Prosimo, da se ^ j« natnen dopošlje zakonske osnut-*®Žin *!arn! trimesečni rok za študij, t ft,®ajoč od dne sprejema osnutkov. a resolucija je bila odposlana vsem m občinam' v naši državi, da jo po-e hi1 ^odpošljejo na pristojna mesta. l>o dobila resolucija splošen zna-vr.Zagrebška občina bo vodila vtso na-^ '^o akcijo za osnovam jo Zveze jugo-j^etisfeih mest, za bar je bil s konferen-l 53 Mariboru storjen prvi' korak. i Višanj [JE DIMNIKARSKIH TARI-k. FOV. zaKtevajo dim&ikarsbi rrioj-'iar8v°Sovll<> zvišanje cenika za dimni-ittijjo a 5cla> j® napravila v vsej javnosti ^a. o*? P°vSem upravičenega razburje-za-dene povišanje zopet najbolj ^ove^a’ delavca, uradnika-rta-*vaj6 a> Hišni gospodarji brez izjeme v®a bremena na najemnika, tako *afleile't?,v'išanje le malo ali sploh nič ne k,'j0 prenose zvišanje industrija, ^av 8na^ouje se računa: za odprto Wadn' ognjišče 650 D (dosedaj 2.25), ^5 T\U/,^0^azni' dimnik a) v pritličju t) /. iazni oimniK a; v pritličju r8?* h) za vsako nadaljno nad-^ika 7 ~~T^ V€° (—.50); snažen j e štedil-?45) e^ini kotlioem' in eno pečico 4 D ^tije’ 'rvema pečicama 5 D (3.—); sna-I) (jJ.0 železne peči 2 D (1.—), srednje 1) (27ft\ Ve*ike 4 D (2.25), izredno velike _ j j ^ mn ^ (50 J.) °d vsakega metra posebej *Vški | znašajo torej povprečno 300 >einLInf<*mifaIi Smo se na kompe-V^'ran s^u 0 vzrokih tega nedvomno ili alpj„5a Poviška tarifov in smo do- j Penilo: načelstvo dimnikarske >Tio h Slovenijo V Ljubljani spora lTl ?^^f^k°m ministrstva za trgovi-.‘■ast; ■ 1)1,1 P°^raj™ski upravi v d1 50 «bŠ .likarji z mani bor. oblar tv* ^ Protiviii' povišku', ker uvi- ? iiezdravega razmerja za-’ občni: zbor, izrekli rtačel- 'se mariborska oblast izloči iz zadruge iri si ustanovi lastno zadrugo. Na to pa ljubljanski dimnikarji in pokrajinska u-prava (?) niso pristali. Tako je prišlo proti volji mariborskih dimnikarjev do povišanja ceniikov. V odgovor na protest je nato zadruga dovolila za Maribor in okolico 6 novih dimnikar, koncesij, ne da bi bila za to dana po mnenju tukajšnjih dimnikarjev lokalna potreba. Tudi v tej zadevi -je šla zadruga preko tukajšnjega zaupnika. Posledica tega je, da vlfcda med tukajšnjimi dimnikarji pomankanje dela in bi tudi ne izhajali, če bi se cenik zvišal za 500 odstotkov. Prej so tukajšnji dimnikarji pometali no samo po mestu, temveč tudi vso bližnjo okolico. Vsled tega so imeli vedno mnogo dela in so lahko izhajali tudi z nižjo tarifo. Z podelitvijo novih koncesij pa so odpadli vri okoliški kraji, kakor Pobrežje. Studenci, Krčevina, St. Peter, Ruše irt Pesnica. Tudi, če bi se dimnikarska dela rajonirala, kakor so se že v Ljubljani, bi se to stanje ne izboljšalo. Napačno je mišljenje, da dimnikar lahko bogve koliko zasluži, kakor hi sklepal nepoučen po novi tarifi. V tej hiši pomete morda dva štedilnika, potem pa mora preko Drave iu morda tam zopet kak dimnik ali dva, tri štedilnike. Pri tem zamudi poldneva, a zasluži jedva 20 D. Pri industrijskih podjetjih so večja dela redkejša, zamudi pa pri tem mnogo več časa, kakor pa znaša zaslužek. Požarno policijski red, ki predpisuje redno snaženje, pa se je tudi precej pozabil in se ga spomnijo ljudje samo takrat, kadar je treba prijeti dimnikarja. Tako dimnikarji. Iz povedanega je razvidno, da je zvišanje tarife v Mariboru samo posledica komande iz Ljubljane. Na hišnih posestnikih in najemnikih jo sedaj, da se z vso silo upro temu. O zade- vi pa še spregovorimo. m Smrtna bosa. Umrla je v petek dne 26. oktobra ob 21. uri po dalji mukepolni bolezni v Mariboru gospa Franja Mastnak, roj. Furman. Truplo pokojnice se prepelje v Konjice in se vrši pogreb v pondeljek dne 29. oktobra 1923. ob 11. uri dopoldne iz hišo žalosti v Konjicah štev. 46 na pokopališče k Sv. Ani v Konjicah. m Himen'. V nedeljo dne 28. tm. se poroči g. Vjekoslav Gjurin, znani narodni brivec in' odličen’ delavec na sokolskem polju z gpdč. Jožico Mlakarjevo. Mlademu, narodnemu paru obilo sreče! m Proslava »28. oktobra«. Češki klub v Mariboru opozarja cenj. občinstvo na točen začetek dopoldanske slavnosti. Ob 10. uri se dvorana zapre. Prosimo točnosti žo z ozirom na to, iker se vrši pozneje v Narodnem domu protestno zborovanje, katerega se vsi udeležimo. m1 Neverjetno! Z več strani smo že dobili pritožbe, da ima slaščičarno V Mestnem kinu v najemu od mestne občine kot koncesijonarke, Nemec, pristojen v Nemško Avstrijo, kojega družina jo sovražna našemu narodu. Tudi o prodajalkah, ki seveda nočejo znati slovensko, dobivamo pritožbe. Informirali smo se na pristojnem mestu in izvedeli, da zadeva glede tujega državljanstva najemnika slaščičarne odgovarja resnici. Dovolimo si prvič in zadnjič vprašati legitimne zastopnike mestne občine: Kdo Vam daje pravico dajati v mestnem podjetju kruh tujemu državljanu in ga od-jemati našim ljudem? Upamo, da dobimo v kratbem pojasnilo! m Hrvatsko pjevačko udružanje Lisinski iz Zagreba' priredi dne 4. novembra 1.1. svoj drugi veliki koncert v Mariboru. Tobrat bo pel največjo cerkvenosbladbo: Palestrina »Missa papae Marcelli« irt še štiri druge njegove svetovno znane kompozicije, bakor »La c rud a mia rtemica«, »Alla riva del Tebro«, »Soave fia ilmorit« in sil doloe sonno«. Vsi hrvatski listi so polni največje hvale o tem koncertu. Tabo na pr. piše »Obzor«: »Lisinski jc odgajao i sebe i pnbliku od stepenice s ve više i više a time je potaknuo i ostala lokalna udruženja na jednaiki rad. Danas Lisinskijevi koncerti doživljavaju dvije i tri rasprodane reprize — publika Otvo-rila je srca serioznoj vokalnoj umjetno-sti. Lisinski stavio se na čelo je dnom na-cionalnom’ bulturnom pokretu i izvejštio je potpuni uepjeh.« m Tudi Mekaj za Maribor. Kakor pri nas, tudi hrvatsbe bmetice rade dolivajo mleku vodo, tako da napravijo iz enega litra tri. Zagrebška polici?n je minulo sredo napravila na tr^u ter pri tej žaga©]# ifcaj trideset- tatiV 1 jufivih prodajalcev mleka. Pri nebaterih se je ugotovilo do 50 odstotkov vode. Vso mleko je policija zaplenila, brivce pa izročila sodišču. Tabo v Zagrebu. Pri nas so je že mnogo govorilo iri sklepalo o slabem inlebu, toda storilo sc do danes ni še ničesar. Policija pravi, da to rie spada v njen delokrog, mestno tržno nadzorstvo pa vsak mesec po enkrat preizkusi par lončkov mleka na trgu in mirna Bosna. Prebivalstvo pa se huduje radi vodenega mleka iri udriha po — državi. Če lahko v Zagrebu vrši to posle policija, zakaj jih v Mariboru ne more? Par tednov redne kontrole in pritožb bo kmalu konec. m Revizija mestne hranilnice je zopet pokazala, da so vse klevete klerikalcev in napadanje zavoda, ogabna gonja. Koliko gnoja je izlila na zavod »Straža«, samo da l>i ga •diskreditirala, in spravila denar v klerikalne zavode. Revizija je dognala, da je zavod v vzornem redu. Ko se jo to poročilo objavilo v včerajšnji seji občinsbega sveta, so bleribalni obč. svetniki, bi so prej toliko kričali o nerodnostih, sramežljivo molčali. m »Jadran«, društvo Primorcev Se udeleži propagandne manifestacije, katero priredijo CM podružnice v Mariboru v soboto v Narodnem domu. Člani društva se nujno poživljajo, da so manifestacije polnoštevilno udeležijo. m Pisarno t dr. Vlad. Serneca v Sodni ulici 14 je prevzel sporazumno z dediči odvetnik dr. Rihard Faninger, ki je tani ctvoril svojo lastno odvetniško pisarno. m Koncert Brandl-Ličar se vrši v pondeljek 5. nov. ob 20. uri V veliki Gotzovi dvorani. Javni: nameščenci dobijo, ako se pravočasno oglasijo, vstopnice za eno tretjino cene vsakega sedeža. Velib del čistih dohodkov tega boncerta je namenjen tukajšnji rešilni postaji. — Kakor je razvidno iz programa, sodelujeta pri tem koncertu naša znana umetnika vir-tuozinja na goslih gospa Fanika Brandl-ova in profesor zagrebškega konservatorija Ciril Ličar. Ti dve imeni jamčita, da se bo nudil poslušalcem zares prvovrsten umetniški užiteb. Razven tega pa bo vsakdo, bi bo posetil ta koncert, zadostil tudi svoji moralni dolžnosti, gmotno podpirati našo rešilno postajo, boje rezeb sirenin glas tako pogosto drami naše živce po mariborskih ulicah, in katere nesebično, humano in’ nad vise požrtvovalno delo pač vsak prebivalec našega mesta do dobra pozna. m Javni nameščenci se opozarjajo na koncert Brandl-Ličar, ki se vrši v pon-dcljek 5. nov. oh 20. uri v veliki Gotzovi dvorani in za katerga bodo na. razpolago vstopnice po 10, 8, 7, 5, 4, 2 jn 1 D. Pred-stojništva uradov naj naznanijo najpozneje do torka tj. 30. obtobra. 11. ure dop. v trgovini Zl. Brišnik ali pa Hofer, na bolibo in batere vrste bart se reflektira. Dvigniti se morajo vstopnice potem najkasneje do 3. novembra. m’ Dve zanimivi predavanji bo imel v Ljudski univerzi g. inž. J. Kukovec. Predaval bo o sodobni Rusiji. Na prvem predavanju v pondeljek dne 29. tm. bo razpravljal o razvoju Rusije v 19. stoletju s posebnim ozirom rta revolucijonar-rio gibanje, izhajajoče iz razmer pred svetovno vojno. Na drugem predavanju v pondeljek dne 5. novembra bo podal Sliko sedanje Rusije. G. predavatelj Se j© potrudil, da je natančno predelal vse gradivo in bo sbušal podati bar najbolj objebtivno sli bo rusbih razmer, gledano zlasti s psihološbega vidika. O-pozarjamo občinstvo ria ta važna predavanja. O Rusiji se tolibo piše in govori, da mora predmet zanimati slehernega človeka, zlasti pa še Slovansko čutečega Jugoslovana. Pristavljamo’, da se bodo odslej1 vršila predavanja vedno ob' pori-deljkih' ob pol 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Ker je vstop popolnoma prost, upamo, da ho dvorarta zasedena. _ m’ Nova avonoUvarria. Kabor znano, 30 svojčaS mostni1 obč. Svet Sklenil, da se stavba nove livarne zvonov v Koroškem Predmestju mora ustaviti. Na pritožbo družbe je pobrajirtsba uprava razveljavila sblep obč. zastopa in livarna bo zgradbo sedaj dogotovila in pričela z o-bratom1. in! Raztprava dr. LajnŠlč centra dr. Pfeifer se je pričela danes pred tubaj-šnjiml okrajnim1 sodiščem ob 9. uri dopoldne in je trajala do 14. ure. Dvorano ■TO napolnilo odlično občinstvo iz Maribora iin oboTice. Dr. Lajnšiča, bi je bil osebno navzoč, zastopa dr. Koderman, odsot-'Bi »risel os.ehaQ k razpravi, pa zagovarja dr. Miiller. Vseh pet ur razprave sta porabila nasprotnika za iznasan jc večinoma težkih očitkov. O bi 14. uri je sodnik odgodi 1 razpravo na nedoločen čas. Raprava proti dr. Povaleju1 se sploh ni pričela. m Kavarna Frankopan. Danes v soboto dne 27. tmi koncert. Igra priljubljeni tercet Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Iva Kokol, bavarnar. m Umrli so v Mariboru. Dne 23. okt.; Karol Sicherl, ključavničar j. ž., 78 let, Kralja Petra trg 2; Frančiška Mihelič, 3 mesece, Stritarjeva ulica 5; 24. oktobra? Boris Milost, 10 mesecev, Gosposba uL 44, 26. obtobra: Fani Mastnab, 43 let, Vegova ul. 3; Edvard Lorger, 5-3 let, sodni, banclist, bolnica; Franc Petovar, 53 let, železničar, bolnica in Mirko Lorber, 58 let, delavec, Mlinsba ulica, 21. m Lekarniško nočno službo ima ta teden lebama pri Zamorcu. Nedel jsbo nočno službo vrši dr. A. Leonhard, Aleksandrova c. 14. m Čudert ptiček. Včeraj o polnoči jo bil na glavnem kolodvoru aretiran na zahtevo Franca Klemenčiča nek Perter Gjorgjevič, navodno doma iz Osijeka. Seznanila sta se malo prej na kolodvoru ter odšla sbupno v nebo gostilno vi Mlinsbi ulici, kjer je Klemenčič pustil svoj kovček. Ko sta se razšla, se je Gjorgjevič vrnil v gostilno, vzel Klemenčičev kovčeg ter se hotel s prihodnjimi vlakom odpeljali. Klemenčič je pravočasno zapazil, da mu jo izginil kovčeg ter jei dal Gjorgjeviča aretirati. Pri aretaciji: se je dognalo, da ima Gjorgjevič na to ime se glaseč potni list,, izdan od našega konzulata v Marseillu. Pripovedoval je* da jo bil dosedaj v francoskem ujetništvu v Afriki. Pri natančnejši preiskavi so našli na desni roki tetovirano ime Mihael Dobrojevič. To znamenje je Gjorgjevič sprva previdno zakrival. Bil ja fotografiran in dabtilosbopiran, ker obstoja sum, da si je na nepošten naoid pribavil potni list, glaseč se na ime Gjor« gjevič, pod katerim imenom1 sedaj nastopa. Do ugotovitve ostane v zaporih. □□ooonmnnooD o □ V soboto, drie 27. oktobra 1923 ob 20. url zvečer vsi v Narodni dom v Maribora! na brezplačen f KONCERT CIRIL-METODOVE DRUŽBE IN SLAVJE 25-LETNICE MOŠKE PODRUŽNICE CMD. | a a Sokolstvo. o Telovadba starejšega članstva s« vrši zopet redno vsaki pondeljek in petek ob 20. uri in pol v gimnazijsbi telovadnici. Vabimo vse dosedanjo člane, ki so vpisani v tem’ oddelbu, zraven tega tudi nove, da redno posečajo te telovadne ure. Zdravo! Gospodarstvo. g Blagovne borze 26. okt. Novi Sad? pšenica bačka 325—335, banatska 327.5, ječmen 205, oves bački 220—245, turščaca 235, fižol beli baški 590, moba »0« 527.5. —* Zagreb: pšenica 330, turščica: (bačba postaja) 250, Zagreb 285, oves resetart Zagreb 250, moba »0« (baška postaja) 540, Zagreb 565. , Obiave. § Lovsko zborovanje všeK lovcav, ptujskega okraja se vrši V nedeljo, dna 4. novembra tl. ob 10. uri v Narodnem domu v Ptuju. Radi važnosti zborovanja se poživljajo vsi lovci okraja, da se istega sigurno udeleže. § Instrukcije za višjo Irt nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov poye iz prijaznosti uprava »Tabora«. § Hotel Halbvvidl. Danes, bot navadno, jutranji irt večerni bortcert. § Plesni zavod Pečnik naznanja, d« odpadejo radi plesnega večera v ponde-ljeb vse drugo plesne vaje § Študijska knjižnica je občinstvu! odprta vsak delavnik med 15. in 17. uro. Vstop v knji/.ničino čitalnico, kjer so na razpolago vsi časopisi iri druga literatura, je popolnoma prost. Za izposojevanjo knjig na dom pa je plačati enkratno pri- 1 stojbino, ki iznaša za letošnjo leto 10 D. | Jja,tere6ejitjo 'A dežele, ki go pdtsjsai; j»d MARIBOR - KOROŠKA C. 1G< - !i^S»»E5gWfeygtwB .-a TSfira* n UM—I < jviancoTr/sr es®w*^^L keleznišSiB zvez, laliko obiščejo' knjižnica-tudi predpoldne od 9,—12, ure. Spori P Rezervno moštvo ISSK Maribor ge poziva, da se oglasi jutri v nedeljo, dne 28. tm. ob' 14. uri popoldne v oblačilnici 'na igrišču, : Prijateljska hogomletna tekma med SK Ilirijo (Ljubljana) in SK Celje se vrši v nedeljo, dne 28. tm. na športnem prostoru pri Skalni kleti v Celju. 1 Danes SV Rapid koiitra ISSK Maribor. Ob 15. uri se prične na prostoru SV Rapid v Ljudskem1 vrtu tekmovanje, ki zaasluženo vzbuja vedno dosti pozornosti in1 ne zgubiva nikoli na svoji aktualno- sti, saj' sta oba nasprotnika reprezentanta dokaj si različnih taborov mesta Maribor, bodisi z družabnega, narodnega ali celo športnega stališča gledano. Pri nedeljskih konkurentih se vedno pokaže vsa višina mariborskega športa — no posebno nogometa. Najrazličnejši momenti forsirajo moštva, da predvcdejo vse svoje znanje, tako da podavajo igre zelo temperamentne, napete in pestre slike. Našemu prvaku ISSK Maribor bode tokrat tudi težko si izvojevati časten rezultat, ker nastopa z novo postavo proti izkušenemu enotnemu moštvu Ra-pida, ojačano z 'novim srednjim krilcerri ter lahko le z dobro disponirarto napadalno vrsto računa z sigurnim porazoml tehnično sicer Slabšega, toda za to bo- jevitejšega nasprotnika. Pripomniti pa je, da tudi event. poraz »Maribora« ni izključen, vendar bi potrjeval trditev pesimistov, ki menijo, da nogom. moštvo »Maribora« ne izkazuje več enotne odločnosti in' potrebne resnosti. Sodnik g. Sepec Rado. Prostor »Rapida«. POLN P. V pondeljek ob 20. uri v Grajski kleti seja. Udeležba vseh gg. odbornikov potrebna. ~ j : ISSK »Maribor« poživlja vse člane nogometnega odseka na sestanek, ki se vrši v soboto 27. tm. ob 2o. uri v' zadnji sobi hotela »Pri zamorcu«. Udeležba sestanka jo obvežita. : SV »Rapid« igra v nedeljo 28. tm. ob pol 15. uri prijateljsko tekmo z ISSK »Maribor«, ki bode po zadnjih malo uspelih nastopih bržkone le težko obvl^ doval svojega nasprotnika. ‘... : t POLNP. Prihodnja seja se 'določana' pondeljek 29. tm. ob 20. uri v Grajsk ‘rf!. ti. Ker so zelo važne zadeve na dam’’0 J redu, se prosijo vsi gg. odborniki udeležbo. — Na isto sejo še poziy«a Q legat S. K. Svoboda. ... Planinski koledar za leto 1924-Fr. Koobek v Gornjem gradu, _7a Brunon Rotter v Mariboru, Krekova J Cena 12 D, po pošti 15 D. Koledar je JJ1 pet bogat na turističnem dri' drugem & J divu. Vsebuje tudi skico pojiorl®. vinskih Alp, • ii; Triglavskega pogorja1 ! Pierre Loti; Azijadan (Dalje). Ff »Mislim1, Azijada,« sem! dejal, »da bi padišah dal vso, kar ima — tudi svoj 'kakor pest veliki smaragd in vso ustavo 's parlamentom vred za mojo svobodo in mladost.« Hotel Sem! ji reči: »Za tebe,« toda pa-dišahu bi*medvomno no bilo mnogo do ženske, pa najsi je še tako lepa; bal sem ■se tudi, da ne bi govoril tako, kot govorijo igralci v komičnih operah. Moja obleka je sicer spadala v ta okvir, in ko Sem pogledal obraz na zrcalo, se mi je zdelo, da sem mlad tenor, ki se ravnokar pripravlja za odrski nastop. . . ! ’ So trenutki, ko se zdim samemu sebi . Heresen in mi turška zunanjost postane zoprna. Tak občutek utegne biti jako neprijeten. ‘.EiL xix. Bil Seni izbirčen’ in1 ponosen1 naprarri kakemu, ki nosi površnik ali črni klobuk; nihče ni bil dovolj znamenit zame in ne dovolj velik gospod; z visokega *Sserh) gledal na svoje vrstnike in ei Izbiral prijatelje v najvišjih krogih... Tu pa sem1 postal navadni človek z ulice, ejub-jski občan: prilagodil sem’ se skromnemu življenju čolnarjev in1 ribičev, njih družbi in njih veseljačenju. p fV turški kavarni kafedžije Sulejmana imam stalno »omizje«. Tu sede moji znanci okrog ognja in mi napravljajo prostor, ko pridem med nje v Ahmedovem 'spremstvu. Podam roko vsem1 po Vrsti in sedem1, oni pa pripovedujejo dolge povesti, ki se tako lepo podajajo poeziji zimPjih’ večerov. Minevajo ure irt človek ne čuti utrujenosti; med njimi sem svobodnejši ko drugod in zdi se mi celo, da jim nisem docela tuj. Ker sta Loti irt Arif dve popolnoma različni osebi, bi zadostovalo, da bi Arif na dan’ Derrhondovcga odhoda ostal doma; gotovo bi ga no bil nihče pogrešal. Izginil bi zgolj Loti, izginil za vedno. Misel, ki mi jo jo pravzaprav vcepila Azijada, se mi v izvestnih trenutkih ne dozdeva čudna. Ostati ž njo, rte več V Stambiilu, marveč v kaki turški vasi na morskem obrežju, živeti rta solticu in prostem zraku, živeti dan in noč brez upnikov in’ brez skrbi za bodočnost. Mar nisem sposobnejši za tako življenje nego za dosedanjega; bojim se dela, ki ni telesno in mišično; bojim so znanosti; zoprne so mi vse konvencijonalrte dolžnosti, vse družabne obveznosti, ki jih imamo na zapa-du. Biti čolnar v zlato podšitem1 suknjiču, živeti nekje na jugu Turčije, kjer je nebo zmiraj jasno in! solnce vedno toplo • . . To bi bilo lažje kot vse 'drugo. Uver-jen Sem, da rte bi bil bolj. nesrečen kot sem1 bil drugod. »Prisegam ti, Azijada,« sem ji govoril, »da bi bil vrgel raz sebe vse, kar je na meni evropejskega; brez žalosti bi pustil svojo službo, ime in domovino. Prijatelje — nimam: jih in kar jo znancev, se mi zde smešni. Toda glej, imam staro mater.« Azijada ni rekla rte besedice več, da bi me zadržala, dasiravno je uganila, da bi izpolnitev njenih sanj vzlic vsem pomislekom1 no bila nemogoča. Vendar p.a je ta jutrovska žena razumela, kaj je stara mati, dasi sama ni nikoli poznala matere; njeni rtazori o velikodušnosti irt sa-mozatajevanju so bili več vredni nego 'nazori drugih, ker so ji prihajali sami od sebe, 'ne da bi jih hotel kdo vcepljati. ■ ' XX. Loti Williamu Brorvrfu.. V Ejubu, decembra 1876. Dragi prijatelj, pišem Vam, da bi Vas’ spomnil, da sem še na svetu. Stanujem pod imenom Arif-effendi v ulici Kuru-Češmc v Ejubu. —-Zelo bi me razveselili, ako bi se me spomnili s kakim pismom’. V Carigradu zapustilo ladijo Ha stani-bulski strani iri krenete mimo bazarov irt mošej, ki vas spremljajo na štiri kilometre dolgi poti; če sto dobro hodili, pridete srečno v Ejub', kjer bo deca lučala kamenje na Vaš evropski klobuk, ki tu ni običajen. Potem vprašajte, kje je ulica Kuru-Češmc; takoj Vam jo pokažejo. Na kortcu te ulice vidite mramorni vodnjak pod mandljevimi drevesi. Moja hiša je takoj zraven’. Bivam1 skupno z Azijado, mlado Solunsko žerto, ki Vam’ je znarta iz prejšnjih pisem; ž njo me veže razmerje, ki ni daleč od prave ljubezni. Živim skoraj srečno, v pozabljenju na preteklost in na nehvaležnost sveta. No bom Vam pripovedoval, kake okol-ščirie so mo zanesle v zakoten kraj Orienta in kaj je krivo, da sem si za nekaj časa prisvojil turški govor iri turške o-bičaje — pa tudi krasno obleko iz svile irt zlata. Opišem1 v arh', kaj delamo danes zvečer, 30. decembra: Krasno, hladno vreme. Luna siveti. V ozadju pojejo derviši psalme; njih monotoni glas mi rte prihaja nenavaden’, ker sem' ga slišal že rtešteto-krat. Moj maček Kedibey in sluga Jusuf sta odšla v svojo skupno sobo. Azijada, sedeča kakor prava hčer Iztoka na kupu preprog iri blazin’, je zaposlena z barvanjem nohtov, ki jim’ daje ognjeno oranžno barvo; zanjo je to neizmerno važrio opravilo. Jaz se spomin ,- Planinci in drugi, sezite po njem h’ I Koledar je tiskan v omejenem štev1 u . bo kmalu pošel. Dobiva se pri VaS, najinega življenja v Londonu, nih nekdanjih pustolovščin’ iri yaD1wj(j šeni, proseč Vas, da mi blagovolite A J voriti. J bi utegnili povzeti iz začetka m0^e^Jel* ma: živim hkratu v dveh osebah: ° ^ no in kolikor mogoče redko sem še -g. Loti, mornariški poročnik. :" ^ Če bi Vam pisarije turškega delalo težave, mi pišite pod PraV1Ff„ pot nomi ria Deerhounde ali na angle“ slaništvo. Še nisem docela mobarriedanee, xxi. j V Stambulu, 1. januarja Leto 77. se začenja š šolričnim v spomladariskim vremeriom. y U0]o6i* Čez dari sem napravil v pers*1 ji nekaj obiskov, h katerim me J® stanek mojih obveznosti naprartl ^ gef nim običajem’, zvečer pa sem se konju v Ejub in sicer čez P°* .jj! in Kassim-Pašo, ’ Na potu sem srečal kočijo 6 r . jjefJ Ignai j eva, ki je odh ajal s konfcror1^^ stražo svojih vojakov: trenutek se vračala tudi lord SalisburV _ ški poslanec, oba jako vzburjehU-^^. jjf nje posvetovanje se je razvilo v g#* splošen’ položaj se je znatno V° i XXIL Nekega vedrega .večera siri0 Un-Kapana. -!• 'j Stambul je nudil nenavadfie ^ hodži so z vseh minaretov 0. , 0toŽri®L znane molitve, zveneče čudno in.j.aj,aj0V še ko kedaj poprej; glasovi, fai n# iz take višave in ob nenavadni S so dražili domišljijo; prodvr ^aj si mohamedanci so opazovali, U® , : *j nega ne nebeškem oboku. 5 Atf.1 \ (Dalje Pr1^ Pozor! Prvovrstna postrežba. Brije se samo za 2 Dinarja, 2373 striženje las samo 4 Dinarje V soboto iste cene brez poviška in to samo pri našem narodnem brivcu F. PIRC Maribor, Aleksandrova c. 30. Posteljno perje ii pii Peklenica premog, Ladanj-ski premog, priraa bukova drv«, mehka drva, oglje za likati, dobite najceneje pri lesni tvrdki 2377 DAV. JOHAN Gregorčlieva ul. ,1. Dr. RIHARD FANINGER sporoča uljudno, da je sporazumno z dediči prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimira Sernec-a, odvetnika v Mariboru, Sodna ul. 14. i—8 2394 GOSTiLMA ■' »Narodni dom“ v Konjicah se daje s 1. januarjem v najem. Ponudbe je poslati do 15. novem ra Čitalnici v Konjicah, kjer se dobe tudi p°Jas m BBF* puh TBB se dobiva pri Franju Blajsr. Hkr Glavni trg 9. 1346 javna zahvala. Od težke bolezni napaden imam svoje ozdravljenje pripisovati gosp. zdravniku dr. Marinič, kateremu gre edina zasluga, da sem danes zopet v popolni posesti svojih moči in zdravja. Za njegovo vestnost in požrtvovalnost se mu zahvaljujem tem potom najprisrčneje. Prisrčno pa se zahvaljujem tudi gosp. primariju dr. Černiču, kateri je mojo hčerko z dobro uspelo operacijo istotako hitro ozdravil. Zahvaljujem pa se še nadalje vodstvu sanatorija .Petrovo Selo*, katero je meni In hčerki nudilo za za časa najine bolezni najlepšo postrežbo in skrb, tako, da ga priporočam vsakomur najtopleje. 2390 Ljudevit Vlahovič. A. VICEE; Maribor, Glavni trg 5 trgovina 8 liišninsi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in nlito posodo, porcelanasto, kamenin asto in sto-1 Ka debelo kleno robo. Ha drobno j 1386 Zamenjava novanje, obstoj ftj» kuhinje, parket, ^ni: svetjava, Prl J.'st«nof^njO‘ .r. zamenia • kabi«. z dvema »obaro ^ v,««, s«"* . r, vrata s- Parilo za Pr“^fni e^Us, na dom r Vprašati P« .^uifca - Strosjmayerjev«_^ NA DRI NA DEBELO LEOPmDGO^ TRGOVINA S ŠPECERIJO - KOLONU IN DOMAČIMI PRIDELKI 3 TOVARNA KANDITOV s ^ FR, ROZMAN S MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brezkonkurenčnih tovarn, cenah 1 ®flT Zahtevajte cenike I 1831 Zamenjava stanov^ Zamenjam svoje dvosobno stanovrinje Ljubljani z« tnako ali večje v pod ,Ljt»bljana-rMaribor“ Maribor«' poa 4 hdbe Ftsam. psSUSlvo Foslslisa ojra?a ■polzranrctoo nJzkllic«->a*h T MlOfl pebištTA' . Maribor Gosposka ulica U. 20 (PikrshMora hita) gjjr Svoboden ogle« Ceniki breaplaSnot Kirn.. 28. Okttfbfa W23. *r a; b <5 k«. Telefon 20^ AN EBilV"0 S, M AR IIO R Al€*l*.s£fciacir*ov£& cesta 13 Velika izbira konjskih oprem, usnjatih torbic, kovčkov, gamaš i. t. d. elefon 207 GONILIH JERMENI Izšel je ročni Zemljevid slov. ozemlja * merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča jitatiia Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk,’ ^ografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Ma-Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega j °*emlj*, na katerem bivajo Slovenci, ter je na-: Sedlarska delavnica: Slomškov trg štev. 6. Na znanje 1 P. u. občinstvu na znanje, da prev* zamerao vsa tapetniška dekoraeijska in mizarska dela kakor tudi vsa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo Jagodič & Sajko Maribor, Rotovžki trg 3. Odlikovani z zlato medajlo. — Sodniško zapriseženi izvedenci. 1434 Novo! Zaloga pohitiva. Novo! »»e * e°Jen predvsem šolski mladini. Cena Din 10. V ^ *m bo izšel isti zemljevid izdelan v osmih bar-vah. Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. TAKOJ Snovnih cenah s skladlgCa v ZAGREBU mizarje, tovarne pohištva, kolarje in žage, "'Jučavničarje, mehanike in delavnice, za kle-Jjr* '1923. I Gostilna AnderSe, Koroška c. 2 Danes, v nedeljo, 28. oktobra jutranji in večerni koncert S Dobra kuhinja. Izborna vina. Pivo v sodčkih. -'Popoldne koncert „Pri lipiM v Radvanju | Za obilni obisk se priporočata A. in J. Anderle. 2395 mt hw—£ P®rf!@ klobuke žepiče čevlje, dokolenice, dežnike ter razno modno in galanterijsko blago najugodneje pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Pobrežje, Nasipna 2 **** priporoča cenj. občinstvu svojo veliko izbiro veliko-cvetnih krizantem. Prevzema popravila in napravo grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovanje nagrobnih vencev in šopkov po najnižjih cenah. FNMtei 1! ,S70,0-‘ ▼»eh vrst pri S G R. Bunc m drug, Maribor | Koroška cesta St. 17 0 po tovarniških cenah! Samo na debelo! ( o® 3®®®®®© ® ®3®®®e®t ŽIMA! f Vsem, ki so n3m ob nenadomestljivi .izgubi našega BORBSU 8 minut od glavnega kolodvora, s tremi stanov*®* lepo zaprto verando ter vrtom; vse v najlepšem ^ n j a. V hiši je vodovod in elektrika. Stanovanj* | kupcu takoj na razpolago. Naslov v upravi ,TaW** na katerikoli način izrazili svoje sočustvovanja, posebno vsem, ki so ga počastili s cvetjem ali ga spremili na zadnji poti ter nam tako skuSali ublažiti neutolažljivo bol, iskrena hvala. 2396 Bogomir In Lidija Milost. Cenjemu občinstvu uljudno naznanjam, da dovolim začenši z pon-deljkom, dne 29. ok-tobra 1923 vsem mojim odjemalcem pri nakupu 2152 „Diamalt>( tvomice Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrt«. Varujte se pred drugimi potvorinami! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem za-stopstvu za Jugoslavijo: Edvard Dužanec, Zagreb. — Podzastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: 7. T. Matij« ZiagCerja nas!. 10~8 2135 S*3il©š Os@S - Maribor, Glavni trg. Inženersko elektromehanično podjetje na dosedanje cene. Priporočam vsakomur, da izrabi ugodno priliko in si pred nakupom ogleda veliko zalogo vseh vrst modnega blaga v trgovini Aleksandrova 44 MARIBOR Tržaška cesta 8 izvršuje in gradi vsakovrstne električne naprave za razsvetlja* vo in pogon, povija motorje, transformatorje itd. ima v zalog* vsakovrstni elektromaterijal v največjih količinah. Na skladii-ču je okoli 5000 kg bakrene lice, gole in omotane za vse napeljave. Razven tega te nahaja na skladi&ču cca. 30 elektro* motorjev od 1 HP do 75 HP. Cena motorja 1 HP )• Din* 2600.—, 2 HP je Din. 4600.— 3 HP je Din. 6600.—, itd. Jamčimo za prvovrstni materijal ter smo vsled ugodnih zve* v prijetnem atanju, razpečavati blago po najnižjih cenah. Telefon «60 12—12 1726 TaI.Fon 460 Platini stre) Underwood, naj-noiejii s slovensko tastaturo na prodaj. Ponudbe pod „Un-derweod“ na apravniStvo i »Tabera*. \ 2389 v železnih sodih vedno v zalogi. Naročila sprejema: Vacuum CII Company, Petrolejska podstanica. Maribor, Meljska cesta 10, telefon štev. 344 s380 Vsako količino prvovrstnega 2120 Proda ae gostilniška oprava, t j. lepa elegantna točilna miza, italaže za kozarce ter lesene in marmornate mize. Povprala se Aleksandrova c. , *U 31. 2391 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurfidcra nlica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakorrstna čevljarska ps- Sravila. Cene znerne. Postrež-a seli dna. 1113 Maribor Gosposka ulica št. 13, se dobi v trgovini za drva in premog v Frančiškanski ulici štev. 11. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo s 25. oktobrom 1923 cene laskate. ia iaUMtoli EjMmdt >1^* ~ Rntiolt Qsi . li-___*— lUkm w Jfedtaiakji tlabuds * *