Hvmca OBMOČNA ENOTA KRŠKO Zaradi organizacijskih in formalnih zadržkov smo vam tudi pričujočo ^vife^/Našega glasa prisiljeni podarit fi Št. 9 • Leto XV • 21. 4. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško . .¦:¦'.¦¦¦'¦::::--:' Pihalni orkestri so tekmovali Zlata plaketa senovski godbi Prejeto priznanje uvršča Pihalni orkester Senovo v sam vrh na področju poustvarjalnosti ljubiteljskih pihalnih orkestrov. _____ Krško, 16. aprila - Na 15. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v prvi težavnosti stopnji v koncertnem programu je v Krškem nastopilo 300 glasbenikov petih orkestrov in slišali smo enajst skladb. Strokovna žirija je ocenila, da so vsi orkestri dosegli nad 75 % točk, kar pomeni najmanj srebrno plaketo. V dvorani pa je završalo, ko je voditeljica programa Vida Kuselj povedala: "Zlato plaketo prejmeta Pihalni orkester ravenskih žele-zarjev in (nasmeh) Pihalni orkester Senovo. Prvi je zbral 93,33 % oz. 336 točk, Senov-čani pa le pol točke manj oz. 93,19 %." Nastopili so še orkestri iz Ljubljane (Vič-Rudnik), Logatca in Cerknice. Tekmovanja so se lahko udeležili le tisti pihalni orkestri oz. godbe, ki so člani Zveze sloven-sfc/h godb in so v preteklih letih v 2. težavnostni stopnji dosegli zlato odličje. Na tekmovanju v 1. kategoriji je vsak izvedel tri skladbe: uvodno, ki je namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane, obvezno skladbo tekmovanja (tokrat je bila to skladba Pastoral suite Gerarda Boedijna) in skladbo po izbiri. Nastope je ocenjevala tri- članska mednarodna strokovna žirija. Elementi ocenjevanja so bili intonacija, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehnika igre, dinamika in fraziranje, umetniški vtis za koncertni nastop. Tekmovanje so skupaj pripravili Zveza kulturnih organizacij Zlata plaketa v rokah predsednika senovskega orkestra Ivana Ojstrška. (Foto: Galex) Slovenije, ZKO Krško in Kulturni dom ter so se izkazali z zgledno organizacijo. Namen takih tekmovanj je spodbuditi dejavnost slovenskih pihalnih orkestrov, jo programsko obogatiti in popestriti, njihove dosežke predstaviti javnosti ter omogočiti njihovo primerjavo in vrednotenje. Pihalni orkester Senovo je nastopil pod dirigentsko palico prof. Janeza Ceglarja s skladbami Roberta van Berin-gena HANDELIAN SONG, Gerarda Boedijna PASTORAL SUITE in na koncu s SLAVNOSTNO UVERTURO OPUS 96. Pred začetkom tekmovanja sta dobrodošlico vsem pihalnim orkestrom zaželela domači orkester Videm in Pihalni orkester radeških papirničarjev, nastopile pa so tudi mažuretke. (Galex) Krajevna skupnost Idole - Odbor CRPOV Delegatom skupščine občine Krško in njihovim družinam Sklicujem prvo izredno sejo vseh treh zborov občinske skupščine NA ŽEGNANJSKO - JURJ EVO NEDELJO, 24. aprila 94 na Zdolah Dnevni red: 1. Ob svitu (ob 4. uri) kurjenje kresa 2. Pečenje cvrtja 3. Ob 10.30 svečana maša 4. Ob 15. uri šaljivi tek z jajci Obrazložitev: Precej delegatov krške občinske skupščine je, kakorkoli že, povezanih z Zdolami. Zdolani so družabni ljudje, zato vas vabimo, da se skupaj s svojimi družinami udeležite "izredne seje". Če že ne morete na vse točke dnevnega reda, pridite vsaj na zadnjo in preizkusite svojo vzdržljivost. Zaradi organizacije prosim, da svojo udeležbo prijavite v petek, 22. aprila 94 med 8. in 12. uro na telefon 31-829. Sodelujoče v prvih dveh točkah bo njihova delegatska baza lahko videla tudi v oddaji "Po domače", istega dne ob 17. uri naTVSLOL Zagotavljamo vam, da bo na tej seji bolj zabavno in manj utrujajoče kot na redni. Za CRPOV: Marica Živič Zborovanje ob dnevu upora NA SROMLJAH 24. APRILA Sromlje - Jubilejno, petdeseto obletnico Kozjanskega odreda bodo slavnostno zaznamovali na Sromijah 24. aprila, ob dnevu upora proti okupatorju. Prireditev se bo začela ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan. Uro pred proslavo bo zbor bivših borcev in aktivistov Kozjanskega odreda, na katerem bodo obravnavali predlog pravilnika in izvolili nove organe skupnosti. Y nedeljo, 14. aprila ob 15, uri Velika speedway dirka v Krškem Krško - Sezona speedwayskih dirk se bo letos v Krškem pričela z veliko mednarodno kvalifikacijsko dirko na Stadionu Matije Gubca, v kateri se bodo za naslov svetovnega prvaka med posamezniki pomerili tekmovalci iz osmih držav. Prvih osem iz nedeljske dirke v Krškem se bo uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Tekmovalci za nedeljsko dirko prihajajo iz Avstrije, Češke, Francije, Madžarske, Slovaške, Ukrajine in Slovenije. Za Slovenijo bosta v Krškem nastopila Gerhard Lekše in Krešo Omerzel. Na enaki dirki istega dne pa bosta v Lonigu (Italija) nastopila Grega Pinter in Martin Peterca. Nedvomno bo v Krškem dirka izredno zanimiva in borbena do zadnje vožnje, zato bo vredna ogleda. Prizadevni funkcionarji AMD Krško so v pripravo steze za dirko vložili veliko prostovoljnega dela. Obnovili so tudi ograje in tekmovalne stroje. V društvu vadi deset mladih tekmovalcev, ki bodo pripravljeni na prve spopade v konkurenci že na dirkah za letošnje državno prvenstvo. Vabljeni v nedeljo, ne bo vam žal! AMD Krško NAŠ GLAS IŠČE HONORARNE SODELAVCE Če ste brezposelni, če radi delate z ljudmi in vam je pri srcu dinamično delo na terenu: pridružite se nam. Ustanavljamo tedenski časopis za Posavje in potrebujemo honorarne sodelavce za nabiranje propagandnih sporočil, oglasov in vsega ostalega, kar bi morda podjetniki, trgovci in posamezniki kar tako radi sporočili ljudem zato, da jih spremenijo v svoje kupce, stranke ali poslovne partnerje. Potrebujemo tudi sodelavce za poročanje o dogajanju s terena. Če ste že od šolskih klopi sem prepričani, da ste neodkrit pisateljski talent, dokažite sebi, da ste to res. Poročajte za Naš glas o vsem, kar se pomembnega in (na videz) nepomembnega dogaja v vašem kraju. Pokličite nas na telefon številka: (0608) 21 -868 ali nas obiščite na CKŽ 23 v Krškem. Dogovorili se bomo. •• Ročk opera r Sevnici Balkan Je razprodan *• Sevnica - Kulturno društvo "Slavko Avsenik" iz Rimskih Toplic se bo predstavilo v Sevnici z veselo ročk opero "Balkan je razprodan". Prireditev bo v četrtek, 21. aprila ob 20. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica. Prodaja vstopnic bo eno uro pred predstavo. Rockovsko kabaretna skupina "Izgubljeni v vesolju", ki deluje v KD "Slavko Avsenik", je ena redkih svoje vrste v Sloveniji, ki izvajajo v humor predelana besedila znanih pevcev, ansamblov in skupin. Slišali boste uspešnice, ki jih izvajajo Irena Vrtačnik, Ditka Haberl, Oto Pestner, Arsen Dedič, Edvin Fliser, Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Jani Kovačič, Alfi Nipič in Tomo Jurak, Avseniki, Veseli Zasavci, Slovenija, Gu-Gu, Big Ben, Hot-Hot, Don Mentonv, Bele vrane, Agropop, Čuki ter narodne in cerkvene pesmi. ČERNELIČ VERSUS PODBOCJE "Izglasovani sklep ni nikakršna zmaga, pač pa le učvrstitev demokracije," je izjavil poslanec državnega zbora g. Černelič in s tem obvestil krajane KS Pod-bočje o tem, da so postali eno od mnogih referendumskih območij. V tem dejanju, ki je prav gotovo politični precedens oz. prestop meje političnaga Ru-bikona, lahko razpoznamo dolgo zatajevano lakomnost, ki je ponorela, bojevanje za oblast, ki je vedno bolj moderno, in dolgo zatajevano oblastiželjnost, ki se je končno sprostila. S tem in takim početjem "naši junaki" nadaljujejo logiko prejšnjega sistema in so dejansko njegovi dediči. Dr. Janez E. Krek je nekoč dejal: "Kljub temu, da sem stal v najhujših bojih, nisem imel pravzaprav nikoli opravka s kom na tak način, da bi mi mogel očitati, da sem mu žalil osebno čast." V primeru Podbočja gre ravno za to, za žalitev osebne časti namreč. Demokracije ne moremo razumeti kot avto-kracijo odločanja manjšine, še slabše je, če v imenu demokracije odloča en sam in s tem dela ljudi histerične in jim daje občutek, da bi bilo brez njega vse izgubljeno. Dokler bomo v demokraciji videli samo orodje za dosego oblasti, ne bomo pa je dojemali kot način življenja, se nam bodo rojevale afere, ki tako postanejo sistemski element, ki poganja družbo naprej ali nazaj. Mogoče je dogodek v zvezi s Podbočjem pretirano poimenovati za afero, vendar pa se nam ob takih dogodkih lahko vsili ugotovitev, da ljudi sploh ni, so samo svetniki, ki smatrajo za svoje edino poslanstvo obračun s hudiči, ki kvarijo svetniški ples. x Damjan Lah B. Arh boljši od državnega rekorda Trbovlje, 17. aprila - To nedeljo je bilo zadnje letošnje tekmovanje pionirjev za Pokal prijateljstva. Zmagal je Boštjan Arh s 187 krogi in tako neuradno izboljšal državni rekord za 1 krog; uradno se prizna rekord, če je dosežen na državnem prvenstvu. S 182 krogi in petim mestom je ugodno presenetil Uroš Koritnik. Rezultati - ekipno: 1. Tabor Jezica Lj. 534 krogov, 2. Pomurka 529, 3. SOP Novoline 529; posamezno: 1. B. Arh (SOP Novoline) 187, 2. A. Dovč (Tabor Jezica) 184, 3. G. Gomboši (Pomurka) 183, 5. U. Koritnik 182, 17. A. Zorko, 22. S. Vrščaj (vsi SOP Novoline). Tudi v skupni razvrstitvi je med posamezniki premočno zmagal Boštjan Arh z 248 točkami, pred Kastelicem (Tabor Jezica) s 152 točkami in Baloškom (Pomurka) s 148 točkami. (Jože Arh) Tekmovanje in srečanje mladik čebelarjev Sevnica - Osnovna šola Sava Kladnika bo gostiteljica 17. srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije. To se bo pričelo v soboto, 23. aprila ob 9. uri, hkrati pa bo prireditev posvečena 60. obletnici Čebelarskega društva Sevnica. Organizatorji - šola, Čebelarsko društvo Sevnica in Zveza čebelarskih društev Slovenije - so pripravili bogat program, pričakujejo pa tudi udeležbo kmetijskega ministra dr. Jožeta Osferca in dr. Jožeta Poklukarja iz Kmetijskega inštituta Slovenije. (Ika) m ^W mtmmr^m. W§. w Hš ¦ ^ NAŠ GLAS 9, 21. aprila 1994 Ministrsko srečanje na Treh lučkah Maloobmejni prehodi naj ne bodo nepotrebna ovira Kjer Je treba, Jih haie urediti z internimi dogovori ___________Tako sta sklenili delegaciji slovenskega in hrvaškega ministrstva za notranje zadeve___________ Krško, 13. aprila - Vsake toliko časa pridejo dogodki tudi v Posavje in nam jih ni treba loviti po drugih virih. Tako sta se danes v restavraciji "Tri lučke" sestala slovenski in hrvaški minister za notranje zadeve s sodelavci. Razgovor sodi v redno izmenjavo mnenj in usklajevanja, na koncu pa sta se ministra Ivo Bizjak in Ivan Jarnjak pogovorila še s slovenskimi in hrvaškimi novinarji. Udeleženci so pregledali dosedanje delo in sklenili, da mora sodelovanje obeh ministrstev med bližajočo se sezono biti še zlasti tesno ob skupni državni meji, v boju proti gospodarskemu kriminalu, trgovini z mamili in pranju denarja. Očitno so zanimive tudi izkušnje, ki jih ima Slovenija s konjeniško policijo ter Hrvaška v zvezi z delom akademije ... V okviru priprav na bližajočo se turistično sezono so seveda na prvem mestu dogovori o tranzitu prometa med Evropo in Hrvaško, o povečanju propustnosti mejnih prehodov (po potrebi) in o režimu na mejnih vodah: na reki Kolpi in v Piranskem zalivu. Tu bo veljal enak režim kot lani, le da bo sezona podaljšana za mesec dni: trajala bo od 1. junija do 1. oktobra. (Ika) »ONA IN PO SVETU Nova Gorica, 14. aprila - Dežurni preiskovalni sodnik novogori-škega temeljnega sodišča je sprejel sklep o priporu nekdanjih delavcev zunanjetrgovinskega podjetja Primorje Export, kasnejšega Primexa, zaradi nevarnosti, da bi vplivali na preiskavo. Sarajevo, 17. aprila - Srbski tanki so prodrli v muslimansko enklavo Goražde, v katerem je pravi pekel, saj ga je v begu pred Srbi preplavilo 25.000 civilistov. Rim, 17. aprila - Italija je dobila dvanajsti parlament z izvolitvijo predsednikov obeh domov, predstavniškega in senata. Ljubljana, 17. aprila - Slovenski smučarski šport je ostal brez mlade in obetavne smučarke Lee Ribarič, ki je izgubila življenje v prometni nesreči. St Peterburg, 18. aprila - Začelo se je tretje redno zasedanje sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Slovenijo predstavljajo Janko Deželak, direktor Agencije za sanacijo bank, Matija Roječ iz Centra za mednarodno sodelovanje in Jože Jaklin iz Agencije za privatizacijo. (Pripravil: Galex) Ob sprejemanju zakonodaje za boroe in žrtve vojne Tri lučke, 13. aprila - Na srečanju delegacij MNZ iz Slovenije in Hrvaške, ki sta ju vodila ministra Bizjak in Jarnjak, so se pogovarjali o številnih vprašanjih. Tudi o pripravah na turistično sezono, o varovanju lastnine Slovencev na Hrvaškem, ki da je boljše, kot je bilo, o tem, da kriminal v sosednji državi vendarle upada. Očitno pa je beseda kar precej časa tekla o mejnih prehodih. Teh je veliko premalo glede na .lokalne potrebe, hkrati pa čez nekatere maloobmejne prehode prehaja neželeno blago in ljudje. Zaradi dobrih stikov in sprotnega usklajevanja med službami prebivalstvo v glavnem ne čuti težav. Čim bolj je treba rešiti probleme prehajanja iz vasi v vas. Ob vsej meji med državama je menda 117 cestnih komunikacij in od tega jih je nepokritih še 91. Na njih bi bilo treba zagotoviti ustrezen režim prehajanja, nekatere pa bodo zaprli. Oba ministra sta zagotovila, da ne bodo niti enega ukrepa (zapira- nja) opravili na hitro in nepremišljeno, da hočeta obe strani zagotoviti čim bolj nemoteno delo in sožitje prebivalstva ob meji. Kljub temu bo treba nekatere komunikacije tudi zapreti, s fizičnimi pregradami, a vse skupaj bodo opravili v sodelovanju z obmejnim prebivalstvom. Trenutno je dogovorjenih 26 lokacij, kjer naj bodo prehodi za obmejni promet. Tam, kjer so maloobmejni prehodi nujni, jih bodo postavili, ni pa to edina rešitev. Ivo Bizjak je opozoril še na druge možnosti. Ena od njih je mejna rampa s ključavnico, za katero imajo ključ le uporabniki, druga pa prehod le podnevi, kar bi bila rešitev za tiste, ki nujno hodijo dnevno po nakupih ali morajo obdelovati svojo posest onstran državne meje. Vse skupaj se vleče zato, ker meddržavna komisija za določanje meje še ni dokončala svojega dela. Zato sta obe delegaciji prevzeli nase nalogo, da skušata spodbuditi čim hitrejši zaključek tega dela. (Ika) Priprave na volilno leto Financiranje političnih strank Brežice, aprila - Vodje petih brežiških političnih strank - Narodnih demokratov, Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Zelenih in Socialdemokratske stranke so na predsednika izvršnega sveta in SO naslovili predlog o financiranju političnih strank v volilnem letu '94. Po tem predlogu naj bi za stranke iz občinskega proračuna zagotovili 365 DEM (v tolarski protivrednosti) na delegata v DPZ na mesec, temu pa naj bi dodali še sredstva v višini treh povprečnih BOD za leto 93. Ta drugi del sredstev naj bi pripadal vsem strankam, ki so nastopile na volitvah leta '90 in so takrat imele ustanovljen občinski odbor. Svoj predlog podpisniki utemeljujejo z določili veljavnega zakona o financiranju političnih strank (sorazmerje z volilnim rezultatom leta '90) ter z dejstvom, da so trenutna sredstva, ki so v občini Brežice namenjena za financiranje političnih strank, med najnižjimi v Sloveniji. Menijo, da bodo od nakazanih sredstev političnim strankam v veliki meri odvisni rezultati volitev v lokalne institucije oblasti, zato si stranke želijo pravočasno zagotoviti sredstva za predvolilne priprave. Po izračunih občinskega sekretarja za gospodarski razvoj Braneta Musarja bi občina Brežice morala, če bo upoštevala predlagani sklep, zagotoviti iz letošnjega proračuna 9,5 mio SIT za delo političnih strank. (B.B.) Še enkrat: Okrožno sodišie v Krškem bot Priporočila Iz Lizbone SamohiraIa in p0iitiha Čim bolj naj se ohranijo vse dosedanje ugodnosti in se razširijo tudi na civilne žrtve vojnega nasilja. V Lizboni je bila med 12. in 17. marcem 6. mednarodna konferenca Svetovne federacije vojnih veteranov in žrtev 2. svetovne vojne. Na konferenci je sodelovala tudi vladna in borčevska delegacija iz Slovenije, vendar je bilo o zaključkih te konference, tako menijo v organizacijah Društva izgnancev Slovenije, v slovenski javnosti bolj malo slišati. Med priporočili, ki jih je sprejela Svetovna federacija, je zlasti pomembno naslednje: "SFV priporoča parlamentom in vladam držav srednje in vzhodne Evrope, ki so naslednice predhodno obstoječih držav na tem področju, naj pri izdelavi vseh novih zakonodaj kot minimalno merilo obdržijo vse kriterije, pravice in priznanja, do katerih so bili po predhodni zakonodaji upravičeni borci druge svetovne vojne, in jih v primeru žrtev vojne razširijo tudi na kategorije civilnih žrtev vojnega nasilja, ki so bile posebnost v posameznih državah, kot so izgnanci in ukradeni otroci, ter jih dosedanja zakonodaja ni zajela." To priporočilo je bilo sprejeto kot mednarodno uveljavljen kriterij za ravnanje vlad in parlamentov na tem področju. Ponovno je bila izražena podpora tudi načelu, zapisanemu v statutarnih pravilih SFV, da ta združuje izmed udeležencev druge svetovne vojne le tiste, ki so se borili proti hitlerjevski koaliciji. Člani trboveljske in sosednih organizacij Društva izgnancev Slovenije so pozvali vlado, poslance in medije, naj poskrbijo za bolj široko informiranje o omenjenih priporočilih. "Vse tiste, ki trenutno odločajo o urejanju pravic vseh žrtev 2. svetovne vojne," dodajajo v svojem pozivu, "pa naprošamo, da se seznanijo z vsebino dela ter sprejetimi stališči SFV, jih podprejo in pomagajo, da se čim prej vnesejo v našo zakonodajo ter tako enkrat za vselej uredijo ta vprašanja na zadovoljiv način za vse prizadete, ki so doslej le čakali na izpolnitev danih obljub." Žal jim je sicer, da v slovenski delegaciji v Lizboni niso mogli sodelovati tudi predstavniki Društva izgnancev Slovenije, vendar so hvaležni predstavnikom vlade in ZZB za uspešno utemeljitev zahtev društva, še posebno dr. Milanu Osredkarju in Tonetu Poljšaku. (I.G.) Gotovo smo bili vsi prebivalci krške občine in Posavja zadovoljni, ko smo izvedeli, da je bil v Državnem zboru pri razpravi o zakonu o sodiščih sprejet amandma, po katerem bo ustanovljeno okrožno sodišče tudi v Krškem. S tem je bila dosežena pomembna praktična pridobitev za naše prebivalce, kakor tudi za institucionalno krepitev posavske regije. V Državnem zboru je bila pri glasovanju dosežena izjemno visoka stopnja soglasja poslancev, saj jih je od 57 navzočih kar 44 podprlo "krški" amandma. Zanimivo je, da smo imeli podporo vseh poslanskih skupin, kar je razvidno iz naslednje tabele: poslanska število glasovalo glasovalo skupina sedežev ZA proti LDS 22 5 8 SKD 15 6 1 ZDRUŽENA LISTA 14 10 - SLS 11 8 - SNSinSPS 11 7 - DS 6 1 - ZESS 5 4 - SDSS 4 2 - NARODNOSTI 2 1 - Pridobitev je torej dosežena in prav je, da izrečemo priznanje vsem tistim, ki so kaj storili za njeno uveljavitev, pa najsi gre za plačane politične profesionalce iz naše občine ali pa druge. V ta prizadevanja je namreč bil vključen širši krog razgledanih občanov, ne glede na strankarsko pripadnost, lahko bi rekli, da je šlo za skupno akcijo naše občine, ki je presegla posamične interese po- pivn i ca »5»«*«»ov«>.K^ Pivnica apolon vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! litičnih strank. Taka aktivnost je požela priznanje v raznih političnih in strokovnih sredinah sirom Slovenije. Ocenjeno je bilo, da je občina Krško presegla stanje "mrtvila in politične nedejavnosti ter da želi s skupnimi akcijami reševati svoje velike probleme. Zaradi tega preseneča članek "LDS s križcem in SKD sta stopili skupaj", objavljen v Našem glasu št. 7 z dne 8. 4. 94 izpod peresa IKA. V tem članku se pripisuje zasluga za uspešno akcijo izključno dvema strankama - LDS in SKD ter njunim lokalnim politikom. Strokovne utemeljitve za ustanovitev okrožnega sodišča v Krškem, ki so bile podlaga za politično akcijo in za pridobitev glasov iz vseh poslanskih skupin, so pripravili številni ugledni občani Krškega tudi izven dveh strank, ki si pripisujeta izključne zasluge za uspeh. Namesto da bi poudarjali sodelovanje za uveljavljanje skupnih interesov, lahko samohvala posameznih strank bolj zavira kot spodbuja skupne aktivnosti v prihodnje. Krška in posavska regija pa stojita pred številnimi težkimi nalogami, ki jih bo možno samo skupno reševati. Politična modrost je v sodelovanju, ne pa v drobljenju že tako ne preveč močnih sil, ki jih imamo na razpolago. Popolnoma normalno je, da skuša vsaka stranka storiti raznih uniform. Precej kompletov je popolnih. Največ je seveda suknjičev in hlač, manj šapk in srajc, še manj pa plaščev in obuval. Zepoletami so problemi. Največ imamo vojaških epolet, miličniških je manj, carinskih epolet imamo le dva para. Lastniki uniform so le-te radi odstopili, epolete pa so zadržali za spomin. Marsikdo pa si je zadržal še srajco z obrazložitvijo, da jo bo koristno uporabil pri delu v vinogradu, na vrtu ali podobno. Zbirko uniform želimo razširiti še z uniformami civilnih struktur. Pred kratkim smo prejeli v dar uniforme natakarjev in delavcev na Petrolovih bencinskih postajah. Raznovrstnih uniform, ki se več ne nosijo, je na terenu še ogromno. Naštejem naj le nekatere: železničarske, poštne, gasilske, taborniške, planinske, zdravniške, dimnikarske, brigadirske (z mladinskih delovnih akcij), lovske in še bi lahko našteval. Pred kratkim so nekatere civilne godbe zamenjale svoje uniforme, kmalu po drugi svetovni vojni so aktivisti Rdečega križa nosili lepe uniforme, branili pa se ne bi tudi kakšnega podarjenega delovnega kombinezona z napisi posameznih podjetij in obrtnikov. Vse uniforme bi očistili, po potrebi zaščitili in uvrstili v našo bogato zbirko. Temu bi sledila primerna trajna zaščita, študijska obdelava in objava ter v zadnji fazi predstavitev slovenski javnosti skozi razstavo. Pri zbiranju gradiva se muzejski delavci ravnamo po načelu, da bodo oblačila, ki so jih še pred kratkim uporabljali, jutri že mu-zealije (pod pogojem, da ne bodo končale v zabojnikih za smeti). Menim, da so tekstilije tudi del našega naroda in jih je zato potrebno ohraniti za naše zanamce, in trdim, da si bodo z zanimanjem ogledovali razstave, ki bodo prikazovale čas, v katerem živimo. Zahvaljujem se vsem, ki so mi na tak ali drugačen način pomagali pri mojem delu, pričujoči zapis pa naj bo spodbuda za vse tiste, ki bi lahko pomagali obogatiti zbirko Posavskega muzeja. Mag. Tomaž Teropšič v svetu lutk Otroški muzej Se v Brežicah Muzej bo v brežiškem gradu od 15. aprila do 15. maja. Brežice, 15. aprila - Muzej novejše zgodovine Celje predstavlja v brežiškem gradu projekt V svetu lutk, ki je poskus otroškega muzeja. Takšen tip muzeja je v Evropi in svetu že dobro znan. Njegova osnovna značilnost je, da to ni le muzej o otrocih in o njihovem ustvarjanju, ampak predvsem zanje. Tanja Roženbergar, kustosinja Muzeja novejše zgodovine iz Celja: "Razstava je razdeljena na pet členov. V prvem delu si lahko otroci ogledajo umetniške lutke, tako spoznajo junake lutkovnih zgodb, razstavljeni pa so originali. V drugem delu je razstava lutk, ki so jih ustvarili otroci. Tretji segment je gledališče, kjer lahko otroci nastopajo sami, v četrtem delu je video kotiček, kjer lahko vidijo lutkovne predstave. Peti del so delavnice, tu otroci sami izdelujejo lutke." Prof. Marjan Gregorič je ob otvoritvi projekta povedal: "Zanimanje je izredno. Pravilno je, da se muzej na ta način približa otroku, da ta spozna, kaj je muzej, in vidi, da je lahko v njem tudi zabavno. Zahvalil bi se vsem sponzorjem, ki so omogočili, da je do te razstave sploh prišlo. Muzej bo odprt mesec dni, do 15. maja. Poleg razstave si bodo otroci lahko ogledali tudi nastope štirih profesionalnih lutkovnih skupin in nekaj domačih. (B.C.) Originalne umetniške lutke iz lutkovnih predstav. (Foto: B.C.) Trideset let Okteta "Jurij Dalmatin** Jubilejni koncert bo 11« maja, posneli pa bodo tudi TV oddajo, ki bo predstavila oktet in Sevnico Sevnica, aprila - Oktet "Jurij Dalmatin" iz Sevnice bo v okviru praznovanja svoje 30. obletnice izvedel več dobro začrtanih programov. Gotovo je bil oktet najbolj vesel ponudbe TV Slovenija, ki bi z njim posnela polurno oddajo. TV Slovenija je ob tem tudi ponudila, naj bo oddaja hkrati tudi promocija Sevnice. Tako se bodo v celotni oddaji zvrstili posnetki zanimivosti iz vse občine, ki si zaslužijo, da jih spozna celotna Slovenija. Med 15. in 18. aprilom pa je TV Slovenija že posnela celoten filmski material. Oddaja bo na sporedu v začetku junija. Projekt so podprli občina Sevnica, Gostinsko podjetje Sevnica, Kopitarna in Jutranjka. Oktet "Jurij Dalmatin" bo ob svoji obletnici pripravil tudi jubilejni koncert, ki bo v soboto, 21. maja '94 v sevniški Lutrovski kleti. "Zadrega za zadregoj" Brestanica, 16. aprila - Ze četro leto zapored je v Domu Svobode gostovalo Prosvetno kulturno društvo "Simon Gregorčič" iz Velike Nedelje. Nastopili so z "veseloigroj s petjon v 3 dejanjih v domačen narečji" z naslovom Zadrega za zadregoj. Domačini so dvorano napolnili do zadnjega mesta, kar priča o Kulturni dan OŠ Brežice izredno priljubljeni skupini. V dvorani so pozdravili tudi igralca Zlatka Šugmana, ki je zelo dober prijatelj nastopajočih. Prebivalci Brestanice so se nastopajočim z bučnim aplavzom zahvalili za "dve vuri zabave pa smeha" in jih zopet povabili, da jih obiščejo. (Galex) "Huzka in filem" Ljubljana 14. aprila - Na OŠ Brežice so učence sedmih in osmih razredov za kulturni dan popeljali v Cankarjev dom. Ogledali so si "konkretno in abstraktno predavanje o filmski glasbi" z naslovom Muzka in filem. O glasbi je nakladal Miha Zadnikar, teoretik, sociolog kulture, konkretno glasbe. Antun Poljanič je dirigiral Orkestru Policije Republike Slovenije, Slavko Avse-nik ml. pa je pregled filmske glasbe prikazal z improvizacijami na klavirju. Prikazan je bil zgodovinski pregled filmske glasbe, bistvena teza pa je bila naslednja: Filmska glasba kot taka je bila razvita že v času nemega filma. Improviza-torske sposobnosti kinodvoran-skih pianistov ter izvirne partitu- re za velike orkestre v letih od 1905 do 1927 dokazujejo, kako so se vsem takrat razvitim filmskim žanrom prilagajale vse glasbene zvrsti. In slednjič, da je filmska glasba neposredna potomka romantičnega zvočnega idealizma. Primeru iz nemega filma so sledili različni filmski žanri od grozljivke in melodrame do ljubezenske zgodbe in črne komedije, v vseh pa filmska glasba prikazuje tudi duševna stanja od sproščenosti do napetosti, od radosti in sreče do strahu in groze. Predstavljene so bile tudi posamezne faze pri nastajanju filmske glasbe. Zaključek kulturnega dne pa so brežiški učenci obogatili z ogledom gradu Bogenšperk pri Litiji in samostana Stična. (ZaN) 8 STRELJANJE PLAVANJE Zmaga tudi v zadnjem kolu SD SOP Novoline Leskovec - SD Kranj 1701:1671 Leskovec, 14. aprila - V zadnjem kolu II. slovenske strelske lige sta se pomerili ekipi SD SOP Novoline in SD Kranj. Leskovča-ni so spet ugodno presenetili in premagali močno ekipo Kranja, obenem pa spet presegli mejo 1700 krogov, kar je že tudi soliden prvoligaški rezultat. S to zmago so si leskovčani zagotovili tudi 5. mesto v končni uvrstitvi, kar je nedvomno velik uspeh. Cilj, obstati vil. ligi, je tako močno presežen. Za zmago v zadnjem kolu so zaslužni vsi trije tekmovalci. Posebno pohvalo pa si zasluži Tina Grabnar, ki izboljšuje svoj rezultat iz tekme v tekmo. SD SOP Novoline, 1701 krog: Bencin 555, Grabnar 564, Zupane 582. SD Kranj, 1671 krogov: Frelih 572, Kne 548, Korent 551. (Jože Arh) ROKOMET AFP Dobo v a - Krike 14 : 16 Brežice, 16. aprila - Na drugi polfinalni tekmi končnice v II. slovenski rokometni ligi - vzhod so domačini povsem nadigrali ekipo iz Krškega. Tekma je bila izredno borbena, tako da je več kot 500 gledalcev, ki so napolnili brežiško športno dvorano, uživalo v pravem rokometu. 2e začetek je dal slutiti, da bodo Dobovčani, ki so v tej sezoni kar trikrat izgubili s Krškim, tokrat dali vse od sebe in si zagotovili še tretjo tekmo, ki bo odločila, kdo bo igral v finalu za vstop v I. slovensko rokometno ligo. To jim je tudi uspelo. Ekipo krškega so nadigrali v vseh elementih rokometne igre. Krčani so razočarali predvsem v napadu, kjer so težko prihajali do zaključnih akcij, saj so veliko napadov končali s podajo žoge v roke nasprotnika. Nasprotno pa so Dobovčani zlahka prihajali pred krškega vratarja in dosegali zadetke. Odločitev o finalistu bo tako padla v sredo, 20. aprila, v športni dvorani v Leskovcu. Po do sedaj pokazanem imata še obe ekipi možnosti za zmago. Gotovo pa bo o zmagovalcu odločala boljša psihična pripravljenost igralcev, kajti ekipi sta, sodeč po zadnjih igrah, precej izenačeni. (Jože Arh) Pomurka - Sevnica 19 : 16 Murska Sobota, 16. aprila - Sevničani so v drugi tekmi končnice prvenstva v II. državni ligi gostovali v Murski Soboti in po izenačeni igri izgubili z rezultatom 19:16 (10:9). Tako bo odločilna tekma za vstop v finale play-offa v sredo, 20. aprila ob 20. uri v Radečah. Tekma s Pomurko je bila ves čas zelo enakovredna, rezultat v prvem polčasu pa je bil kar devetkrat izenačen. V drugem delu so domačini povedli s 13 : 10, nakar so Sevničani dosegli 4 zaporedne zadetke ter povedli s 14:13. V teh trenutkih se je z nekaj odličnimi obrambami izkazal veteran Možic, ki je nadomestil poškodovanega vratarja Godca. Rezultat 14:13 za Sevnico je ostal dolgo nespremenjen, saj obe ekipi kar dvanajst minut nista dosegli zadetka. V končnici tekme pa so domačini dobro izkoristili neizkoriščene priložnosti Sevničanov v napadu in na koncu zmagali. Za Sevnico so nastopili: vratarja Možic in Godec ter igralci Rak, Šunta (1), Sedej, Rantah (1), Plazar, Gabrič, Jug (2), Vešligaj (5), Lupše (4) ter Simončič (3). RK Sevnica vabi vse navijače in ljubitelje rokometa, da si ogledajo odločilno tekmo v sredo, 20. aprila, in s športnim navijanjem pripomorejo k novi zmagi Sevnice. Za navijače bo odpeljal avtobus izpred avtobusne postaje ob 19.15. (Š.M.) NAMIZNI TENIS Kriki pionirji nadaljujejo z uspehi Krško, aprila - Potem ko so v 4. in 5. krogu MRNTZ Ljubljana mladi namiznotenisači NEK Krško premagali ekipi Rakeka in Novo-tehne, jih je v 6. krogu čakala zelo težka tekma z Olimpijo, vodilno ekipo v ligi. Krčani niso mogli več kot doseči časten poraz s 3:11. Točke so osvojili Krulc, Kožic ter par Kožič-Krulc. V naslednjem krogu, 8. aprila, so Krčani v Krškem premagali ekipo Zaloga z rezultatom 8:6. Točke so takrat dosegli Krulc 2, Rostohar 2, Turk 2, Martinovič 1 in par Turk-Krulc. Pri vsem tem moramo povedati da so Krčani zelo pomladili ekipo in da praktično igrajo z mlajšimi pionirji. Na regijskem tekmovanju šolskih športnih društev v Cerknici (konec marca) je član NTK NEK Krško Kožic v konkurenci učencev 5. do 8. razreda osvojil odlično tretje mesto in prišel med 16 najboljših v Sloveniji. (Pilip) Lep izkupiček plavalk na DP Ljubljana, 16. aprila - Na državnem šprinterskem prvenstvu, ki je bilo v 25-metrskem bazenu v Tivoliju, so med 387 plavalci in plavalkami iz 14 klubov barve krškega Celulozarja zgledno zastopale plavalke, ki so v šprintu na 50 m nastopile v vseh štirih disciplinah in vseh kategorijah, od deklic do absolutne. Kadetinja Maša Ivanovič je zmagala na 50 m prosto (28,66) in bila druga v delfinovem slogu (32,55). V hrbtnem slogu je bila Urška Slapšak druga med članicami in tretja v absolutni konkurenci (31,14), Barbara Bizjak pa tretja med mladinkami (34,13). Tretje mesto sta zasedli še Repčeva na 50 m delfin (30,71) pri članicah in Nika Pribošič v prsnem plavanju (38,54) pri deklicah. Celulozarjeva štafeta v prostem plavanju je zasedla 2. mesto s časom 1:52,36. Prva dirka državnega prvenstva v speedvrafu Moker začetek sezone v Ljubljani ZahljuieH alpinistične šole Sedem novih alpinističnih pripravnikov mestu, kjer je bil (ob morebitnem padcu katerega od ostalih udeleženih) neposredno ogrožen. Ravno tako pa so organizatorji tudi pozabili na pravilo, da se vožnja prekine, če tekmovalec pade v prvem zavoju in ostane ležati na stezi. Najslabše jo je odnesel Ljubljančan Tomaž Ko-relec, ki je nesrečno padel dvakrat in se pri drugem padcu težje poškodoval, Mitja Pungarčič pa uradno ni nastopal zaradi poškodbe, vendar se je kasneje izkazalo, da je šlo za "poškodbo" motorja, ki še ni bil v celoti pripravljen na novo sezono. Upajmo, da se to v bodoče ne bo dogajalo in da bomo naslednja tekmovanja spremljali v lepšem vremenu. Na svidenje v Krškem na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo posameznikov prihodnjo nedeljo, kjer bosta barve Slovenije zastopala Krešo Omerzel in Gerhard Lekše. (Je.2.) Ljubljana, 17. aprila - Prva dirka, ki je štela za državno prvenstvo v speedwayu, se je odvijala na stadionu Ilirija v Zgornji Šiški po zelo slabem vremenu. Zaradi močnega naliva je organizator tekmovanje prekinil po končani dvanajsti vožnji. Po pravilih, ki veljajo v speedwayu, je bilo dvanajst voženj dovolj za uradno priznanje do tedaj doseženih rezultatov. Zmagal je Martin Peterca (Ljubljana) pred drugouvrščenim Gerhardom Lekšetom (Krško) in tretjeuvrščenim Tomažem Drna-čem (Krško). Slabo vreme in pogoji na stezi so botrovali večjemu številu padcev mlajših tekmovalcev, kakor tudi lanskega državnega prvaka Kresa Omer-zela, ki vozi za Promotor team Brežice. Ob njegovem padcu so si mnogi postavljali vprašanje, zakaj niso ustavili vožnje, saj je padel na izhodu iz prvega zavoja ter obležal na izpostavljenem NOOOHET Mlajši neodločeno, starejši izgubili Slovenske konjiče, 16. aprila - V devetem krogu tekmovanja v MNZ Celje, skupina B, so krški mlajši in starejši pionirji gostovali pri NK Dravinja. Mlajši pionirji so v težki tekmi, v dežju in blatu, dosegli neodločen izid, 2:2 (1:2), in osvojena točka pomeni uspeh za Krčane. Strelec je bil obakrat kapetan Šetinc. Starejši pionirji so tekmo izgubili z 1:0 (1:0) za NK Dravinja, kljub temu da so odigrali eno od najboljših tekem. Razveseljivo je, da so Krčani po dolgem času popolnih ekipo in da kažejo napredek. To soboto se v Krškem obeta veliki derbi med pionirskimi ekipami NK Steklarja iz Rogaške Slatine in NK Krško. Tekmi bosta ob 15. in 17. uri na Stadionu Matije Gubca. (Pilip) Kadeti: NK Krško - NK KIV Vransko 1:1 Senovo, 16. aprila - V 17. krogu tekmovanja v kadetski konkurenci v MNZ Celje so krški kadeti gostili ekipo KIV Vransko. Zanimivo in kvalitetno tekmo na Senovem si je ogledalo okrog 100 gledalcev. Zmagoviti gol je v prvem polčasu dosegel Bovha, kar je bil tudi končni rezultat. Tekmo si je ogledal tudi trener Krke Novoterma Matic. Po daljšem času je bila to prva prvenstvena tekma na Senovem. Za oživljanje nogometa na Senovem je zaslužno vodstvo NK Krško, sodelovanje med senovskimi in krškimi nogometaši prinaša tudi prve sadove. V kadetski ekipi NK Krško uspešno nastopajo tudi Senovčani. (Pilip) CIHNASTIKA ¦,:¦ Nova disciplina v strelskem športu Brežiške televadke pri vrhu Krško, aprila - Skupina zaljubljencev v strelski šport je januarja letos v Krškem ustanovila in registrirala PPS klub Posavje. Klub šteje 30 članov, za predsednika je bil izvoljen Andrej Bahčič, za tajnika pa Janko Božič. Z Jankom Božičem smo se srečali na strelišču Radna pri Sevnici in ga zaprosili za pojasnilo. "PPS, kar je oznaka za praktično streljanje, je nova disciplina streljanja, ki je že zelo razvita v zahodnem svetu. To je streljanje v silhuete v različnih postavitvah, elementi, ki vplivajo na rezultat, so čas, preciznost in moč orožja. To je zelo dinamičen šport za razliko od klasičnega streljanja, ki je v olimpijskem programu. Strelja se lahko s puško ali s pištolo. Razmah tega športa pričakujemo tudi pri nas v Sloveniji, trenutno poteka usklajevanje orožne zakonodaje. Do konca junija pričakujemo zakon, ki bo urejeval to področje. V Sloveniji je registriranih že 6 klubov PPS in v našem klubu se intenzivno pripravljamo za prve nastope v tej zanimivi disciplini strelskega športa." (Pilip) Ljubljana, 17. aprila - Tekmovalke Telovadnega društva Sokol Brežice in Gimnastičnega kluba GYM RAIN Brežice so se v nedeljo pomerile v športni gimnastiki B-programa Gimnastič-ne zveze Slovenije za nastop na državnem prvenstvu. V konkurenci starejših pionirk je ekipa GYM RAIN Brežice v sestavi Tina Vareško, Nina Vareško in Marjana Jurovič v ekipnem mnogoboju osvojila 3. mesto s seštevkom 101,10 točk. Četrto mesto je zasedla ekipa TD Sokol iz Brežic s seštevkom 99,00 točk. Med posameznicami se je najbolje odrezala Tadeja Cetin z oceno 9,30 v preskoku in s 35,40 točke v mnogoboju. V ekipni konkurenci mlajših pionirk je v mnogoboju ekipa TD Sokol Brežice (Vanja Pavlovič, Lea Figar, Nuša Rozman in Ana Gudalo) osvojila 3. mesto s seštevkom 94,00 točk. Najboljšo posamično uvrstitev pa je zabeležila Sandra Horžen iz GYM RAIN Brežice, ki je v mnogoboju zbrala 33,70 točke in osvojila 6. mesto. Krško, 29. marca - Z izpiti na domačem plezališču v Ar-meškem smo člani Posavskega alpinističnega kluba zaključili alpinistično šolo, ki je potekala od marca '93, ko smo začeli s predavanji alpinistov in alpinističnih inštruktorjev iz našega kluba ter dr. Janje Zor-ko-Kurinčič o prvi pomoči. V šolo se je vpisalo štirinajst tečajnikov, udeležba na predavanjih pa je bila več kot 90-od-stotna. Opravili smo dve skupni turi, v Tamar (zimske razmere) ter v primorski plezališči Osp in Glinščico. Praktične vaje pa so potekale v plezališču Armeško. Tečajniki so skozi vse leto pod vodstvom alpinistov plezali tudi v različnih domačih stenah. Septembra je dvanajst udele- žencev opravilo teoretični preizkus znanja, nato pa so usposabljanje nadaljevali. Praktičnega preizkusa se je udeležilo sedem najbolje pripravljenih tečajnikov, ki so morali obvladati vse potrebne alpinistične veščine. Gre predvsem za razne vrvne manevre, tehniko plezanja, vozle, sa-moreševanje in tudi ledno ter zimsko tehniko. Izpraševalci na izpitu so bili nevtralni alpinistični inštruktorji iz Alpinističnega odseka Novo mesto. Vseh sedem tečainikov je pokazalo zelo dobro znanje in vsi so pridobili naziv alpinistični pripravnik. Izpitom je sledil tradicionalen sprejem tečajnikov med pripravnike, morali so prestati krst in slišati tudi kakšno zbadljivo. Pa so se tudi tu dobro držali. (PAK) Umetna plezalna stena v Brestanici Že po enem letu obstoja je Alpinistični klub Krško dobil umetno plezalno steno. Napravljena je v telovadnici brestaniške osemletke in pomeni trden temelj za nadaljnji razvoj športnega plezanja v Posavju. V sodelovanju z učitelji brestaniške osemletke nameravajo pripraviti športno plezalni krožek za dve starostni skupini učencev, vsem ostalim zainteresiranim pa bosta namenjena začetni in nadaljevalni tečaj športnega plezanja. NA KRATKO OŠep prvi na 1000 metrov - Na otvoritvenem mitingu letošnje atletske sezone je na ljubljanskem stadionu v Šiški nastopilo več kot 360 tekmovalcev, predvsem mladih, starejši so večinoma še na pripravah. Eno od zmag na mitingu je dosegel tudi Brežičan Ošep. in sicer v teku na 1000 metrov s časom 2:32,43. Kar 31 leskovških strelcev na DP - v soboto, 23.. in nedeljo, 24. aprila, bo v Ljubljani državno prvenstvo s serijsko zračno puško. Na regijskem prvenstvu, kjer so osvojili vsa prva mesta, je normo za nastop na državnem prvenstvu izpolnilo osem pionirjev, ena pionirka, osem mladincev, štiri mladinke, pet članov m štiri članice iz SD SOP Novoline. Leskovčani si obetajo dobre rezultate tudi na tem tekmovanju. (Jože Arh) Brežiške gimnazijke druge na DP - Na 2. državnem prvenstvu v orientacijskem teku, ki se ga je v Slovenj Gradcu udeležilo okoli 150 učencev in dijakov iz cele Slovenije, so sodelovali tudi brežiški gimnazijci. Med dijakinjami so Brežičanke osvojile 2. mesto, fantje so se z eno ekipo uvrstili na 4. in z drugo ekipo na 6. mesto. Nogometaši OŠ Leskovec v slovenskem polfina- lu — Potem ko so zmagali na občinskem in regijskem tekmovanju, so nogometaši OŠ Leskovec pod vodstvom mentorja Jožeta Per-narja uvrstili še v polfinale državnega prvenstva, med osem najboljših ekip osnovnih šol Slovenije. Na četrtfinalnem turnirju na Ptuju so namreč Leskovčani osvojili prvo mesto, potem ko so premagali Ptuj in Rogaško Slatino (13:2) ter igrali neodločeno z Velenjem. Izkazali so se strelci Podbršček, Gregorič in Dvorančič, Urbanč v obrambi, vratar Drenik. Ostali, Lužar, Škrbina in Urbanč B., so tudi odlično odigrali svoje naloge. Velika zasluga za ta uspeh gre Nuklearni elektrarni Krško, ki je pomagala pri prevozu učencev na tekmovanje. (Pilip) Košarkarska tekma pionirjev - Na Raki so se 16. aprila pomerili pionirji iz Kostanjevice in z Rake. Pri starejših pionirjih so zmagali Račani, in sicer z izidom 25 : 18, pri mlajših pionirjih pa tudi domačini, izid je bil 14 : 9 za Rako. (V. B.) KAJ PA VZGOJA? - Vsako drugo soboto so na krškem stadionu nogometne tekme med Krko Novoterm in različnimi klubi iz vse Slovenije, ker ima novomeški klub doma težave s prostorom. Na tekmah lahko vidimo slabše in boljše igre, odvisno od ekip, ki se pomerjajo. Na to so gledalci pripravljeni, moti pa jih agresivno obnašanje nekaterih mladih igralcev in navijačev. Zato se postavlja vprašanje, ali je to mogoče preprečiti oziroma kako mlade vzgajati v športnem duhu. Dobro bi bilo za to poskrbeti čim prej, da strasti ne zrastejo čez glavo. (Vinko Bizjan) SAH Aprilski turnir Martinu Pevšetu Sevnica - Na hitropoteznem turnirju ŠK "Milan Majcen" za mesec april je med 20 tekmovalci 1. mesto zasluženo osvojil mojstrski kandidat Martin Povše s 16,5 točke. Drugi je bil Zvon-ko Mesojedec (15,5) in tretji Predrag Lazič (14,5). Do 10. mesta si na tem, po številu tekmovalcev rekordnem turnirju, sledijo: 4. B. Kuzmič (14,5), 5. M. Šibilja (14, ŠK Triglav Krško), 6. I. Blas (13), 7. Mirt (12), 8. Rozman (8, ŠK Triglav), 9. Kranjec (12), 10. Derstvenšek (11). V skupnem seštevku 4 letošnjih turnirjev je vrstni red naslednji: Mesojedec 65 točk, Povše 62, Kuzmič 61, Kranjec 55, Derstvenšek 42, Blas 37, Mirt 37. Naslednji turnir bo v nedeljo, 15. maja ob 9. uri v prostorih šahovskega kluba v Domu TVD Partizan Sevnica. (Janko Blas) NAŠ GLAS 9, 21. aprila 1994 Tt TT7 TrmS) Z Zoranom Predinom r Pacifiku (t) Črni gad z gatami na glavi in dvema svinčnikoma v nosu Grajska poroka Leskovec pri Krškem, 15. aprila - V Pacifiku so nam zopet postregli z izvrstnim glasbenikom, že kar legendo, Zoranom Predinom. Komadi, kot so Gate na glavo, Sonček je, Okupator-ka, Zarjavele trobente in mnogi drugi, so bili za občinstvo kot poživilo v pravem pomenu besede. To priča o tem, da je Zoran kot kantavtor med mladimi zelo priljubljen. 0 njegovi kvaliteti ni dvomiti, pokazal pa se je tudi kot zelo razumevajoč sogovornik. Zoran, v Posavju smo te lahko že videli v Brežicah in sedaj v Pacifiku. Tvoj nastop se je pričel enako: "Jaz sem Helena Blagne ... Kako je s tem? Ha ha, to je star štos. Vendar pa, kar ona poč/ie, jo v bistvu zelo cenim, ker je profesionalna in dosledna v svojem početju, kar se pa tiče vsebine: kar ona izvaja, sva midva vsak na svoji strani reke. To pa ni razlog, da bi se morala postrani gledati, kajti moj fotr je prav navdušen nad njo. Drugače pa sva midva dva različna svetova. Jaz mislim, da ji s tem delam nič drugega kakor reklamo in pa da zabavam vse prisotne, ki so na nek način zelo pozorni na to, kaj najprej rečeš, ko prideš na oder. Za štos se mi zdi, da je dokaj uspešno sprejet, in zato ga jaz še vedno uporabljam. Kako pa ona gleda na to? Jaz mislim, da ona mene ceni znotraj tega, kar jaz počnem. Midva sva vsak v svojem delu prava profesionalca, tako da drug z drugim nimava nobenih problemov. Lansko leto si izdal album Gate na glavo, ki je prinesel nekaj že znanih uspešnic ter nekaj novih. Kako ti gledaš na ta album? To je moja osebna izkaznica v štirih letih, ko je Lačni Franz miroval. Nekateri komadi so časovno nastajali v dokaj različnih obdobjih in album kaže v bistvu eno paleto stvari, ki sem jih sposoben napraviti izven benda. To se mi zdi zelo pomembna stvar, da je Lačni Franz ohranil alternativno potezo glede na ostale slovenske rokovske bende. Ravno zaradi tega, ker sem jaz del svojega ustvarjanja prenesel na samostojno delo pod svojim imenom. če se ustaviva pri prvi uspešnici oz. naslovni skladbi tega albuma: od kod ideja o gatah in svinčnikih? Ideja je iz TV serije Črni gad. Zadnji od štirih delov Črnega gada govori o Črnem gadu in Boldricku v rovih med prvo svetovno vojno. Tam se hoče črni gad rešiti vojske na ta način, da napravi to, kar so delali oni v času burskih vojn - da si gate na glavo pa dva svinčnika v nos in potem je oproščen vojske. Ampak pozabil je oz. ni vedel, da je njegov nadrejeni tudi bil v burskih vojnah. Ko ga je zagledal, je rekel: "No, stare finte." Ja, to se mi je zdelo dokaj hec-no, tako da sem hotel s tem tekstom napisat občutek, ko dejansko ne moreš nič drugega napravit, kot da si daš gate na glavo in dva svinčnika v nos. To je tisti občutek nemoči. Ko je npr. A. P. Nikola skočil sto metrov več kot ostali in so mu razveljavili serijo, si je lahko v tem trenutku dal samo gate na glavo. Še fina vmesna anekdota je ta, da mu je Franci Petek to povedal, da nastopa v enem komadu. To je tisti občutek, ko se moraš iti jutri slikat za potni list in točno jutri ti bo zrasel sredi nosa mozolj kapitalec. Ne danes, ne pojutrišnjem, ampak jutri, ko se moraš iti slikat. In to je občutek nemoči glede na usodo. Kakšen je odnos Zoran Pre-din - Lačni Franz oz. kako oni gledajo na tvojo šolo kariero? Oni gledajo dokaj dobro in mislim, da se nikdar nismo delili v medsebojnih odnosih na mene in njih, delili smo se v ustvarjalnosti. Fantje imajo vsak svoj poklic in službo, jaz pa živim samo od muzike. To pomeni, da normalno sem moral začeti delati tudi takrat, ko so bili oni v službi. Začel sem delati za film, gledališče... Ko smo že pri Lačnem Fran-zu: od kod izhaja to ime, ki se mi zdi nadvse zanimivo? To je stara zgodba o imenu. Ime izvira iz romana Catch 22. V njem nastopa Lačni Joe, ki je fotograf revije Life in v Italiji proti koncu vojne dela reportažo. Najbolj zanimive so takratne italijanske prostitutke. On je dokaj ču- stven človek, ki se ne more odločiti, ali bi spal z njimi ali bi jih slikal. Ko se plemenito odloči, da bi jih slikal, jih res slika in ne spi z nobeno. Ko pa pride domov, se spomni, da je zaradi nervoze pozabil sneti pokrovček s fotoaparata. Ko je skupina Lačni Franz nastala, smo si vzeli Lačni kot lačni muzike, namesto Joeja pa smo dali Franz, ker je to najbolj pogosto ime na Štajerskem, "z" na koncu pa je zaradi estetike. Ko se to napiše na plakat, je "z" lepši kot "c". Lačni Franz, ki deluje že 15 let, je izdal svoj deveti album z naslovom Zadnja večerja. Kaj pomeni ta zadnja večerja, mogoče pot v svet ali pa odhod skupine s scene? Ta naslov je zanalašč. Izmislil sem si ga, da bi me ti to vprašal. To je provokacija, da vzbudimo pozornost, ker v tolikem času se je veliko spremenilo, in da tiste, ki so nas včasih imeli radi, spet pritegnemo skupaj z eno noro generacijo, ker potrebno je vedeti, da nihče ni večen, tudi mi ne. Radi bi tako delali, dokler bomo dobro delali. Zaenkrat se nam zdi, da dobro delamo, zato se nam danes zdi čisto možno, da bo naslednji album z naslovom Prvi zajtrk drugo leto že posnet. Lačni Franz ne stremi h komercializaciji, ampak se zadržujemo namenoma pri nekem iskrenem ustvarjanju. Dandanes, ko je poplava popularnih skupin takšna, kot je, mi pridemo malo težje do izraza, ampak sloji se spreminjajo. Časovna distanca daje potem pravo vrednost našemu delu. Nadaljevanje prihodnjič Nagradna križanka "Mušnica d.o.o.** Trgovina z obutvijo Obuti maček, ki ima prodajalno na Bohoričevi 5 v Krškem in spada v podjetje Mušnica d.o.o, je pripravila tri nagrade za reševalce nagradne križanke - tri vrednostne bone. Prva nagrada je vredna 3.000 SIT, druga 2.000 SIT in tretja 1.000 SIT. Rešene križanke pošljite do četrtka, 28. aprila, na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA MUŠNICA. Nagrajenci križanke Haster Nagrade, ki jih je za reševalce križanke v NG št. 7 prispeval krški servis koles Master, prejmejo: 1. nagrado, servis kolesa katere koli vrste v vrednosti 3.000 SIT - Mitja Robek, Likar-jeva 3, Brestanica; 2. nagrado, dva zunanja plašča za kolo po lastni izbiri - Terezija Matko, Pod gozdom 15, Trbovlje; 3. nagrado, kolesarske rokavice ali očala (po želji) - Ivan Grubič, Kregarjeva 7, Brežice. Nagrade dobite v sevisu Master pod mostom, blizu krške tržnice. Čestitamo! Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: Pajek Krško, zasebna trgovina, pizza Pajek. Po vodoravnih vrstah: Pajek Krško, landrover, brk, Atena, Anoj, DIN, z, Nikita, JT, Ahajec, Malta, Severina, ski, Erato, AN, Maksi, BM, astrahan, PN, nak, Natan, vod, anima, Ron, trnek, pizza, Rioni, Onon, GG, at, lira, oer, AV, p, lik, vlak, imaret, Ra, indukcija, rak, niala, remitent, akrit, okarina. TELSAT d.o.o. AMTCNSKI SISTEMI CPB 13. 68280 Brestanica (0608) 70-465 > PIL/P ebiHosr, CMRRTHC STČSSA TOPIL Ifl ¦ ft-DŽEN veren. iposki jezik (KOMBO) /eiDp toiimsa mM hoa au BčZNI Um) dekji- mutv Rusu/ 8U3VGH \hbbh ČMobCJ lesno OdPot. aitntae Sl&lSKP LAlJ/f BB^^. OM BBftk. renti fp./mc. nesro soeic/i HISIK 7VSIDP6IC 2» pe/oo-siv.mrtr listič N39 ALbiHL>V SIN bUGtJHP Ttomu STHNKO KOI/tč/č ht&PBM. MMie* Ples ioo (susk/> TZmteuA iztenuo ijtnme IVUlieH VOJSKO- t/ma TUeSKI josrojM. KIDTKA sumu* Cnn.) Oinezro Gwe vuiuuski Smerniki ifiiii eot/ Mseaiusdi pviautuB Sl.AXiflK INfVbU-CIST, OtLMA N4SHM moio OI5TDC* MZiv ------ V{LSKO\JCU CHHČ 7DČK4 y KUČW OTil tHtfti ^m y |m ¦H T iimi **VT esxo is-7BVISČE mk m GiBUrOB lltfto MUK. čut* St 46lxetE 8» • mirti OP+TIJI ^tftJ&yJ?jDl > MMM9-SLoVJE *-<^L»= vesri TONC . GtiPlc TTJNE' žewo SUHO recim otmsrA M*TE- K&>u MC7TII3+ Km pei sen/jici AG9 mteKo-v**fle ima ožin* hh SL43?taR SLKA Gi.MSSTo lOUMtl-je L¦ IME Bolio gnupffj Pi*#Oft> HStlSKPl ftiCKA Htv. stav. mvsi*/ eos/č HJŠftN e*to litij aumreu cefM VMtmtr ZL<4 reuMA HOMJSKt horsk/> Na gradu Bogenšperk, kjer je bival in ustvarjal tudi Janez Vajkard Valvasor, je vse polno napisov, ki jih ni moč videti kjerkoli, glasijo pa se takole: "Metanje riža je dovoljeno le na dvorišču!" ali pa: "Metanje riža v poročni dvorani je prepovedano!" Tu se je na eno od sobot v marcu poročilo kar 11 srečnih parov. Takole pa se je izpred gradu odpeljal zadnji, enajsti par, v vozilu, ki ga "ne more parkirati vaša žena" - lincolnu. (B.C.) Ugani in zadeni Kot kaže, tiste navedbe, ki smo jih objavili v eni od prejšnjih številk, niso bile najbolj točne, ali pa se, kar je tudi možno, spremembe odvijajo precej hitro. Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta in po naših informacijah eden od mislecev in neformalnih voditeljev krščanske demokracije, je zaradi neutrudne gradnje zgradbe na nogometnem stadionu izgubil brezrezervno podporo v vrstah SKD. še bolj presenetljiva pa |e novica, ki smo jo izvedeli ravno iz vrst Združene liste v Brežicah. Ta govori o presenetljivem strankarskem prestopu drugega pomembnega misleca iz strankarskega zakulišja, ki se je bojda odrekel svojim povezavam v Združeni listi ter pred dnevi pristopil k čedalje močnejši Liberalni demokraciji (LDS) v Brežicah. Tudi med pripadniki ZL se šušlja, da so Boruta Mokroviča videli na enem od pomembnih sestankov LDS-a. Okrepljena stranka centra se, tako kaže, še nadalje krepi. V brežiškem LDS-u "primera Mokrovič" trenutno sploh nočejo komentirati. Medtem pa tisti, ki jih zanimajo podrobnosti, ugibajo, ali je Mokrovič (sicer tudi direktor Čateških Toplic, ki je lani dobil celo slovensko priznanje "Manager leta 1993"), izpolnil pristopno izjavo k strankini celici LDS na Čatežu (kamor spada po sedežu podjetja, v katerem dela) ali v Dobovi (kjer je doma). SAMOBOR INA ŠTIRI ČASOPISE Če se danes sprehodite po Samoboru, ne boste več videli kupcev iz Slovenije. Ni nekdanje gneče po trgovinah. Tudi našim hrvaškim sosedom se večino stvari izplača kupiti pri nas v Brežicah, Krškem ali kar v Novi vasi v bližini mejnega prehoda, kjer so trgovine z živili in vsakdanjimi potrebščinami tudi kar dobro obiskane s kupci iz Hrvaške. Slovenci, ki zdaj pridejo v Samobor, so bolj gledalci kot pa kupci. V resnici je Samobor prikupno mestece in za oko obiskovalca zelo prijetno. Tu je marsikaj videti, od muzeja pa starega vlaka "samo-borčeka", ki je še nedavno vozil od Slovenske vasi do Zagreba. Obiščete lahko tudi razvaline starega gradu nad mestom, od koder je lep pogled tako na Samobor kot na oddaljeni Zagreb in tudi proti Sloveniji. Mestece je polno "kafičev" in pizzerij, da si obiskovalec lahko potolaži lakoto in žejo, in to ne predrago. Za velikonočne praznike je Samobor dobil še četrti časopis z imenom Nove samoborske novine, ki so pravzaprav nadaljevanje pred tremi leti "umrlih" Samoborskih novin. Prva številka "Novih" je izšla v 2000 izvodih s ceno 5000 HRD-ov. Zdajšnja občina Samobor šteje okrog 46.000 prebivalcev in ima, kot smo že omenili, štiri časopise, zato ni strahu, da Naš glas ne bi imel uspeha. Po vsebini, kvaliteti in obsegu presega vse zdajšnje časopise v soseščini. (Božidar Zore). Uspešen nastop krških plesalcev v Udinah Udine, 17. aprila - V Udinah (Vidmu) je bil mednarodni turnir v športnih plesih in udeležili so se ga tudi člani Plesnega kluba Krško. V kategoriji pionirjev sta v latinskoameriških plesih zmagala Matija Kržan in Teja Dumenčič. Mitja Prah in Mateja Gane sta bila četrta. Zmagala pa sta tudi Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar - v standardnih in latinskoameriških plesih med mlajšimi mladinci. Janez Žokalj in Kaja Kržan sta med mlajšimi mladinci v nižji kategoriji čsvojila tretje mesto v latinskoameriških plesih. (Dixi) 10 llTn^fni^- ?^7^ : NASGL,s,2,aprilal994 Zapeljala Je na nasprotni vozni pas Krško, 18. aprila - Ob 9.30 se je v Krškem pri Dijaškem domu Milke Kerin zgodila prometna nezgoda. T. K. (23 let) iz Leskovca je vozila osebni avto (KK M7-247) iz smeri Brestanice proti Drnove-mu. Pri dijaškem domu je iz neznanega vzroka zapeljala preko vzdolžne neprekinjene črte na prometni pas, namenjen vozilom, ki prihajajo iz nasprotne smeri. Tisti čas pa je iz smeri Leskovca, pravilno po svoji strani vozišča, pripeljal voznik kombiniranega vozila (KK R4-626) B. P. iz Krškega. Vozili sta trčili in voznica osebnega avtomobila se je hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v brežiško bolnišnico in tam je ostala na zdravljenju. Škoda na vozilih znaša 120.000 SIT. Zaradi te prometne nesreče je bil promet na magistralni cesti zaprt 30 minut. Huda telesna poškodba z eksplozivnim telesom Sevnica, 18. aprila - Ob 14.30 se je poškodoval 40-letni F. K. iz Sevnice, zaposlen na Zavodu za obrambo proti toči v Sevnici. Takoj po prihodu iz službe je bil pri starših v Sevnici na Kosilu, nato pa je odšel do stanovanjske hiše oz. delavnice staršev, kjer trenutno stanuje. Za mizarsko delavnico, kjer ima oče uskladiščene hrastove deske, je F. K. iz žepa potegnil minerski detonatorski vžigalnik M8 in ga segreval s plamenom vžigalnika. Ko je dosegel potrebno temperaturo, je detonator v njegovi desni roki eksplodiral in mu močno poškodoval tri sredinske prste. Na zdravljenju je v celjski bolnišnici. Zalarjevi hiši grozi plaz Mali Kamen, 15. aprila - Za hišo Antona Zalarja se je po ponovnem močnem deževju utrgal zemeljski plaz, ki bi svojo pot lahko nadaljeval do hiše in jo seveda ogrozil. Iz centra za obveščanje so med drugim sporočili, da so o tem že obveščene ustrezne službe, ki bodo položaj proučile. Nekaj sto metrov nazaj pa je na asfaltno cesto, z makadamskega odcepa, ki vodi proti Malemu Kamnu in naprej proti regionalni cesti Kozje-Senovo, prav tako potegnilo plaz, vendar ne zemlje, ampak peska s ceste, ki je napravil umeten hribček. Anton Boh, domačin: "Cesta je poškodovana in tako je ob vsakem neurju, saj i speljana drenaža. Je tudi zelo prometna, saj vodi proti regionalki. Bil sem v uradu KS Senovo, kjer so mi povedali da bodo ukrepali." (B.C.) POŠTNA TORBA Odprto pismo upravnemu d boru KOS Krško Že nekaj časa opažam samovoljo, s katero gledalce krškega kabelskega sistema posiljujete nekateri, za mene še vedno neznani "veljaki", ki si lastite, da v našem imenu odločate o vsem. Večkrat sem namreč skušal izvedeti, kdo odloča o tem, kaj moramo gledati, vendar mi tega doslej še ni uspelo razvozljati. Zato sem se odločil za to obliko protesta, čeprav se bojim, da tudi z njo ne bom dosti dosegel. Kljub temu, da nam je bilo ob podpisu pogodbe obljubljeno marsikaj, precej tega sedaj ne dobivamo. Verjamem, da so nekateri satelitski programi kodirani, da se drugi selijo na druge satelite in da so vaše tehnične in druge zmožnosti omejene. Preseneča pa me vaša samovolja, da nam vsiljujete nekatere tuje zemeljske programe, medtem ko ste nam odvzeli obljubljeni koprski TV program, nas sedaj posiljujete z Banja Luko. Pa me to ne bi motilo toliko, televizor ima pač dovolj gumbov, tako da lahko pro- gram zamen/aš s pritiskom na enega od njih. Bolj me moti, da ste tako nenaklonjeni našim domačim televizijam, ki zdaj nastaja/0 po Sloveniji. Vem namreč, da so nekatere regionalne TV postaje že začele oddajati na frekvencah in te so dobro vidne tudi s Sremiča. Omenil bi le VTV Velenje, pa nam najbližjo novomeško TV, TVNM, verjetno pa je še kakšna. Resda gre za poskusni program, prepričan pa sem, da je ta kljub vsemu nam gledalcem boli blizu in zanimiv kot klanje in vojaška propaganda iz "srbske" Bosne. Prepričan sem, da se boste zagovarjali, da so tehnične omejitve, daste morali za A kanal dokupiti opremo, za kar naj bi denar prispeval CRP, nikar pa se ne zgovarjajte, da ste vse to, kar nam zdaj ponujate, dolžni predvajati. Banja Luke in še nekaterih programov ni v nobeni pogodbi, mirno jih lahko preklopite in nanje instalirate druge, brez vsakršnih stroškov. Ker pa se za vsem tem pač skrivajo nekateri drugi "višji" interesi in verjetno pnčakujete, da bi na tak način spet prišli Za štirinajst dni vtisov Lakota in ostale razmere so uveljavile zakon močnejšega Vlado Cračner se je prvega aprila vrnil s konvojem slovenskega Rdečega križa iz Bosne. Potoval je do Zavidovičev Krško, 3. aprila - Končala se je pot še enega konvoja s humanitarno pomočjo, ki ga je Rdeči križ Slovenije poslal na območje Bosne. Z njim je prišel nazaj tudi Vlado Gračner, eden izmed trinajstih zasebnih prevoznikov iz Krškega, ki so tudi potovali "dol". "Uradno smo krenili na pot iz Ljubljane," pripoveduje Gračner, "šli smo preko Reke, Splita, Sinja na mejni prehod med Hrvaško in Bosno v Kamenskem, na Gornji Vakuf, Vitez, Zenico in do Zavidovičev. Čisto natančno ne vem, kod smo se vozili, ker je bilo vsega preveč. Bilo nas je 62 tovornjakov, malo smo bili nervozni zaradi snega na cestah. Vedeti moraš, da smo se, na primer, vzpenjali po ledeni in zasneženi cesti na 1.800 metrov nadmorske višine. Cesto je zgradil UNPROFOR, po njej smo se zaganjali med deveto zvečer in peto zjutraj." Priznava, da so imeli srečo, da je bila takrat noč in ljudje niso videli, kod se vozijo. Sicer pa so oborožene sile Združenih narodov spremljale konvoj samo med Vitezom in Zenico. Na prehodu v Kamenskem so konvoju zasegli po en vlačilec kave in cigaret ter prikoličar -cisterno nafte. V korist Herceg Bosne in njenih prekupčevalcev. Na vprašanje, kateri vtis mu je najbolj živ, pravi Gračner: "Najbolj se spominjam lakote. Sploh si ne moreš misliti, kako je, če se za kosom kruha zažene dvesto do tristo ljudi. Kresilni kamenček za vžigalnik stane deset mark, o pivu ni misliti niti v sanjah. Sploh se ne smeš ustaviti. Kar med vožnjo smo metali iz kabin tisto, kar smo imeli s seboj. Nekaj je pač vsak doma nakupil in pripravil pred odhodom. Med postankom pri enem izmed gostiteljev sem otrokom razdelil nekaj žvečilnih in bombonov. Lepo disciplinirano, vsakemu nekaj v roko. Po počitku me je pred blokom pričakalo kakih petsto otrok in so me kar stisnili ob kabino. Znašel sem se in vrgel mednje tisto, kar sem pač še imel. Vsi so se zapodili po tleh... Zato sem silno ogorčen nad njihovimi ljudmi tu v Sloveniji in po svetu. Imajo službe in standard, živijo po naših merilih, zahajajo v lokale, doma, v Bosni, pa njihovi stradajo. Čisto drugače bi morali poskrbeti za pomoč svojcem." Še ena podoba lakote in stiske: Med potjo so domačini (ponoči, med postanki) s konvoja pokradli za trinajst tovornjakov robe. V to niso všteti paketi, ki jih je vsakdo naložil na blago pod cerado in so jih poslali svojci, človek preprosto skoči čez ograjo (običajno so prenočevali na varovanih tovarniških dvoriščih), z nožem zareže luknjo meter krat meter in zmeče dol, kar pač doseže. Tisti tovornjak je zjutraj prazen pa pika. Lakota ne izbira. Če ni užitno, bo pa za prodajo. Vlada zakon močnejšega. Vlado Gračner: "Ne moreš si misliti, kaj vse se ti lahko zgodi. Eden naših kolegov je plačal 2.000 mark, da si je rešil glavo. Neki osebni avto je malo 'štraj-fnil'. Jasno je bilo, da je nastavljeno, a lastnik mu je prislonil 'ror' na čelo in če je hotel živeti, je moral zbrati 2.000 mark. Seveda smo zbrali. Sicer pa so lju- dje do Slovencev silno ugodno razpoloženi. Prvi smo bili, ki smo prišli do njih, in z nami se jim je odprl svet. Dotlej so jim delili le po kilogram moke na mesec. Elektrike ni, ker so iz trafo postaj stočili olje. Potrebujejo ga za v avtomobile, imajo pa sedaj blokiran elektrodistribucijski sistem. V Zavidovičih vozita samo dva avtomobila: fiata ima župan oz. predsedstvo in golfa imajo policaji. Oba sta naftaša. Med potjo so ostali drugi v drugih krajih, mi smo bili namenjeni v Za-vidoviče. Ob prihodu nam je predsednik pripravil sprejem in solidno kosilo v napol razrušenem hotelu: pečen mesni narezek, burek, zrezke. A za naprej se je moral znajti vsak sam. Če si koga poznal dovolj, ti je doma spekel kruh in ti ga prinesel. Proti koncu poti je namreč tudi nam zmanjkalo vsega. Kilsko zlato verižico bi lahko dobil za 300 mark, ogromen prstan za 30, kruha pa ni. Kolo je neprecenljive vrednosti, kdor ga ima, je gospod, ker je opravkov in potov veliko. Če imaš v Krškem 500 mark v denarnici, si lahko gospod, tam jih imaš lahko 10.000, pa ti nič ne pomagajo. Vsa trgovina je odvisna le od tihotapcev. Imajo svoje oskrbne kanale. Zato sta nas na poti iz Zenice prestre-gli vojska in policija: v vsako kabino po en človek z brzostrelko. Kljub temu in kljub njihovim opozorilom so nam med vožnjo na tovornjake skakali ljudje, rezali cerade in metali robo dol. Saj ne more človek kar streljati na tatu iz kabine tovornjaka!" Kako je bilo s strahom? Gračner pravi, da mu je bilo huje, ko je doma čakal na odhod, kakor pa med potjo. Dva meseca so ga nagovarjali, preden se je odločil. Nalagal je že 25. februarja v Ajdovščini (moko). Potem so se dolgo zbirali. Nihče se ne odloči rad, zavarovanje premoženja ne pride v poštev in ljudje so se zbirali izključno po osebnih znanstvih: "Ko so moji znanci slišali, da imam naložen tovornjak, da grem, so se prišli prepričat, če je to res, in so se šele potem odločili. Sreča je, da imamo vsi v kabinah CB postaje, če se zadnjemu (ali komurkoli) v koloni kaj zgodi, gadrugi lahko počakajo. To je pomembno zlasti ponoči. S seboj sem imel tudi mobitel. Ves čas so me klicali, tudi iz Švice, iz Avstrije, iz Zenice. Hoteli so vedeti, kje smo, in nisem si mistit, da bo tako dobra zveza." Če se je uresničila njegova napoved, potem Vlado Gračner sedaj potuje proti Maglaju ali pa se vsaj pripravlja na pot. Pri teh poteh nikoli ne veš, kdaj se bodo začele in kdaj končale. (Ika) do kakšnega denarja, tega še ne storite. Tako dve tretjini občanov krške občine ne more spremljati programa, ki ga predvaja TV Novo mesto na 41. kanalu s Trdinovega vrha, kjer se baje že nekaj časa predvaja tudi oddaja o dogajanju na našem koncu. Prisiljeni pa smo gledati nekakšen eksperimentalni program, ki je tehnično in vsebinsko pod vsako kritiko, nekakšne kvazi krške televizije in samovšečnost njenih lastnikov. Še bolj bolano pa je objavljanje nekakšnih ekoloških podatkov, starih po nekaj dni, ki razen Savaprojektu, kije zanje dobil že precej denarja, sigurno ne koristijo nikomur, še na/manj pa prebivalcem krške občine. Pa vendar ste nam ob nagovarjanju za kabelsko TV obljubljali tudi interni program, sprotne podatke o delovanju nuklearke, celuloze in še kaj. In kaj imamo sedaj od vsega tega ?Le rdeč gumb, s katerim lahko vse to izklopimo in rečemo hvala. Lojze Novak, Krško r Pišecah smo mi doma! Spomin je še žir, pa tudi neka/ potomcev, Pišece, v petek po veliki noči 1994. Približevala sem se skupinici, kije stala ob Stan šoli in si jo ogledovala. "Tam je bila spalnica, zraven posebna soba za dedka in učila, za tem oknom je bila kuhinja... Tam čez, tisti gozd na Pilštanju je bil vinograd, drugi pa v Podgorju." Nisem prisluškovala pogovoru, glasno in jasno sem slišala in ugotovila: "Dober dan, oprostite, vi ste pa Medvedovi, ali Ravtnerjevi?!" - "Medvedovi," mi je odgovoril gospod v družbi še dveh. Bil je to vnuk gospoda nadučitelja Jakoba Medveda, sin Gizele, poročene Vovko, ki živi v Kanadi. Že dolgo se nismo videli. Gospod Stanko mi je povedal, da pride vsako leto v Pišece, saj je tu pri dedku in babici pustil svoje otroštvo in najnež-nejše spomine svojega življenja. Vpraša/ me je gospod Stanko, kaj nameravamo s staro šolo, saj se bo kmalu porušila. Resnično je beden pogled nan/o, toda mislim, da ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo. Tudi Stara šola je kulturni spomenik, čeprav nima za to pisnega dokumenta. Dokument je le pripoved ljudi, ki so prisluhnili svojim prednikom. Kronika v šoli in v župnišču pa je verodostojen dokument preteklosti. Ne pozabimo, da nam priimek Medved ni tuj, da nam je blagi gospod Jakob vcepil veliko znanja o sadjarstvu in cepljenju, vinogradništvu, lovstvu in lepem vedenju, vse ob vzgoji in prosvetljevanju v Stari šoli. Stanko se spomin/a: "Ko sem bil pri dedku in ko se je vrnil iz enega ali drugega vinograda zvečer, ali pa zjutraj, ko sem se prebudil, me je poslal k izviru Gabrnice "Na Duplo" po svežo vodo." Bila je in še vedno je posebnost in zelo osvežujoče deluje. Da, to je Gabrnica, ki je skoraj ni več, ker iz zajetja odhaja po ceveh tudi v TUJE KRAJE. Naš mlin več ne melje, vode je premalo. Potoku pa se ne reče POTOK, ampak curek ali graba. Tega gospod Jakob ne bi dovolil! Le kako lahko gledamo na tolikšno samovoljo posameznikov, ki niti nimajo korenin v Pišecah!? MAVC (Ime in naslov v uredništvu) TV sprejemnik na "opazovanju" 14. 4. sem pripeljal TV sprejemnik v TV servis na cesti 4. julija v Krškem, last g. Šalamona (imena ne vem), v popravilo. Po dveh urah pokličem po telefonu serviserja, ki je TV sprejel (tudi njegovega imena ne vem), če je TV sprejemnik že popravljen. Odgovoril mi je pritrdilno, samo da je problem ta, da televizorja ne morem dobiti, ker pač mora ostati na "opazovanju". S tem se nisem strinjal in sem šel po televizor. Serviser z mojim prihodom ni bil zadovoljen in mi je zabrusil, da sem nesramen in da mi televizorja ne da. Odvrnil sem mu, da ga lahko "opazujem" doma, garancija mi bo pa račun, ki mi ga mora izstaviti, in ta naj bi znašal ca. 8.000SIT. Serviserje televizor dal na drugo mizo, v petih minutah vzel vse štiri (4) dele, ki jih je vanj vgradil, ven m vstavil stare nazaj m mi izstavil nov račun za "pregled", 1.000 SIT in 5 % p.d. = 1.050 SIT. Računa seveda nisem poravnal, pa tudi televizorja nisem dobil. Moral sem na PP v Krško, nakar sem ga le dobil. Takoj sem ga odpeljal v TV servis na Valvasorjevem nabrežju m čez 30 minut sem ga imel že doma. Zamenjan /e bil samo en (1) del, račun pa /e znesel 1.800 SIT, in to z "opazovanjem" vred. P. S. Narejen je tudi zapisnik Medobčinskega inšpektorata Krško. Miloš Španovič Zakaj sekajo vaške lipe? To se sprašuje g. Robert Brus iz Ho-tedršice v Delu, 13. 10. 1993. Pravilno ugotavlja, da je bilo nespametno podreti drevo, ki /e dopolnjevalo njihovo vaško središče. V Kobilah pri Leskovcu imamo na svoji parceli tudi vaško lipo. Vaška je zato, ker je res mogočna in da/e vasi že od daleč lepo sliko, vse letne čase. Žal raste ob ostrem ovinku (Brezovska Gora-Go-lek) in sojo pred leti, ko so "pripravljali" cesto za polaganje asfalta, pn koreninah kar precej poškodovali. Kdorkoli pa vozi mimo nje, gor ali dol po cesti, se je mora zaradi ostrega ovinka (360 st.) obvezno ogniti. Le takratni "pro/ektanti m izvajalci" so razmišljali (ali pa nič), da je potrebno zaradi dvosmernega prometa tudi na tistem delu cestišče "primerno" razširiti. Tisto obdelovanje m oblaganje z asfaltom bo, kot se zdi, preživela. Nerazumljivo pa je, da /o sedaj vsakokrat ob pluženju snega "obdelujejo". Tam je dosti prostora, zato lahko sneg porinejo ali pred njo na naš ttravnik ali pa na drugo stran po travniku v dolino. Ne samo zato. ker je lipa naša, pač pa tudi, ker je na drugi strani Arhov čebelnjak, dalje, ker je lipa kraju v okras in ker to drevo ni akacija ali gaber. Ni sicer imela vloge kot tista v omenjenem članku, je pa precej stara m prav je, da jO očuvamo. Tudi m prav, da ji sekamofjo) veje zaradi nabiranja cvetov za čaj. Pred leti so v njeni bližini zakurili kres (brez dovoljenja), čeprav je primernejših leg dovolj. Zato tudi jaz (mi) upam(o), da se bo ka/ spremenilo ali dopolnilo z zakonodajo glede čuvanja vaških lip oz. tovrstne dendrološke naravne dediščine. Alojz Šribar Trg borcev 3, Leskovec NAŠ GLAS 9, 21. aprila 1994 JI 11 98$-KLIC OB NESREČI ALI NEVARNOSTI Pregovor pravi, da nesreča nikoli ne pride sama. To velja tako za naravne kot za vse druge vrste nesreč. Udarijo nenadno in spremenijo življenje vseh, ki jih dosežejo. Pri tem ne delajo razlike med ljudmi in ne med državami. Pri zmanjševanju posledic vseh vrst nesreč ima pomembno vlogo pravočasno obveščanje, sistem opazovanja in obveščanja pa omogoča učinkovito povezavo organov vodenja in reševalnih ekip. Ravno iz teh razlogov smo se v Krškem leta 1991 odločili vzpostaviti tako učinkovito strokovno službo, ki je usposobljena za štiriindvajseturno neprekinjeno strokovno spremljanje, obdelavo in posredovanje obvestil. Osnovna naloga službe za opazovanje in obveščanje, ki se legitimira s številko 985, je opravljanje informacijske dejavnosti za potrebe upravljanja in vodenja zaščite in reševanja, ki povezuje tudi vse za zaščito in reševanje pomembne podatkovne baze ter omogoča njihovo uporabo pri opravljanju upravno strokovne dejavnosti ter vodenju zaščite in reševanja. Takšna je tudi osnovna funkcija Centra za obveščanje občine Krško, za katerega pa smo prepričani, da je kadrovsko in materialno sposoben tudi širšega delovanja ter omogoča racionalizacijo delovanja strokovnih organizacij ter organov, ki naj bi se povezovali s tem sistemom preko svojih dežurnih služb. S takim povezovanjem bi dosegli zastavljeni cilj, da se ob posameznih nesrečah na kraju dogajanja zbere dovolj pravočasno obveščenih predstavnikov strokovnih služb s polno informacijo o dogodku, kar omogoča popolnejšo oceno stanja, razlogov za nastanek in izbiro načinov ukrepanja, ki naj zmanjša ali, kar je še pomembnejše, odstrani posledice dogodka. Pa ne le ob nesrečah. Tudi ob morebitnih neprijetnostih, kot so hladni radiatorji, počena vodovodna cev ali pa bolan hišni ljubljenec, lahko Center za obveščanje dokaj učinkovito pomaga. Tu pa smo odprti za vse institucije, ki se ukvarjajo s tovrstnimi storitvami, ter seveda za državljane, ki lahko v primeru nevarnosti ali manjše nesreče pokličejo 985. S takim razmišljanjem se nimamo namena vmešavati v delovna področja ostalih služb. Naša želja je predvsem to, da občanom ponudimo možnost klica v sili, na podlagi katerega lahko aktiviramo strokovne organizacije in službe, ki bi na mesto dogodka prišle pripravljene na kakršnokoli posredovanje. Na ta način bi se izognili "parcialnemu" posredovanju oz. že v samem centru bi pridobili vse potrebne informacije, na podlagi katerih bi angažirali potrebne službe (gasilsko, zdravstveno, inšpekcijsko, komunalno, cestno, UNZ, veterinarsko idr.). S takšnim načinom dela in odprtostjo do prostora, v katerem imamo svojo vlogo in funkcije, ne krnimo osnovnega namena centra, ampak mu poskušamo dodati novo kvaliteto. Občanom, organizacijam in službam pa možnost kvalitetnega sprejemanja in posredovanja storitev. Sekretariat za obrambo SO Krško ICSCS ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRŠKO Spoštovani zavarovanci* z veseljem vam sporočamo, da vas bomo na sedežu ZZZS, Območne enote Krško od ponedeljka, 18. aprila dalje prijazno sprejemali V NOVIH PROSTORIH na Bohoričevi 9 v Krškem (nasproti Gasilskega doma). Za vas poslujemo vsak delovnik od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure. OBMOČNA ENOTA KRŠKO S3SS ZDRAVJE JE SREČA, BOLEZEN, NESREČO ZAVARUJEMO MI ITERGAMA d.o.o. Pražakova 4/4 Ljubljana Želite sprejeti izziv in se preizkusiti v perspektivni firmi z lastnim radiom GAMA MM? Potem izberite pravi naslov s tem, - da ste stari do 45 let - da imate izkušnje pri prodaji živil - da poznate teren na področju Brežic-Krškega-Sevnice - da ste uspešen komercialist - da ste ambiciozni, dinamični, urejeni, komunikativni in samoiniciativni - da imate lastno vozilo Možnost zaposlitve s stimulativnim osebnim dohodkom. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Z IZPOSOJENIM STROJEM DO CILJA IZPOaOJBVALMOA arnojBv m obodu «.0.0. - PRODAJA VIJAKOV NA IZBIRO VEČ KOT 70 STROJEV: bcusilec parketa, pnevm. kladiva, žage. kosilnice, diamantni režita: betona, globinski čistilci, agregati, kompresorji ipd. - NAJDETE NAS V KRŠKEM, KURIRSKA 1, TEL: 31-723 Turistična agencija Opus rabi na potovanje: "Čudesa Srednje Evrope4* Dva izleti v enem: od 29. 4. do 2. 5 94: Avstrija, Nemčija, Švica, Lichstenstein.__________________________ 1. dan: Salzburg, Chiemsko jezero, Herrninsel, "Bavarski Ver-sailles". Odhod bo v petek, 24. 4. ob 5. uri s parkirišča nad Ljubljansko banko v Krškem. Po prestopu meje pod Karavankami nadaljujemo pot po Avstriji do baročnega Mozartovega mesta Salzburga, ki si ga bomo tudi ogledali. Pot nadaljujemo v Nemčijo, kjer se bomo, po vožnji z ladjo, sprehodili do razkošnega dvorca bavarskega kralja Ludvika II. Dvorca se je prijelo ime "Bavarski Versailles". Po ogledu čudovitih vrtov in soban se bomo napotili proti udobnemu hotelu na okusno večerjo. Nakupovali boste lahko v Traunsteinu. 2. dan: bavarski dvorci, samostan v Ettalu, Oberammergau, Bodensko jezero, Lichtenstein. Po zajtrku se bomo odpeljali proti Tegenskemu jezeru, kjer se bomo na kratko zaustavili, da si ogledamo prelepo pokrajino. Vožnjo bomo nadaljevali po romantični cesti do starega benediktinskega samostana v Etallu (ogled) in naprej do simpatičnega mesteca Oberammergau, znanega po pasionskih igrah in izdelavi jaslic (ogled). Po ogledu treh pravljičnih gradov na Bavarskem: Linderhof, Neusc-hvveinstein in Hohenschvvangau, kjer bo dovolj časa za počitek, osvežitev in nakupe spominkov, se bomo odpeljali proti veličastnemu Bodenskemu jezeru in naprej do majhne, a bogate kneževine Liechtenstein. Tu bomo večerjali in prenočili. 3. dan: otok cvetja Mainau, Konstanz, Renski slapovi, Inn-sbruck, Kitzbuehl. Po zajtrku si bomo ogledali Vaduz, glavno mesto kneževine s knežjim dvorcem. Ob reki Ren nadaljujemo pot proti Bodenskemu jezeru, ki je turistični biser Švice in Centralnih Alp. Obilico prelepih spominov bomo dopolnili še z obiskom otoka cvetja, Mainaua, veličastnih in enkratnih Renskih slapov, imeli pa bomo tudi čas za individualne sprehode in nakupe. Med vračanjem skozi Avstrijo se bomo peljali čez mogočen gorski prelaz Arlberg s prelepim razgledom in številnimi smučišči. Tu si bomo odpočili in se osvežili. Vožnjo bomo nadaljevali do olimpijskega središča Innsbrucka, kjer si bomo na kratko ogledali zanimivosti. Naslednjič se bomo osvežili že v slovitem Kitzbuehlu. Sledila bo nočna vožnja ob TV videu, glasbi, šaljivkah in ostali zabavi do Krškega. 4. dan: prihod v Krško v ponedeljek med 1. in 3. uro zjutraj. Čas za prijave je do 25. aprila 1994 Cena: 220 DEM, možnost plačila na tri čeke Cena vključuje: avtobusni prevoz (klima, hladilnik, TV video), dva polpensiona, organizacijo in strokovno vodenje izleta, prijetna presenečenja in praktična darila. Rezervacije in prijave: Turistična agencija "Opus" Krško, CKŽ 44 (prostori knjigarne "Opus" Krško), tel./fax: (0608) 32-510. 85% cvetov oprašijo čebele MALI OCLASI POZNANSTVO - Nemški podjetnik, soliden, na nivoju, sredi petdesetih let, išče prijateljstvo z vsaj malo nemško govorečo gospo, staro med 40 in 50 let. Poslovno sem pogosto v Krškem in nočem še naprej stanovati v hotelu. Ob skodelici kave in kozarcu vina se lahko spoznava bolje, če mi želite odgovoriti, se javite na ta oglas. Hvala. SHIEDL dimnik premera 20 z zračnikom, dolg 8 metrov, prodam za 33.000. Informacije na tel. 61-366, Barbič. KRZNEN ženski plašč, črn, št. 42-44, in dolgo večerno obleko - srebrn LU-REX št. 42 prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 61-366. KUPIM stare kovance, bankovce, knjige, sike, razglednice. Marko, tel.: 67-333 (po 20. uri). STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem, Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63-111. GOLF JX 1600, bencinar, I. avgust 87, dobro ohranjen, garažiran. z dodatno opremo, prodam. Možen kredit. Tel.: 79-434. PRODAM trodelno omaro. Telefon: 82-900. UGODNO prodam 10 arov vinograda in 8 arov travnika na Kremenu. Voda in elektrika na parceli. Kličite 32-790. LADO 1300 S. I. 1984, obnovljeno, prodam. Tel: 33-608. ŠKROPIMO i m emu NKK0DUIUIMI p&mmiKi KOM 7 - VRTIČKARJI: pozno popoldan - čim pozneje, ko čebele več ne izletavajo; - PLANTAŽERJI: vnaprej obvestimo bližnje čebelarje, kdaj bomo škropili, pokosimo podrast; - ČEBELARJI: na večer pred škropljenejm čebele PRIPREMO I Hvala, kar na morita cabal I od 25. 4. 1994 dalje VULKANIZERSTVO DARKO MICHELIN, PIRELLI, SEMPERIT, SAVA, OBNOVLJENE Delovni čas: od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure PC RAČUNALNIKE 386 IN 486 vseh konfiguracij prodajamo. Servis zagotovljen. Vpisujemo v tečaje računalništva. Informacije po tel. 64-541 ali na sedežu podjetja PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13, vsak delovnik od 14. do 16. ure. STUDIO BREŽICE 88,9 in 95,9 Mhz FILMSKI SPORED BREŽICE 21. in 22. IV. ob 20. uri, 23. in 24. IV. ob 18. in 20. uri: PLEZALEC, am. akcijski. 25., 26. in 27. IV. ob 20. uri: SCHIN-DLERJEV SEZNAM, am. drama. 28. 4. ob 20. uri: PELIKANOVO POROČILO, triler. KRŠKO 21. IV. Ob 20. uri: TRIJE MUŠKETIRJI, zgod. spektakel. 22. IV. ob 20. uri in 24. IV. ob 18. uri: POPOLN SVET. am. akcijski. SEVNICA 22. IV. ob 19. uri: DENIS POKORA, am. komedija. 23. IV. ob 18. uri: SIN GOSPOD, am. komedija. 24. IV. ob 17. uri: DENIS POKORA. RAKA 23. IV. ob 20. uri: TATOVI TELES, am. znanstvenofantastični. SEVNICA Naselje h. Maroka 14 ^Sevnica rrekvenca: lf-J? 96,7 MHz L«¦ nfina 105>2 MHz Ffm0608 Naše oddaje ^' uu^ lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. PRODAJA AVTOMOBILOV CHRYSLER - JEEP TER AVTOSERVIS BABIC, Tovarniška 7, 68270 Krško, tel.: (0608) 31-295. OBRTNA ZBORNICA KRŠKO NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! »i»t f-i a c Skupščinske delegatske informacije ™*& «i-^a Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega očeta JOŽETA KUKOVIČ/ČA se iskreno zahvaljujem sosedom Rumpretovim in prijateljem za pomoč in oporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hčerka Nuška 12 ZADNJA NAS GLAS 9, 21. aprila 1994 Financiranje novih občin?! Zbori krajanov so že za nami, država je sprejela odlok o določitvi referendumskih območij, na vrsti je referendum. Ljudje so svojo voljo izrazili, bilo je tudi nekaj kolizij, vendar pa se še vedno porajajo vprašanja, na katera niso jasni odgovori. Gre predvsem za financiranje. Navdušenja nad drobljenjem občin pa tudi ni videti. Tako vsaj kažejo odgovori naših anketirancev. Stane Erman, poslovodja iz Šentjanža: Naše območje je lokacijsko odmaknjeno od Sevnice in je neka celota, zato lahko postanemo občina. Vendar pa o financiranju ne vem veliko. Upam pa, da bomo uspeli. Brez 80 % sredstev od države pa preživeli ne bomo, ker imamo nemočno gospodarstvo. Če je delitev občin dobra, je vredno posnemati Evropo. Če to predstavlja večje stroške za državo, pa ni v redu. Vinko Bohorč, upokojenec iz Presladola: Volja krajanov mi je znana, odločitev je padla za priključitev k sedanji občini in mislim, da je s tem podeželje v krški občini začelo dihati. Mislim, da bodo male občine težko preživele, saj niso znani pogoji financiranja. Slabost delitve občin je v tem, da se država centralizira, mala občina pa ne bo imela vpliva nanjo. Mirko Avsenak, predsednik sveta KS Brestanica: V naši KS smo ljudi pravočasno opozorili na zadeve, o katerih smo lahko kaj rekli. V prvih razgovorih smo bili proti delitvi občine, ker je bilo nejasno financiranje. Ker pa je že stvar šla v drobljenje, smo smatrali, da zaradi ohranitve identitete kraja, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino, potrebujemo svojo občino, čas pa bo pokazal, ali je ta stvar dobra ali ne. Zadnjo besedo bo dal referendum in to bo odločitev po srcu. Viktor Pavlic, predsednik KS Zdole: Zadovoljen sem s soglasno voljo krajanov, da ostanemo v sklopu sedanje občine Krško. Mislim, da je drobljenje občin napaka. Male občine bodo težko preživele. Karel Jošt, duhovnik iz Artič: Na zboru krajanov sem bil in sem seznanjen z odločitvijo. Problem je bil le glede Sromelj, ker se del te KS ne želi priključiti k Artičam. Po vsem, kar je bilo povedano, mislim, da bomo preživeli. Ljudje od tu hodijo na delo drugam in dohodek prinašajo nazaj. Črnogled nisem, prevelik optimist pa tudi ne. Drobljenje mi ni preveč všeč, ker ni jasno financiranje. Igor Škofljanc, elektrotehnik s Črešnjic pri Cerkljah: Nekoliko sem seznanjen, da bodo Cerklje nova občina, vendar se mi zdi nesmiselno drobljenje večjih občin, ker ni jasno financiranje novih občin. Po moje bi bilo bolje oblikovati regijo z nekim osrednjim središčem, npr. Krškim, kjer bi bil center in bi lahko opravil vse zadeve. Drobljenje občin povečuje stroške administracije. Marta Kerin, lastnica gostilne Zlata gos v Podbočju: Vaga je prevagala za Krško, saj je Pod-bočje premajhno. Vendar pa od Krškega ne bomo dobili nič. Besede proti državi ne bo imel nihče, ne Krško ne Podbočje. LDS je napeljevala združevenje v velike občine, ker se bojijo vpliva cerkve na ljudi v malih občinah. S tem pa bi imela cerkev večji vpliv na politiko. Jože Javoršek, upokojenec iz Kostanjevice: Na zboru krajanov nisem bil, ker sem bil zadržan. Vendar mi je žal, da nisem bil. Odločitev mi ni povsem poznana, kajti Kostanjevica kot občina nima gopodarskega zaledja. Če bi bilo tako kot v bivši Jugoslaviji, da bi imeli zemljiško knjigo pri nas, bi lahko postali občina. Vendar pa bo to v pristojnosti države, kar se mi ne zdi idealno. Galex, foto: B.C. Eivn lca Pivnica apolon vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! Avtomobilska dirka v Cerkljah Junija Mednarodni pokal Alpe Adria prestavljen Brežice, aprila - Spremembe, ki so jih povzročili dogodki v Depali vasi, so vplivale tudi na delo brežiškega avto moto društva "Promotor team", saj je negotovost v ministrstvu za obrambo imela za posledico to, da so dobili soglasje za fizično izvedbo del za pripravo dirkalne steze šele dva tedna pred dirko, to pa je bilo odločno prepozno, da bi pomembno mednarodno tekmovanje še lahko pravočasno in kvalitetno organizirali. Predsednik organizacijskega odbora dirke "Alpe Adria Cup" Stane Černelič o tem pravi: "Na sestanku izvšnega odbora društva in organizacijske ekipe smo ocenili, da dirke v tako kratkem roku fizično ne moremo izpeljati. Resda smo imeli dovoljenje za izvedbo letošnjih dirk že od lanskega 17. julija, vendar smo na dovoljenje za pričetek del, najverjetneje zaradi previdnosti odgovornih, morali čakati kar nekaj časa. V ponedeljek (5.4.1994) smo tudi dokončno dobili dovoljenje z ministrstva, da pričnemo z deli, vednar je bilo tedaj že prepozno. Zato smo se odločili, da bomo dirko (ob soglasju MORS in AMZS) prestavili na začetek junija, točneje 4. in 5. 6., kar je še edini prosti termin v koledarju. Nikakor si ne moremo dovoliti, da bi pomembna mednarodna dirka, ki šteje tudi za prvenstvo Slovenije, ob močni udeležbi tujcev (do sedaj imamo že preko 15 prijav iz Italije, Avstrije in hrvaške) vrgla slabo luč na prvo mednarodno krožno avto dirko v Posavju. Tudi prvi nastop formule Ford v Sloveniji želi pripraviti dostojno. Dirka v začetku junija pa bo za gledalce še bolj ugodna predvsem zaradi vremena," pravi predsednik organizacijskega odbora Stane Černelič. Upajmo le, da bo dovoljenje za pričetek del v drugo prišlo pravočasno. (Veljko Jukič) Mejni prehodi so ogledalo države Zahodna "vrata", ki vredno posnemati Ekipa časopisa Naš glas se je potepala po Novi Gorici in "potiho" primerjala tamkajšnje in naše obmejno področje. Nova Gorica - mesto vrtnic meji na severnem koncu s 332 m visokim Kekcem, na jugu s slovensko-italijansko mejo, na zahodni strani pa se dviga onkraj reke Soče Briško gorovje. Naša Gorica, kot jo imenujemo, je bila ustanovljena leta 1952 in se v tem pogledu zelo razlikuje od naših mest. Razprostira se na 604,81 km2 in je imela leta 1991 petnajst tisoč prebivalcev. Mesto sestavlja 49 krajevnih skupnosti in se v tem pogledu uvršča med najštevilčnejše v Sloveniji. Ni le mejno področje med dvema državama, ampak tudi meja med slovenskim in romanskim jezikovnim področjem. Na splošno pa je kraj t.i. meka turizma in trgovine. Na prvem mestu je tu zloglasni Hit s svojimi poslovalnicami (Hotel Park, Casino in Perla). Za mlade skrbijo diskoteki Odeon in Rainbovv ter klub Alcatraz. V samem centru so tri pizzerije (kot npr. v Krškem), na obrobju mesta pa več izvrstnih gostiln z italijanskimi specialitetami. Ponudba je vse kaj več kot zanemarljiva. Številne manjše trgovinice oz. butiki, večje število optikov, urarjev in cvetličarjev oblikujejo bogato ponudbo, s tem pa tudi konkurenčne cene. Na ogled se ponujajo kvalitetne filmske predstavitve v kinu, ki po filmskem sporedu ne zaostaja za Ljubljano in Mariborom. Kraj je tudi kulturni center, saj v njem deluje Primorsko dramsko gledališče, v ta namen pa se gradi nova mestna hiša, v kateri bo imelo to gledališče svoje predstave. Poleg pohvalnih stvari lahko v mestu vidite stvaritve mojstrov grafike oz. grafite (kot pod krškim mostom), različnih barv in oblik. To pa gre najbolj v oči turističnemu društvu, ki vsako leto organizira tekmovanje za najlepše urejeno šolo, bencinsko črpalko in menjalnico, ki so največja tarča "umetnikov". Veliko pozornosti namenjajo mejnemu prehodu. "Izložba je ogledalo trgovine, mejni prehod pa ogledalo države," pravijo No- KolesarsM sejem je pregnal det Rekreativci se bodo srečali vsak četrtek Krško, 16. aprila - Pred Gasilskim domom je bil kolesarski sejem Master Teama. INO iz Krške vasi in servis Maraton iz Brežic sta prodala večino pripeljane robe, žal pa je sejmarje pregnal dež. Pa še opozorilo: Rekreacijska skupina Master Teama vabi vse tiste, ki bi radi na kolo zaradi rekreacije, naj se oglasijo vsak četrtek (tudi danes) ob 16.30 na Stadionu Matije Gubca v Krškem. Proge ne bodo preveč zahtevne. V začetku bodo merile 10-15 kilometrov in v skladu z dogovorom vseh udeležencev jih bodo organizatorji podaljševali. Vabljeni! (Ika) Glasbena šola Breilme KONCERT KITARISTA TOMAŽA RAJTERIČA Brežice, 21. aprila - Brežiška glasbena šola je povabila v goste kitarista Tomaža Rajteriča iz Ljubljane. Nastopil bo danes, v četrtek, 21. aprila ob 19. uri v mali dvorani brežiškega gradu. Gost bo igral skladbe klasikov svetovne glasbene literature. Sicer pa je Tomaž Rajterič (rojen 1.1967) nase opozoril že zgodaj, kot učenec prof. Ljudmila Rusa, z nastopi na takratnih republiških in zveznih tekmovanjih. Študij kitare je nadaljeval na konserva-torijih v Ženevi in LOusanni, pri profesorjih Mariji- Liviji Sao Marcos in Dagobertu Linharesu. Študij je končal z najboljšimi ocenami. Na mednarodnih tekmovanjih je osvojil nagrade v Franciji -(Sable), Beogradu in Riu de Janeiru. Nastopa doma in po svetu kot solist in kot član komornih skupin. (Ika) Nova Gorica je že evropsko mesto. V središču stoji londonski avtobus - gostinski lokal, potniki pa radi pišejo po zidovih. Pa naj kdo še reče, da to ni Evropa! (Foto: Ga1ex) vogoričani. Ali smo se kdaj vprašali, kakšni so naši mejni prehodi? Kdo skrbi ali če sploh kdo skrbi za njihovo urejenost? Za urejenost goriških mejnih pro- storov skrbi Kompasovo podjetje Mejni turistični servis, ki se trudi, da bi turistom zaželeli dobrodošlico v urejenih objektih že takoj na meji. Na primer: koše za smeti na mejnem prehodu, ki pravzaprav še nič ne predstav- //ayo, SO opremili I napisi \j itaA\- janščini in slovenščini - "Slovenija, čista dežela". Tudi toaletni prostori v objektih so vedno snažni. To je le kanček iz mozaika urejenosti mejnega prehoda, ki bi jo bilo dobro posnemati. (Galex) Plesni mentor šal Tanje Felja Zmaga plesalcev iz leskovške osemletke Senovo, 9. aprila - V športni dvorani tukajšnje osnovne šole je bil prvi memorialni plesni turnir Tanje Felja v družabnih plesih za osnovnošolce. Udeležilo se ga je 130 parov iz 12 osnovnih šol Posavja in iz drugih krajev Slovenije. Na začetku so udeleženci z minuto molka počastili spomin na Tanjo, delegacija prijateljev pa je položila cvetje in prižgala svečke na njenem grobu. Tudi letos so prehodni pokal osvojili tekmovalci iz OŠ Lesko-vec, saj so zmagali v vseh kategorijah in osvojili vsa prva mesta. Med tekmovalci iz prvih in drugih razredov sta zmagala Marko Babic in Sanja Antolič, druga sta bila Simon Pire in Teja Pavlin, tretja pa Nejc Zvar in Nina Mugoša. V memorialni kategoriji tretjih in četrtih razredov sta zmagala Matjaž Šauta in Alenka Simončič, druga sta bila Sebastjan Veličevič in Barbara Sotošek in tretja Tina Guček ter Lara Gornik. Za to kategorijo je pokale in praktične nagrade podelil Tanjin oče, Branko Felja. Med petimi in šestimi razredi sta zmagala Aleš Bizjak in Natalija Felja, druga sta bila Dejan Rusič in Vanja Somrak, tretja pa Aljoša Kovačič in Marjeta Gregor. Med sedmimi in osmimi razredi sta prvo mesto osvojila Peter Drenek in Jasmina Antolič, druga sta bila Samo Stanič in Nataša Ogorevc, tretja pa Uroš Sihur in Urška Zdovc. (Dixi)