NAPIS NAD ČLANKOM 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Predlog strategije razvoja turizma povezuje naravne in krajinske danosti prostora, turistične potrebe in aktualne strateške usmeritve, hkrati pa vzpostavlja razmerje med varovanjem narave in turističnim razvojem. Izvedli smo natančne analize stanja prostora in ovrednotili obstoječe razvojne dokumente. Prepoznane turistične pobude smo v prostoru razporedili prek razvojnih con, ki temeljijo na ustreznosti prostora za trajnostni turizem in hkrati vključujejo območja varovanja. Med seboj smo jih povezali s sekundarnimi povezovalnimi potmi in glavno komuni- kacijsko osjo ter s tem ustvarili celovito zasnovo turističnega razvoja, ki je podlaga za prostorski razvoj privlačne in konkurenčne turistične destinacije. Ključne besede: turizem, prostorsko načrtovanje, prostorska strategija, Kolpa, Bela krajina ABSTRACT Spatial strategy of tourism development in the Kolpa River area The proposal of the spatial strategy of tourism development connects natural and landscape features of the area, the needs of tourism and the existing strategic directions, and at the same time establishes a relationship between nature conservation and tourism development. A detailed analysis of the state of the area and an assessment of existing development documents were carried out. Recognized tourism initiatives are thus distributed in the space through development zones based on the suitability of the space for tourism development, and at the same time in- clude protection zones. They interconnect with secondary connecting routes and the main connecting axis, forming a comprehensive blueprint of tourism development that creates a basis for the spatial development of an attractive and competitive tourism destination. Key words: Tourism, Spatial planning, Spatial strategy, Kolpa River, White Carniola Prostorska strategija razvoja turizma na območju Kolpe GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 37 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Avtorica besedila in slikovnih prilog: MARTINA AUGUŠTIN, magistrica, inženirka krajinske arhitekture Vrtna ulica 4, 8340 Črnomelj E-pošta: martina. augustin1@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek T urizem je dinamična dejavnost sodobnega gospodarstva in družbe, ki v zadnjih desetletjih dosega visoko stopnjo rasti (Strategija trajnostne … 2017). Z gospodarskega vidika pozitivno vpliva na širok krog de- javnosti in se uvršča tudi med pomembnejše slovenske gospodarske dejavno- sti. Skupni prispevek turizma v Sloveniji je 7,7 % celotnega bruto domačega proizvoda. Glede na podatke WTTC (World Travel & Tourism Council) je bilo leta 2021 v slovenskem turizmu 97.700 zaposlenih, kar pomeni 10,9 % vseh delovnih mest. Z razvojem turizma se krepijo turistične investicije in nove ureditve v prostoru, ki dodatno prispevajo k turistični privlačnosti naravnih in kulturnih danosti. Takšen prostor je navadno krajinsko pester, saj ga sestavljajo prepoznavni krajinski vzorci, ohranjena naravna dediščina in bogata kulturnodediščinska zapuščina. Prav zato se pri razvoju turizma nenehno odpirajo dileme, kakšno je ustrezno razmerje med razvojem in varo- vanjem prostora (Černe 2014). Eden izmed krajinsko pestrih in turistično privlačnih prostorov je tudi obrečni prostor reke Kolpe, ki se vse pogosteje sooča s problematiko ustreznega razvoja obrečnega turizma. Turizem ob Kolpi se strateško razvija skupaj z turistično destinacijo Bela krajina, ki se uvršča v makrodestinacijo Osrednja Slovenija (Strategija trajnostne … 2017). V prispevku iščemo rešitve v strateškem prostorskem načrtovanju, ki vključuje dolgoročni razvojni koncept, v katerem so ustrezno opredeljena razmerja med varovalnimi in razvojnimi prostorskimi vidiki. S predlogom pozivamo k načr- tovalskemu pristopu, ki vključuje odnos med reko, zaledjem in zavarovanimi deli narave. Predstavljen je koncept, kako ustvariti soodvisen odnos med pro- gramskimi območji in območji varovanja pokrajine, ter jih združiti v celovito in trajnostno naravnano turistično destinacijo. Slika 1: Prepoznavni krajinski vzorci v dolini Kolpe. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Turizem in prostorsko načrtovanje sta prepoznana kot različna, medse- bojno soodvisna koncepta. T urizem v prostorsko načrtovanje vstopa kot predmet obravnave, kot sektorska de- javnost, ki se prepleta z drugimi dejav- nostmi. Prostor pa predstavlja osnovo za trajnostni turizem in je obenem te- meljna dobrina za njegovo delovanje. Zato je ključno, da je načrtovanje tu- rizma ob Kolpi izvedeno do te mere, da ne uničuje kakovosti okolja (Miha- lič 2006). Marušič (1998) navaja, da je vodotok ključna prvina v prostoru, saj je osrednji dejavnik življenja v neki pokrajini. Zato je pri umeščanju nove turistične infrastrukture treba večjo pozornost nameniti varovanju prosto- vrsto let privlačni za preživljanje pro- stega časa in izvajanje turistične de- javnosti. Na območju so tako opazni različni individualni turistični posegi, ki so ustvarili programsko nasičene prostore in obenem programsko pra- zna območja. Tudi ostale turistične aktivnosti so umeščene sporadično, brez povezav z zaledjem in kakršne- koli skupne vizije. Zato se nenehno pojavlja strateška razvojna dilema, kako ustrezno usmerjati turizem, ne da bi bila prizadeta edinstvena pokra- jinska pestrost, po kateri je prepoznan obrečni prostor reke Kolpe. Ključen pri iskanju ustreznega odgovora je bil odnos med turizmom in prostorom ter strateškim vidikom načrtovanja. Strateško načrtovanje turizma v obrečnem prostoru Reka Kolpa je ena od pomembnejših slovenskih rek, saj po njej teče državno meja med Slovenijo in Hrvaško. Njen kraški izvir je na gozdnatem pobočju Risnjaka na Hrvaškem, na nadmorski višini 313 m. V svoji kanjonski strugi teče skozi kočevsko regijo, nato pa se v obravnavani belokranjski regiji spu- sti na kraški ravnik in po njem mean- drira do točke, ko vstopi na ozemlje Republike Hrvaške. Na celotnem ob- močju se je rečni relief močno podre- dil kraškim značilnostim, kar se kaže v izoblikovanosti površja, oblikovanosti reke in pokrajinski pestrosti. Prav ta pestrost in neokrnjena narava sta že Občina Črnomelj Občina Metlika Obravnavano območje Večja naselja Reka Kolpa Železniška povezava Cestna povezava KARTA OBMOČJA S 1 km 5 km Razčlenjenost obravnavanega območja a. Spodnji kanjon b. Belokranjsko zgornje korito c. Belokranjsko spodnje korito d. Ravninski tok e. Božakovska dolina Novo mesto Karlovec Občina Črnomelj Občina Metlika Obravnavano območje Večja naselja Reka Kolpa Železniška povezava Cestna povezava KARTA OBMOČJA S 1 km 5 km Razčlenjenost obravnavanega območja a. Spodnji kanjon b. Belokranjsko zgornje korito c. Belokranjsko spodnje korito d. Ravninski tok e. Božakovska dolina Novo mesto Karlovec občina Črnomelj občina Metlika obravnavano območje večja naselja reka Kolpa železniška povezava cestna povezava S 1 km 5 km a. spodnji kanjon b. belokranjsko zgornje korito c. belokranjsko spodnje korito d. ravninski tok e. Božakovska dolina b. d. e. c. a. ob d. Slika 2: Zemljevid obravnavanega območja (vir podatkov: GURS 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 39 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE sestavinami (Ross in Wall 1999). Ekoturizem kot oblika turizma teme- lji na zastavljenih izhodiščih in že po definiciji pomeni okoljsko odgovorno potovanje v razmeroma neokrnjeno naravo z namenom uživanja in spo- štovanja narave (vključno s kulturni- mi prvinami preteklosti in sedanjosti), kar spodbuja varovanje ob majhnem vplivu turistov in omogoča koristno, aktivno sodelovanje turizma in lokal- nega prebivalstva (Waver 2001). Prav zato je bil ekoturizem prepoznan kot zvrst turizma, primerna za obrečni prostor reke Kolpe. Za pripravo kakovostne strategije so bile pomembne tudi aktualne strate- ške usmeritve obravnavanega obmo- čja za razvoj turizma in rekreacije na državni, regionalni in lokalni ravni. V ta namen smo pregledali in tudi upo- števali državne strateške dokumen- te – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in regionalne prostorske plane. Za- tem smo opredelili aktualne usmerit- ve. Opredelili pa smo tudi izvedbene prostorske načrte posameznih občin soudeležbe načrtovalcev ter usklajuje varstvene in razvojne potrebe v pro- storu (Golobič in Breskvar Žaucer 2010). Na splošno velja, da krajin- sko načrtovanje temelji na konceptu primernosti, saj usklajuje odnos med človekovim delovanjem in naravnimi procesi v prostoru. Merila za ocenje- vanje primernosti so lahko okvirno razdeljena na dva temeljna vrednostna sistema – razvojnega in varovalnega. Razvojni sistem opredeljuje merila privlačnosti. Ta opredeljujejo ugodne razmere za rabo zemljišča, kjer lahko pričakujemo, da se bo izboljšala do- ločena prostorska potreba. Omejitve (ranljivost) na drugi strani predsta- vljajo potrebo po zaščiti in v primeru rabe zemljišč izpostavljajo negativne posledice povečanega vpliva na okolje (Golobič in Breskvar Žaucer 2010). Poleg postopka prostorskega načrto- vanja je bila ključna opredelitev vrst turizma, ki spodbujajo razvoj določe- nega okolja. Izhodišči za usmerjane turizma sta bili varovanje in razvoj, usmerjena k trajnosti, s čimer ustvar- jata ustrezno ravnovesje med gospo- darskimi, družbenimi in okoljskimi ra in iskanju ustreznih območij, kjer je turizem sprejemljiv in ne posega v naravno okolje ali mu škoduje. Dober primer ustreznega strateške- ga načrtovanja turizma je dolina reke Lahn v Nemčiji, ki je znana po poho- dništvu, kolesarjenju in čolnarjenju. Od leta 2002 skušajo povezati kul- turno bogata mesta s posameznimi turističnimi območji, da bi ob reki ustvarili aktivna, privlačna in zanimi- va doživetja. Oblikovali so nove ko- lesarske, sprehajalne in vodne poti, v kombinaciji z informacijskimi centri, storitvenimi dejavnostmi in javnim prometom (River Lahn … 2020). S celovitim načrtovanjem so povezali številne ponudnike turističnih storitev in javne organizacije, s prihodki, ki so povezani z gospodarskim vidikom tu- rizma, pa ustvarjajo nova delovna me- sta in prihodek lokalnim skupnostim. Prepoznan prostorskonačrtovalski po- stopek, ki poudarja okoljske in pokra- jinske kakovosti ter varstvo obrečne pokrajine je krajinsko načrtovanje. To v postopku prostorskega načrto- vanja prispeva k večji učinkovitosti leto 12. . 14. 13. 13. 20. 11. 11. 38. turistični boni  Slika 3: Število domačih in tujih gostov v Beli krajini med letoma 2015 in 2020 (vir podatkov: SURS 2021). 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE pojavlja predvsem zaradi reliefnih in drugih naravnih danosti, ki to obmo- čje opredeljujejo, pa tudi naselij, v katerih je že prisotna turistična infra- struktura. Gre predvsem za območja tik ob reki, kjer so se razvila kopališča ter dodatna gostinska in rekreacijska ponudba. Prav ta turistična jedra so bila izhodišča za nadaljnji načrtovani razvoj. privlačna destinacija. Leta 2020 je opaziti veliko odstopanje od povpreč- nega trenda rasti turističnih gostov, saj se je zaradi protikoronskega ukrepa »turistični boni« precej Slovencev od- ločilo za dopustovanje v Beli krajini. Vzdolž Kolpe je trenutna turistična ponudba strnjena na petih območjih. Koncentracija turistične ponudbe se – OPN Črnomelj in OPN Metlika ter ključne lokalne strategije, ki se na- vezujejo na turizem (Strategija razvoja … 2017). Iz pregledanega smo lahko razbrali, da je strateški cilj razvoja tu- rizma privabljati zahtevnejše goste na večdnevni obisk v vseh letnih časih. Destinacija je zagotovo edinstvena priložnost za sprostitev ter stik s sa- mim s seboj, z naravo in tamkajšnjo bogato kulturno dediščino. Postopek priprave prostorske strategije Cilj raziskave je bil določiti prostor- ske razvojne cilje in strategijo. Z na- črtovalskimi analizami smo določili najprimernejše vrste turizma, ki bodo pripomogle k trajnostnemu razvo- ju območja. Poleg umestitve novih dejavnosti v prostor je bilo treba vso obstoječo turistično ponudbo sis- tematično povezati. Vse turistične dejavnosti, ki so na obravnavanem območju razpršene in nepovezane (kampi, gostinska ponudba, rekrea- tivna območja in podobno), je bilo treba vključiti v celovit načrt, ki smo mu dodali nekatere nove dejavnosti in neposredno z zaledjem povezano infrastrukturo. Z namenom razreše- vanja konfliktov med dejavnostmi je bilo treba na eni strani natančno opredeliti območja aktivne rekreacije in mirne cone na drugi. Raziskavo smo izvedli na podlagi do- brega poznavanja prostora in značil- nosti reke Kolpe. Ključno je bilo tudi prepoznavanje trenda rasti turizma v destinaciji Bela krajina. Iz uradne tu- ristične statistike lahko opazimo trend rasti prihodov turistov, kar dokazuje, da Bela krajina postaja čedalje bolj ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( ! ( 10.200 naravne vrednote naravne vrednote - točke Natura 2000 ekološko pomembna območja VARSTVO NARAVE S vodovarstvena območja 5 km 1 km Slika 4: Varstvo narave na obravnavanem območju (vir podatkov: ARSO 2020). Adlešiči Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi Podzemelj Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi PO 3 PO4 P O 5 LEGENDA C O N A C IJA PO 4 C O N A C IJA PO 5 P O 2 i R1 R2 R1 R4 R4 R3 R2 R4 R3 razvojna - povezovalna pot med programskimi območji Legenda: območja z možnimi večjimi turističnimi posegi S območja z omejenim in kontroliranim turizmom 5 km 1 km Slika 5: Izhodiščna karta za nadaljnji razvoj strategije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 41 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE posegov v prostor: - Razvojna cona 1 (R1) predstavlja vstopno točko v posamezno pro- gramsko območje. Vanjo so vklju- čena mestna in večja vaška jedra, ki pomenijo prvi stik turistov pri doživljanju posameznega območja destinacije. - Razvojna cona 2 (R2) predstavlja območja, ki so del obstoječih nase- lij. Omogočajo razvoj novih infra- strukturnih objektov in dopolnju- jejo grajeno strukturo. - Razvojna cona 3 (R3) se usmerja predvsem v aktivnosti in turistič- ne produkte, ki imajo minimalen vpliv na okolje. - Razvojna cona 4 (R4) vključuje ranljiva območja, ki so zanimiva tudi za turizem. Na njih se spod- bujajo aktivnosti, kot so opazova- nje narave prek interpretativnih poti in razgledišč. Turizem na območju Kolpe v Beli krajini se usmerja k doseganju štirih ključnih ciljev, ki razrešujejo trenutne prostorske dileme in razvoj usmerjajo v ustrezno obliko: - Cilj 1: Trajnostni turizem, kjer so opredeljene cone glede na stopnjo razvoja turizma v prostoru; sledi potrebam razvoja turizma. - Cilj 2: Razvoj turističnega območja za butične goste z večjo kupno mo- čjo, ki ponuja raznolika doživetja, temelječa na produktnih stebrih strategije razvoja turizma destinaci- je Bela krajina v letih 2018–2022. - Cilj 3: Trajnostni turizem, ki na celotnem območju reke Kolpe te- melji na konceptu ekoturizma, s čimer se onemogoča razvoj masov- nega turizma. Koncept razvoja Predlagani koncept razvoja turizma na območju Kolpe povezuje ključna teoretična in vsebinska izhodišča, ki vključujejo naravne in ustvarjene zna- čilnosti, varovane prvine in določene razvojne možnosti. Sloni na delitvi obravnavanega območja na posamezna programska območja, ki imajo podob- ne prostorske lastnosti in omogočajo različne vrste turizma, neposredno po- vezane s prostorskimi danostmi. Programska območja so: - urbano območje (PO-1); - ravninsko območje (PO-2); - območje spodnjega korita (PO-3); - območje zgornjega korita (PO-4); - kanjonsko območje (PO-5). Nosilna in razvojna vez med posa- meznimi programskimi območji je regionalna cesta, ki vodi skozi celotno zaledno območje Kolpe, natančneje od Metlike do Starega trga ob Kolpi. Vmes so manjša, za trajnostni turizem prav tako pomembna naselja. Vez je zamišljena kot povezovalna cesta, po kateri poteka javni promet, ob njej pa so nanizana javna parkirišča, informa- cijski centri in različni javni turistični objekti. Na glavno povezovalno pot se navezujejo manjše, sekundarne poti (peš in kolesarske poti), ki obisko- valcem omogočajo podrobnejše razi- skovanje posameznega programskega območja. Nadalje koncept sloni na razporedi- tvi turistične infrastrukture glede na stopnjo varovanja v prostoru in pove- zovanja prostorskih kakovosti. Predvi- dene so štiri turistične razvojne cone, opredeljene glede na stopnjo možnih Pri razvoju turizma se nenehno sre- čujemo tudi z omejitvami v prostoru; to so predvsem sektorska varovanja prostora. Velik del obravnavanega območja je del Krajinskega parka Kolpa. Ta prostor se po uredbi deli na tri var- stvena območja, ki narekujejo možne prostorske posege. Poleg zavarovane- ga območja se pojavljajo razne druge oblike sistemskega varovanja, kot so Natura 2000, ekološko pomembno območje, številne naravne vrednote, varovanje gozdov, vodnih virov in po- krajine. Na podlagi razumevanja stanja pro- stora, odnosa reke Kolpe do obrečne- ga prostora, prebivalcev, značilnosti pokrajine in turističnih potreb smo izdelali krajinsko analizo prostora za turizem na območju Kolpe. S pomo- čjo analize je bilo mogoče opredelje- vanje ranljivih prostorov za trajnostni turizem, turistično privlačnih prosto- rov za konvencionalni turizem in zanj ustreznih prostorov. Na podlagi analize smo spoznali, da se v obrečnem prostoru ranljivi in privlačni prostori velikokrat podvaja- jo, saj je prav primarna turistična po- nudba glavno izhodišče turističnega razvoja. Z analizo ustreznosti so ozna- čene lokacije, kjer se najbolj privlačni prostori stikajo z najbolj ranljivimi. Na podlagi tega določamo, v kakšni obliki se lahko na nekem območju izvaja turizem. Območja, ki so z vi- dika razvoja turizma bolj ranljiva, se pri razvoju ne izključujejo, ampak so omejena glede na oblike in razsežnosti razvoja turizma. 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Metlika Vinica Stari trg ob Kolpi PO3 PO4 P O5 LEGENDA CONACIJA PO 3 CONACIJA PO 2 CONACIJA PO 1 CONACIJA PO 4 CONACIJA PO 5 PO1 PO2 R1 i R2 R3 R4 i i i i R1 R2 R1 R4 R4 R3 R1 R1 R1 R2 R2 R2 R2 R2 R2 R4 R4 R3 R3 R R R R R R R R4 R4 R2 R2 R4 R4 R4 R4 R3 R3 R3 R3 PROGRAMSKA OBMOČJA PO 1 – urbano območje PO 2 – ravninsko območje PO 3 – območje spodnjega korita PO 4 – območje zgornjega korita PO 5 – kanjonsko območje izhodiščna naselja posameznega programskega območja razvojna - povezovalna pot med programskimi območji OBMOČJE, NA KATEREM TURIZEM NI PREDVIDEN Slika 6: Koncept prostorske strategije razvoja turizma na območju reke Kolpe. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 43 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE etnologijo prostora, omogočamo razvoj raziskovalnega in izobraževal- nega turizma, ki temelji na načelu ekoturizma in se prepleta z rekrea- cijskimi aktivnostmi. PO 4 – območje zgornjega korita – na njem se pojavljajo številne prvine kulturne dediščine, kjer omogočamo razvoj kulturnega turizma v stiku z rekreacijskimi aktivnostmi, omogo- čen pa je tudi odmik v naravo. PO 5 – kanjonsko območje – zaradi njegove reliefne razgibanosti omo- gočamo razvoj športnega turizma in raziskovanje prostora prek špor- tnih aktivnosti. PO 1 – urbano območje – spodbuja- mo butični turizem, ki temelji na kulturnih doživetjih s prepletom kulinaričnega in enološkega razi- skovanja. Predvideni so izgradnja apartmajskega naselja ter razpršeni hotel v Metliki. PO 2 – ravninsko območje – omogo- čamo razvoj podeželskega turizma z rekreacijskimi dejavnostmi. Obmo- čje je primerno predvsem za druži- ne in tiste, ki se želijo seznanjati z lokalno pridelano hrano. PO 3 – območje spodnjega korita – za- radi ohranjene pokrajinske podobe in bogate dediščine, prepletene z - Cilj 4: Razvoj nove turistične po- nudbe, ki zmanjšuje njeno sezon- skost. Vsako programsko območje (PO) raz- vija določeno vrsto turizma, ki je po- sledica primarne turistične ponudbe in sedanje sekundarne ponudbe obmo- čja. Usmeritve za trajnostni turizem so oblikovane na temelju treh produktnih stebrov – občutenje narave, aktivno odkrivanje in avtentična doživetja, ki izhajajo iz strategije razvoja turizma v destinaciji Bela krajina v letih 2018– 2022 in so v sklopu prostorske strate- gije predstavljene v prostoru: nova pohodniška/ kolesarska pot LEGENDA RAZVOJNE CONE ZA TURIZEM reka Kolpa državna cesta povezovalna - razvojna cesta večja naselja vasi železnica TURISTIČNA INFRASTRUKTURA varstvo narave obravnavano območje obstoječe pohodne in kolesarske poti R2 R1 R3 R4 avtobusno postajališče javno parkirišče informacijski center športne površine piknik prostor kopališče vstopna in izstopna mesta raziskovanje narave stik z naravo interpretacija naravne dediščine restavracija zidaniški turizem lokalna trgovina interpretacija kulturne dediščine turistične kmetije brez posebnih turističnih razvojnih usmeritev osnovna turistična infrastruktura nastanitvena infrastruktura kulinarična infrastruktura infrastruktura vezana na aktivnosti infrastruktura vezana na kulturno dediščino povezovalna infrastruktura sobe turistično naselje kamp glamping terme hotel predvidena nova infrastuktura 1 km 5 km Podzemelj Krasinec Griblje Cekrvišče Otok Primostek Prilozje Metlika Želebej Božakovo Rakovec Rosalnice Križevska vas Adlešiči Miliči Vrhovci Dolenjci Zilje Preloka Sinji Vrh Daljne Njive Vinica Damelj Stari trg ob Kolpi Sodevci Gornji Radenci Dolenji Radenci Breg pri Sinjem Vrhu Črnomelj Žuniči Dragoši Pobrežje Slika 7: Grafični prikaz prostorske strategije razvoja turizma na obravnavanem območju. 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE bo in informacijski center. V razvojni coni 2 (R2) so predvideni apartmajsko naselje v vasi Božakovo, tik ob Kolpi, in ureditev postajališča za avtodome ob mejnem prehodu. Manjši posegi v razvojni coni 3 (R3) so predvideni na območju Križevske vasi, kjer se še vnaprej razvija butični kamp, in na ob- močju Želebeja, kjer naj se uredi glam- ping območje. Najbolj ranljiva cona 4 vključuje interpretativne poti s ptičjimi njena manjšim skupinam, ki spoštuje- jo lokalno okolje. Opredeljevanje območij za razvoj turistične infrastrukture znotraj pro- gramskih območij smo izvedli glede na razvojne cone. Predstavljen je primer conacije v PO1 – urbanem območju, kjer so največji posegi (R1) možni v Metliki. Tam smo predvideli novi bu- tični hotel, dodatno gostinsko ponud- Vsa programska območja imajo vklju- čen tudi vodni turizem (kopališča, čolnarjenje, ribolov in podobno). Tu- ristične dejavnosti temeljijo na usme- ritvah ekoturizma, kar pomeni, da obiskovalce spodbujajo k raziskovanju in učenju o določenem prostoru, pri- spevajo pa tudi k ohranjanju pokrajin- ske identitete in spoštovanju lokalne skupnosti. Pri turistični ponudbi gre predvsem za butična doživetja, name- 1 2 3 4 Metlika Želebej Božakovo HRVA ŠKA LEGENDA RAZVOJNE CONE ZA TURIZEM državna meja reka Kolpa državna cesta povezovalna - razvojna cesta naravne znamenitosti kulturne znamenitosti Rakovec Rosalnice mesto vaško naselje železnica Križevska vas apartmajsko naselje Božakovo športne aktivnosti ob Kolpi razpršeni hotel v starem mestnem jedru informativni center za območje reke Kolpe interpretativna pot z opazovalnico interpretativna pot - steljniki prenova Mlinarjeve domačije glamping TURISTIČNA INFRASTRUKTURA navezava na vinorodni okoliš doživetja v naravi mejni prehod gostinska ponudba varstvo narave obravnavano območje obstoječe pohodne in kolesarske poti postajališče za avtodome hiša Rakovec vaško jedro Božakovo Rosalnice - bunkerji romarsko središče Tri fare Drašiči - steljniki Mlinarjeva domačija poplavni log ob Kolpi pod Metliko kraški jami Zdenc in Vidovec vinomerski steljniki R2 R1 R3 R4 razgledne točke osnovna turistična infrastruktura avtobusno postajališče javno parkirišče informacijski center kulinarična infrastruktura restavracija zidaniški turizem lokalna trgovina infrastrktura vezana na kulutrno dediščino interpretacija kulturne dediščine infrastruktura vezana na aktivnosti športne površine piknik prostor kopališče vstopna in izstopna mesta raziskovanje narave stik z naravo interpretacija naravne dediščine turistične kmetije brez posebnih turističnih razvojnih usmeritev nastanitvena infrastruktura sobe turistično naselje kamp glamping terme hotel povezovalna infrastruktura nova pohodniška/ kolesarska pot srednjeveško mesto Metlika PREDVIDENA NOVA INFRASTRUKTURA Slika 8: Primer conacije programskega območja 1 – urbano območje. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 45 PROSTORSKA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KOLPE Krajinski park Kolpa, destinacijska organizacija in krajevne skupnosti se morajo dogovoriti za skladno izvaja- nje strategije ter razporeditev posa- meznih nalog in odgovornosti. Med izvajanjem raziskave je bilo na več področjih mogoče opaziti pomanj- kanje sodelovanja med občinami, pa tudi med posameznimi javnimi zavo- di in pristojnimi službami. Pripravljena prostorska strategija predstavlja možno rešitev strateškega razvoja obrečnega prostora Kolpe, ki upošteva vse trenutne strateške do- kumente ter vizijo razvoja turizma in jih povezuje s prostorskimi da- nostmi obravnavanega območja. S strategijo najdemo ustrezno razmerje med razvojem in varovanjem, ne da bi škodovali ranljivemu obrečnemu prostoru. Ob tem omogočimo trajno- stni turizma, kar pozitivno vpliva tudi na lokalno gospodarstvo. Zastavljeni koncept razvoja predstavlja možnost celostnega prostorskega razvoja Kol- pe, ki se lahko prenaša tudi gorvodno ob reki do njenega izvira oziroma na- prej proti Kočevju. Z vidika usklajevanja varovanja in ra- zvoja je načrtovanje predvideno z ume- ščanjem prostorskih con, zato so pri tem v turistični razvoj vključena tudi najbolj varovana območja, kjer naj se turizem razvija v omejeni in nadzoro- vani obliki. Razvojne cone različnih ravni omogočajo, da se pri načrtovanju izvedbenih načrtov jasno določi, kje so možni večji posegi in kje niso do- voljene nikakršne nove naložbe. Med conami se pojavlja neopredeljen pro- stor, kjer trajnostni turizem ni izvzet, vendar se strateško ne opredeljuje kot pomembno razvojno območje, ki bi ključno vplivalo na doseganje vizije tu- rističnega razvoja. Predlagana prostorska strategija je prinesla ukrepe v podporo dosega- nju prostorskih razvojnih ciljev, ki se nanašajo na upravljanje območja, so- delovanje različnih deležnikov in ne- posredno na izvajanje določenih na- ložb. Med pomembnejšimi zaključki moramo izpostaviti dejstvo, da je za ustrezno izvajanje prostorske stra- tegije treba opredeliti tudi upravlja- vski vidik. Obe občini, javni zavod opazovalnicami in podesti skozi ranlji- vo mokrišče ob Kolpi in skozi steljnike, ki so zavarovani kot kulturna dedišči- na, pa tudi mimo drugih pomembnih naravnih vrednot. Razprava in sklep Prispevek poudarja, da z načrtovanjem turizma na obrečnem območju vstopa- mo v ranljiv prostor, ki ga je treba smi- selno načrtovati. Kot najboljša oblika načrtovanja se je pokazalo strateško prostorsko načrtovanje, saj izpostavlja ustrezno razreševanje prostorskih kon- fliktov med razvojem in varstvom pro- stora, še posebej na najbolj ranljivem območju neposredno ob reki Kolpi. S krajinskimi analizami se je pokazala potreba, da se pri načrtovanju turizma večji poudarek kot razvojnim, nameni varstvenim vidikom. Umeščanje novih vsebin tik ob reko se je izkazalo kot prevelika nevarnost razvrednotenja identitete obrečne pokrajine in tudi njene pomembne ekološke funkcije. Zato je težišče razvoja turizma predvi- deno v zaledju Kolpe, ki je zaradi svoje- ga zgodovinskega razvoja raznoliko in turistično zanimivo območje. Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje: Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanje okoljskih prostorskih podatkov. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (25. 9. 2020). 2. Černe, A. 2014: Zasnova uporabe prostora – koncept primernosti. Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana. 3. Golobič, M., Breskvar Žaucer L. 2010: Landscape planning and vulnerability assessment in the mediterranean. Ljubljana. 4. Geodetska uprava Republike Slovenije: E-geodetski podatki. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://egp.gu.gov.si/egp/ (24. 11. 2020). 5. Marušič, J. 1998: Voda v pojavnosti krajine. Voda: raba, varovanje, oblikovanje. Zbornik 5. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Ljubljana. 6. Mihalič, T. 2006: T rajnostni turizem. Ljubljana. 7. River Lahn T rails (hiking, cycling, water hiking). Interreg Europe 2020. Medmrežje: https://www.interregeurope.eu/good-practices/river-lahn-trails-hiking-cycling-water-hiking (24. 9. 2021). 8. Ross, S., Wall, G. 1999: Ecotourism: towards congruence between theory and practice. Tourism Management 20-1. Medmrežje: https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.1069.8707&rep=rep1&type=pdf (16. 9. 2021). 9. Statistični urad Republike Slovenije: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov, občine, Slovenija, letno. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164525S.px (25. 9. 2020). 10. Strategija razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018–2022. Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. Ljubljana, 2018. Medmrežje: https://ric-belakrajina.si/site/assets/files/1144/strategija_razvoja_turizma_v_destinaciji_bela_krajina_2018_-_2022.pdf (25. 9. 2020). 11. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Ljubljana, 2017 Medmrežje: https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf (9. 4. 2020). 12. Weaver, D. B. 2001: Encyclopedia of ecotourism. CABI Publishing, Australia.