18. iamnrja IM«.
Letnik XII.
Izfraja vsak dan,
tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Ured šivo: UUc« Sv. FrančiSJu Asiškcga št 20, L nadsti. — Vsi dop«; nej «e po»ljajo uredništvu li«U. Nefranklran« pisma se ne
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorc'4 Hita .UdinostV - Tl^k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Aiiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave *ev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo lato.......K '24.^
Za pol leta .................
za tri mesece	.......	ZT
za nedeljsko Izda jo aa cdo let®.......
za pol leta
	
L*	1
2.6*
Posamezne itevtike .Edinosti* sa prodajajo po 6 vlaarjev. zastarele 3evilke 90 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v Srok osti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, postanite, oglasi denarnih zavodov .......T . . . . . mm po 20 vla.
Oglasi v teksta tista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrata................. • 2.—
Mali oglasi po -4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema In sera t al oddelek .Edi.JOiU". Narobila* In reklamacije se roiiljajo upravi lista. Plačuje sc izključna 1* upravi .Edinosti*. — Plača in toZI se v Trstu.
Uprava !n teeetatal oddelek se nahajata v ulici 9v. FranJiSr« Asiftega it 20. — Poitflobraollaičai račun SL 841.632
Hir s Crnosoro. KraU sprejel kot predposol brezpo
z imfom noiiscu.
PmM najnovejših đojođRov.
Balkansko bojišče. — Črnagora zaprosila za ustavitev sovražnosti in pričeteK mirovnih pogajanj in sprejela kot predpogoj brezpogojno predajo orožja. —
Srbska vlada na potu v Francijo. Aretacija oskrbnika našega konzulata na otoku Krtu.	_ .
Ruska fronta. — Rusi tudi včeraj ruso
obnovili svojih napadov. Pri Rarančah sovražnik pregnan iz sprednjih postojank — Na severni fronti snežni zameti.
Italijansko bojišče. — Topovski boji na primorski in tirolski fronti se nadaljujejo. Uspešen nastop naših letal na Goriškem nroti italijanskim priveznim balonom.
Zapadno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Bombardiranje Lensa.
Turska bojišča. — Pri Kutelaman jse nadaljuje topovski boi. — Na kavkaski fronti se nadaljujejo srditi boji. Med reko Aras in dolino Ida so se Turki za par kilometrov umaknili in prizadejali poprej sovražniku velike izgube._
ir s Črnogoro.
SUfr*#U, 17. (Kop.) Uradno se objavlja -17. |an»arja 1916, opoldne
Krak črn9fi©pski in crnogorska vlada sta dne 13- Januarja xa-prcsUa za aasiavšiev sovražnosti In ^Ičetek Mirovnih pogajanj.
Mi smo osig&vorili, da se zamore ugoditi €ej prošnji Be po brezpogojni predaji orožja crnogorske armade.
Črnogorska vlada je včeraj sprejela našo zahtevo po brezpogojni predaji orožja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hoier, iml.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Izjave liize o prošnji Črnegore za mir.
BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Tekom seje je ministrski predsednik groi Tlsza izjavil : » KraU in vlada Črnegore sta zaprosila za uvedbo mirovnih pogajanj, nakar smo zahtevali kot predpogoj brezpogojno predajo orožja. Ravnokar sem dobil poročilo. da je Črnagora sprejela brezpogojno predaio orožja. Vsled tega se bo po izvedbi kapitulacije zamoglo pričeti z mirovnimi pogajanji.« (Dolgotrajno odobravanje in Eljen - klici v vsej zbornici.)
K zavzetju Cetinja in okupaciji Črnegore.
SOFIJA, 15. (Kor.) Povodom zavzetja Cetinja piše »Balkanska Pošta«, da je bil izvršen s tem odločilen udarec v svrho končanja balkanske akcije četverospora-zuma. Osvojitev Lovčena in zavzetje Cetinja pomeni —cebno hud udarec za Italijo. List upa, da bodo morale čete entente iz Albanije.
LONDON, 16. (Kor.) Daily Cronicle« piše. da ie delovanje Angležev in Francozov ob jadranskem obrežju omejeno le na pomožno delovanje. Vojaška naloga ie prenuščena popolnoma Italiji, katere nameni pa niso znani. Baje so bile izkrcane dve do tri divizije v Valoni, toda o kaki vojaški podpori Črnigori ni nič znanega. Sklenjeno je bilo enostavno, da se pusii to malo deželo na cedilu.
Oskrbnik avstrijskega konzulata na Krfu aretiran.
LONDON, 16. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Oskrbnik avstroogrskega konzulata na Krfu je bil aretiran.
Francozi razstrelili mesto Kilindflr v Macedoniji.
MILAN, 16. (Kor.) Glasom solunskega poročila »Corriere della Sera« so Angleži in Francozi razstrelili mesto Kilindir. Uničili so tudi rezervoarje, osem mostov in brzojavne naprave. Sovražna letala bombardirajo danzadnevom angleško - francosko vojno taborišče, pri čemer so ubiti včasih tudi grški vojaki. Francozi so metali bombe na bolgarske linije.
Razmere v Atenah.
PARIZ, 16. (Kor.) »Temps« poroča iz Aten: Policijski prefekt je bil odstavljen. Za njegovega naslednika je bil imenovan polkovnik Palamiros. — Francoske oblasti na Krfu so aretirale več oseb radi vohunstva.
Grška zbornica.
ATENE, 16. (Kor.) Zbornica se sestane zopet dne 24. januarja. Po nekaterih listih bo v kratkem proglašeno obsedno stanje.
Kralj Peter odpotoval iz Soluna.
ATENE, 16. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Kralj Peter je danes na krovu francoske vojne ladje odpotoval. Odpotoval je z železnico v Edipsos, kamor dospe danes
zvečer.
SrittKa v:aaa odide v FnnOJo.
RIM, 16. (Kor.) Agenzia Steiani poroča: člani srbske vlade s štabom uradnikov, skupno 40 oseb in pri kralju Petru akreditirani diplomatični zastopniki zveznih držav so prispeli v Brindisi.
MILAN, 16. (Kor.) »Secolo« poroča, da ostane srbska vlada le začasno v Brindi-siju. Vlada odpotuje dalje v Francijo.
Anglesko-fronccsko rovarjenje na Grikem.
»Berliner Tagblatt« objavlja z dobro informirane diplomatične strani sledeče zanimive podatke o položaju na Grškem: Položaj, ki je nastal vsled izkrcanja Angležev in Francozov v Solunu, tudi še danes ni za Grško popolnoma pojasnjen Edina pozitivna izprememba, ki se je izvršila v zadnjem času, je dejstvo, da se je ne samo grška vlada ampak tudi grško javno mnenie sprijaznilo z mislijo o sodelovanju Bolgarov pri operacijah proti Solunu in da ogorčenje proti Angliji kakor tudi nezaupljivost napram Italiji dnevno narašča. Gotove okoliščine vabijo Grško vsekakor na stran centralnih držav. Na drugi strani pa obstojajo momenti, ki so dosedaj preprečili odločno stališče Grške, v nezmanjšani meri dalje. Grška mora slejkoprej vedno računati z bombardiranjem obrežnega obrežja po angleško francoskem brodovju in je vrh tega v pre-skrbovanju s premogom in živili popolno-! ma odvisna od Anglije. Anglija spusti v deželo vedno le za osem dni živil. Opirajoč se na to obvladovanje morja, tudi Angleži in njihovi zavezniki še niso opustili nade, da pridobe Grško na svojo stran. Z naravnost nezaslišno skrupulo-znostjo nadaljujejo svojo politiko rovarje-nja v Atenah. Okoliščina, na katero posebno računajo, je takozvano nespravlji-vo nasprotje med Bolgarsko in Grško. Ententa organizira neprestano nove tolpe, da provocira kak resen majni konflikt med Grško in Bolgarsko.
P O D L
TEK
GRESNICE.
Roman. — Fra seoski spisal Xavi«r 4» Moatćpla
—	Stvar je čisto enostavna. Pred kratkim sem kupil prav srčkan gradič, ki stoji nekaj milj od Pariza, pri Essonu, ob orleanski cesti. Je to namreč lovski paviljon krasnega posestva, ki je bilo nekdaj last rodbine de Gramrnout. Ta gradič je bil zgrajen za časa Ludovika XV. in kaže v vsem boljši slog onega časa. Želel sem, da bi opremil gradič v enakem slogu, da bi oprema odgovarjala arhitektomskim okraskom zunanjosti, in tako se mi je posrečilo nabaviti opremo v pompadour-skem slogu, ki, mislim, da se bo prav dobro prikladala zgradbi sami.
—	Ta vaša misel je bila res izborna.
—	Kajne? Veliki salon in budoar učinkujeta izborno. Samo nad vrati manjka oovsod slik. Vandali Id so bivali na tem
njen načrt. Kralj in generalni štab sta slejkoprej prepričana o končni zmagi centralnih držav in njenih zaveznikov. Ogorčenje proti politiki entente je že mogočno narastlo. Tudi obisk kralja Petra srbskega v Solunu in napovedani prihod črnogorskega kralja Nikole na grška tla sta zelo slabo učinkovala v Atenah.
Roško bojišče.
DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno se objavita: 17. januarja 1916, opoldne.
Na besarabski in vzhodnogališki front! uvedena ruska ofenziva je tudi včeraj opustila obnovitev napadov. Vladal le v splošnem mir. Le v ozemlju vzhodno Ra-ranč so naše čete po srditih bojih pregnale sovražnika iz sprednjih postojank, zasule njegove jarke ni razpele žične ovire. V območju armade nadvojvode Jožeta Ferdinanda so bili odbiti trije ruski napadi proti črti naših poljskih straž. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. januarja 1916.
Snežni viharji so na večjem delu fronte preprečili bojno delovanje. Le na posameznih mestih so se vršili boji med patruljami. Vrhovno armadno vodstvo.
Četrti prodorni poizkus Rusov.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 14. januarja 1916.
Na besarabski fronti je bil bojni odm.u le kratek. Po kratki novi ureditvi skupaj zbranih skupin so pričeli Rusi včeraj zjutraj četrti prodorni poizkus. Tekom dneva in ponoči so pognaii svoje naskako-valne vrste petkrat v boj proti sedaj že tri tedne zaman napadanemu ozemlju med Toporovcem in Rarančami. Vsaka napadajoča sovražna kolona je bila od naših uevstrašnih braniteljev decimirana in prisiljena k umaknitvi. A^iljerija braniteljev je silno razsajala med napadalci. — Iz Cernovic se javlja o zadnjem velikem ruskem naskoku: Cernovice so bile dne 14 t. m. od 4 zjutraj do poldne v znamenju srdite kanonade, ki je bučala z bližnjega bojišča. Sovražnik je imel, kakor pripove dujejo v Cernovice došli ujetniki, zopet silne izgube. V zračnem boju s tremi ruskimi enokrovniki je zmagal avstrijski dvokrovnik. En sovražen aparat Blcrio-tovega sistema je bil težko poškodovan in je moral iskati zavetišča na rumunskih tleh. Po poročilih rumunskih listov pripisujejo ruski oficirski krogi ofenzivi
v
vzhodni Galiciji in v Bukovini odločilen pomen.
Dejstvo je tudi, da poizkušajo Angleži in Francozi z velikimi denarnimi svotami izzvati spor v grški armadi in s posredovanjem Venizelosovih pristašev spraviti del grške armade na svojo stran. Kljub temu velikemu rova-rjenju težko, da se ententi kedaj posreči
DUNAJ, 17. (Kot.) Uradno se objavlja: 17. januarja 1916, opoldne.
Topovski boji na posameznih točkah primorske fronte in na tirolski fronti se nadaljujejo. Greben, na katerem se nahaja cerkev Oslavja, so naše čete vsled tjakaj združenega sovražnega artiljerijskoga ognja zopet izpraznile. Na Goriškem so prisilili naši letalci več italijanskih pri-veznih balonov, da so se spustili na tla, in obmetavali sovražna taborišča z bombami.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Posebne konference v Rimu.
RIM, 16. (Kor.) Salandra, Sonnino in Carcano so imeli v zunanjem uradu posebno konferenco. Kralj je zopet sprejel poslanika Tittonija in kolonijalnega ministra Martinija.
posestvu, preden sem je dobil v roke jaz, so poprodali najlepše Boucherjeve in NVatteaujeve slike in dasiravno sem jih iskal povsod, jih nisem mogel najti več... Potrebujem torej zelo spretnega slikarja, ki mi izpolni te vrzeli, in mislil sem, da bi morda vi sprejel to delo.
—	Storil ste popolnoma prav tako, gospod.
—	Torej sprejemate?
—	Z največjim veseljem. Zelo bi me veselilo, da bi prevzel izvršitev posnetkov teh znamenitih mojstrov osemnajstega stoletja.
—	Delo popolnoma lahko izvršite v svojem ateljeju. Ko bodo slike končane, jih samo treba namestiti v okvire nad vrati. Treba je samo, da vidite sobe in si izmerite velikost ter si ogledate slog o-stalih okraskov. Kar se tiče predmetov slikam, popuščam popolnoma vam, da si jih izberete po svojem lastnem okusu.
—	In verjemite mi, da zastavim vse svoje moči, da se izkažem vreden vašega blasrohotnttra zaunania-
—	Rad bi videl, da bi kolikor mogoče kmalu že* imel to stanovanje popolnoma obnovljeno. Kedaj mislite pričeti delo?
—	Kedar želite vi.
—	Torej takoj.
—	Takoj— zakaj ne!
. — Odlašala torej ne bova prav nič in jutri se popeljeva v Essone. O, vaša odsotnost ne bo trajala dolgo. Peljeva se z železnico in ob devetih in pet minut, torej zvečer, bova že zopet v Parizu. Ali vam je prav tako?
—	Popolnoma prav.
—	Upam, da nama najin skupni prijatelj, gospod Karel, napravi veselje in odide z nama. Zajtrkovati bomo tamkaj mogli precej dobro in tudi obedovati.
—	O^ — je vzkliknil Karel, — ta izlet na deželo mi je zelo všeč.
No, torej; jutri četrt po osmih bo stal moj voz pred vašimi vrati. Na svidenje, gospoda, jutri zjutraj.
—	Na svidenje, gospo baron!
Bankir se je poklonil ter odšel in
MauriM tra ie snrp.mil do stoimiic.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. januarja 1916.
Nobenih bistvenih dogodkov. V mestu Lensu ie bilo po sovražnem topovskem ognju 16 prebivalcev ubitih in ranjenih.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 16. (Kor.) Na tozadevno vprašanje je vlada izjavila, da znaša število dosedaj še neinterniranih Nemcev v Veliki Britaniji 7.449, število Avstrijcev 5.088. Parlamentarni državni podtajnik Tennant je izjavil na vprašanje, da je ekspedicija v Mezopotamiji podrejena vladi Indije. Ne more povedati, če dove-dejo nadaljni razvoji do kake izpremembe.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Pri Kutela-mari se nadaljuje topovski boj s presledki. — Kavkaska fronta: Sovražnik je nadaljeval -^r?ade na naše postojanke na severu in jn<*!! reke Aras in je doživel oo-sebno težke izgube tekom srditega boja med reko Aras in dolino Id. V tem oddelku so se naše čete, potem ko so nad en teden zadrževale znatne sile sovražnega krila, umaknile iz sprednjih postojank v »>3r kilometrov južno Arasa se nahajajoče postojanke.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Bagdadski lis; »Sada i Milet« poroča: Angleži so četam garnizije v Kutelamari že pred 14 dne v znižali racijo kruha na polovico. Poizkusi da bi se oskrbelo mesto z živežem, so se izjalovili. V mestu se nahaja 3.000 ranjencev, ki so bili ranjeni tekom obleganja mesta.
Sklicanje dume.
LONDON, 15. (Kor.) »Times« poročajo
Petrograda: V dobro poučenih krogih se domneva, da se snide durna najpozneje dne 4. februarja k daljšemu zasedanju.
Kronanje Juanšikaja.
LONDON, 15. (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga, da se bo kronanje Juanšikaja cesarjem vršilo dne 9. februarja. Avstrija in Nemčija da ste priznali monarhijo. Juanšikaj je mnenja, da bo z lahkoto zatrl vstajo v Yunanu.
General Doiren prispel v Kapstadt.
LONDON, 16. (Kor.) General Doiren, ki prevzame vrhovno poveljstvo nad četami proti nemški vzhodni Afriki, je prispel v Kapstadt__
Novi indijski podkralj.
LONDON, 16. (Kor.) Lord Chelmoford je bil imenovan za indijskega podkralja. Svoj urad nastopi meseca marca.
Povodenj na Irskem in na Nizozemskem.
LONDON, 15. (Kor.) V Kings County (Irska) je voda velikega kanala prestopila bregove. Več krajev je odrezanih od sveta. Povzročena je velika škoda. Mnogo živali in polj je uničenih. Med prebivalstvom vlada velika beda
AMSTERDAM, 16. (Kor.) Na poplavljenem otoku Marken je zgubilo življenje 16 ljudi, med njimi 7 otrok. Na Zajdrskem jezeru poplava popušča.
AMSTERDAM, 16. (Kor.) Na otoku Marken je bilo vsled popiavja in viharja skoro popolnoma uničeno ribiško brodo-vje. Iz raznih delov poplavljenega o-zemlja se poroča, da voda zopet pada. V Amsterdam prihajajo neprestano čete beguncev z rešeno živino. Kraljica je danes posetila begunce. Škoda znaša več milijonov goldinarjev. Poplava, ki se pričenja neposredno pri Amsterdamu, sega na severu do ozemlja Edama in se razširja
—	lim l — ie dejal Karel svojemu prijatelju, ko se je vrnil le-ta, kaj praviš? Meni se zdi, da je to mecen najboljše vrste.
—	Zdi se, da je prav imeniten člpvek. — je odgovoril Maurice, — in boga mi, zelo žal mi je, da moram reči, da mi ugaja zelo malo.
—	Ne ugaja ti? — je vprašal Karel začudeno.
—	Prav nič.
—	Zakaj vendar ne?
—	Povedal sem ti, da ne vem. Na tem gospodu de Vaunoy je nekaj, česar ne morem prav spoznati, kar me pa proti moji volji odvrača od njega in vzbuja nezaupanje.
—	To je vendar neumno.
—	Ne trdim, da ni. Bodi pa le prepričan, da se ne bom dal motiti po tej neskladni smešni antipatiji. Storil bom vse, kar mi je mogoče, da bo tvoj bankir navdušen po mojem talentu.
—	O, v tem pogledu me ne skrbi prav nič. Zal mi ie pa. da imaš take neoseova-
proti zapadu do Purmerenda. Kmetijstvo in znaten del ribištva Zajdrskega jezera je za dolgo časa uničeno.
AMSTERDAM, 17. (Kor.) Otok Mar. ken, ki je bil posebno težko prizadet po poplavi, je v trenotku, ko je nastopila katastrofa, za nekaj časa popolnoma izginil. Sedaj so višje ležeči deli zopet izven vode, toda ostali otok je pod vodo in je razcepljen v dva dela. 14 hiš je popolnoma porušenih, le 4 so nepoškodovane.
Potres na Angleškem.
LONDON, 15. (Kor.) Iz srednje Anglije se poroča močen potres. V dolini Rhymne se je odtrgal večji kos zemlje.
Položaj.
17. januarja.
Zasedenje Črnegore, izvršeno faktično z zavzetjem dominirajočega Lovčena, čemur je moral neizogibno slediti padec Cetinja, glavnega mesta Črnegore, je seveda predmet živahnih razprav v glasilih obeh skupin vojujočih se strank. Glasila centralnih vlasti se radujejo na tem, v sedanji balkanski vojni militarično menda najznamenitejem dogodku ter mu pripisujejo — predpostavljajoč, da Lovčen ostane v avstrijski posesti — nedogledno važnost za bodočo pozicijo monarhije ob naši strani Adrije, kakor tudi nasproti ostalemu Balkanu. Nekateri listi smatrajo že kot gotovo dejstvo, da smo odslej mi gospodarji na Jadranskem morju.
tno je že gotovo, da je zavzetje Lovčena in zasedenje Črnegore med najsijajnejimi čini, kolikor jih beleži zgodovina vojen.
Cetinje je četrto glavno mesto, ki so je v tej vojni zavzele čete centralnih vlasti: Bruselj, Varšava, Belgrad, Cetinje, Zavzetje Lovčena je bilo oddavnaj vprašanje neprestane skrbi avstro-orgske politike. Sedaj je rešeno. Ako ostane ta rešitev v smislu, kakor so jo rešile naše čete, bo to — kakor smo že rekli — velike važnosti za našo defenzivno pozicijo na Balkanu in ob Adriji sploh. Pred vsem se neha s tem neprestano ogroževanje našega vojnega pristanišča v Kotoru, kjer so bile naše pozicije zelo šibke, ker je bilo nadvladujoče gorovje v drugih rokah. Lovčen pomenja za Kotor to kar Taraboš za Skadar. Zavzetje Lovčena je torej važen dogodek v taktičnem, strate-gičnem, vojnopoiitičnem in tudi v političnem pogledu v pravem, navadnem pomenu te besede. Z Lovčenom v svoji posesti je postala avstro-ogrska monarhija šele prava polnoveljavna balkanska država in bo imela šele prav trdna tla pod nogo napram ostalim balkanskim državam.
Tako je Črnagora zapala isti usodi kakor Belgija in Srbija.
V tem hipu, ko pišemo te vrstice, nam je došla senzacijonalna oficijelna vest, da je črnogorska vlada storila korak, ki je pač najpametneji vpričo takega obupnega položaja. Črnagora ie zaprosila za mirovna pogajanja ter je privolila v brezpogojno odložitev orožja. Po izvedenju kapitulacije se morejo pričeti mirovna pogajanja.
Ta korak črnogorske vlade prinaša naši monarhiji poleg militaričnega tudi velik političen uspeh.
Medsebojna očitanja med Italijo in o-stalimi vlastmi entente radi katastrofe v Črnigori se nadaljujejo in groze, da se razširijo v očiten konflikt. Angleški listi obsipljejo Italijo z grenkimi očitanji, češ, da bi bila ona lahko kaj storila v rešitev Črnegore. Dolžna da bi bila to tudi — sebi, kaiti Italija da ima istotako važne interese na vzhodni obali Adrije, oziroma na obstanku Črnegore — vsled političnega in sorodniškega zavezništva med
HHgBMSIll llP"|WEMiMag"
ne predsodke glede tako vrlega moža, ki te ceni po vsej tvoji pravi vrednosti in ki ti tudi to kaže na kovinski zveneč način.
—	Ne boj se, — je odgovoril Maurice,
—	jutri ne bo niti sledu več o teh mislih.
Nato je potrkal Maurice dvakrat ali trikrat na vratari so vodila iz ateljeja v sy*alnico in zaklical:
—	Leontina! Ljuba Leontina!
—	Kaj je, dragi moj? — je vprašala;
—	tu sem. Česa želite od mene?
—	Povedati vam hočem, da obogatimo, zelo obogatimo, neizmerno obogatimo in da boste imela sijajno ženitovanjsko košarico. ^
—	To je le majhen košček vse moje sreče, — je odgovorila smeje Leontina.
—	Da, tako pravijo in mislijo mlada dekleta le tako, kajti v resnici pa se ne dogaja nikoli, ta bi jim ne ugajale lepe obleke in kašmirski šali.
* Na Francoskem je narada, da izroči na d.ia poroke ieain ueve»ti 7. bogatimi darovi napolojeuo &eaitovaajk&o ko»*rieo.
Sfran fl.
.EDINOST- štev. 18.
▼ Trstu, dne 18. januarja 1916.
obema državama — kakor jih ima Anglija na Dardanelah. Pa tudi ruski car ie baje hudo ozlovoljen na Italijo. Krakovska Nova Reforma« javlja vsaj, da so Crni .orci zaprosili carja za hitro pomoč, a car da je odgovoril, da Rusija za sedaj ne more podpirati Črnegore, ter je opozoril na Italijo, katera da ie doslej najmanje občutila voino breme, dasi ima velike morafične obveznosti napram Balkanu!
Seveda se v Italiji branijo, kolikor le morejo, pred temi očitanji in jih zavračajo precej rezko. »Corierre della Sera« se jezi, da se Angleži, Francozi in Rusi ne zadovoljuieio s tem, da je Italija poslala svoje čete na svojo mejo. In potem stavlja vsekakor — to treba priznati — kočljivo vprašanje: »Kdo pa bo pomagal nam, če bi Nemci in Avstrijci začeli z ofenzivo in vdrli v Italijo?!« Potem pa sporoča ententi odkrito in na vsa usta, da nobene dokazilne umetnosti, pa bilo tudi najslavnejih strategov entente, ne morejo pregovoriti Italije, da bi oslabila svoje obmejne sile ter se lovila — za pustolovstvo. Nehvaležno da je, ako se od Italije zahteva več, nego je storila in še stori. In potem konstatira kaj zbadljivo: usoda Lovčena je bila v rokah Francozov deset mesecev poprej, nego je Italija vstopila v vajI10 _ Zakaj ni zadostno poskrbela zanj?! Krivda na propadu* Srbije in Črnegore je — tako kliče »Corriere« — pri tistih, ki niso znali preprečiti izdajstva Bolgarske. Če bi bili v avgustu hoteli poslušati nasvete italijanske vlade, ne bi bilo treba danes prihajati s krivičnimi očitanji .: Italiji.
iznati je treba, da se v Italiji dobro ip* " r branijo. In priznati je treba nadalje,	očitanja zlasti od strani Anglije naravnost brezobrazna po vsem tem, kakor postopajo Angleži z Italijo v pogledu aprovizacije. Povedali smo že, da je Italija storila korake pri angleški vladi, da bi dobivali žito in »oglje pod — recimo — bolj krščanskimi pogoji. Sedaj pa javljajo listi, da je italijanski finančni minister v zadnjem ministrskem svetu obvestil svoje kolege, da so vsi koraki ostali brezuspešni ter da Anglija nikakor noče izpremeniti pogojev za italijanske dobave! I
K - T smo že tolikokrat rekli: drago je ajigi- prijateljstvo tudi za - — zaveznike !
pr
m
TehniKa sklepa miru.
govalec, drugi kot premaganec. Ali tudi v tej smeri bodo morali revidirati stara na-ziranja. Ali dogoditi bi se moglo, da bo tedaj za Evropo sploh — prekasno. V največjem interesu človeštva je torej, da pridemo na jasno glede novih potreb tehnike sklepa miru, predno bo prekasno. Evropa potrebuje sklepa miru, pri katerem ne bo nobenih premagancev. Tak sklep miru ni le možen. Dosedanji potek vojne dovaja celo do izpoznanja, da nasprotna misel stremi po nemožnem. V Evropi sploh ne more biti več zmagovalca, ker nobenega nasprotnikov, ki so sedaj v sporu med seboj, ni možno več popolnoma premagati. Dokler en del stremi po popolni zmagi nad drugim delom, se oddaljuje zaželjeni cilj kot vešča, se podaljšuje vojna do tistega dne, ko poljubnosti omajajo trdno sklenjeno tradicijo in ustvarijo pripravljenost za kompromise pri vseh. Vsak dan zakasnitve tega izpoznanja pa stane tisoče človeških življenj, tretjino milijarde in zamude in škode prekinjenega reda.
V rokah njih, ki že izpoznavajo te nove potrebe, je usoda Evrope in poznejih generacij. Zato je dolžnost, ki jo imajo izpolniti, sveta.
Na to se avtor obrača proti sanjačem in nasilnim teoretikom, ki so »poprej norce brili iz pacifistov in hočejo sedaj z ino-žnarji in minami doseči »večen mir.«« Hočejo s tem preprečiti drugo vojno, a ne vidijo, da smo že na tem, da začnemo to drugo vojno! Prva je bila končana že pred tedni. Evropa se pripravlja, da s povečano silo in porabo novih strašnih žrtev začne z novo vojno.
(Konec pride.)
VtftGvno armađno poueljniftuo.
Generalni major Maksimilijan vit. Hoen, poveljnik c. in kr. vojnega tiskovnega stana, je priobčil pod naslovom »Oesterreich-Ungarns Oberste Herresleitung im Welt-kriege«, jako zanimiv spis o delovanju našega vrhovnega armadnega vodstva, iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Moderno vojno označuje vztrajanje armad v utrjenih postojankah in se zato imenuje taka vojna pozicijska vojna, pri čemer se nam vzbuja spomin na vojne v osemnajstem stoletju. Nehote nam vstaja pred duhom slika glavnih stanov Karla Lotarinškega, maršala Saksonskega in drugih vojskovodij, ki so bili središča si-„ ,	,	. , A1 jajnega družabnega življenja s slikovitimi
Pod tem naslovom je pnobcil dr. Al-1 paradami in šumnimi slavnosten, s čimer fred f I ned v listu »Neue Zuricher Zei- I s- ijetno in kratkočasno izpolnjevali tung* zares znamenita razmotnvanja o duIge premore brezdelja. Saj so nemški vprašanju, označenem v naslovu, o-pred-; maršali vodili s seboj celo igralce in pev-metu torej, ki je težko na srcu milijonom Hn w i5m np hHo freha notrrešati ve_ ljudi, prizadetih — direktno ah indirektno — po sedanji evropski tragediji. Znamenita so ta izvajanja, ker avtor izvaja v njih svoje zaključke toliko iz poteka vojnih dogodkov, kolikor iz neutajljivih dejstev, iz razmerja sil med vojskujočimi državami. Miren in stvaren je in zato logičen.
ce, da bi jim ne bilo treba pogrešati ve seloiger in oper in da so si tako preganjali
dolgčas.
Tedanja pozicijska vojna pa *fe bila čisto drugačna kot pa je današnja. Armade so bile majhne in so bile stisnjene v taboriščih, večkrat niti zavarovanih z
okopom, in to so bile nihove pozicije,
.... .... . , ,, . , . namreč postojanke, ki jih je bilo težko na-V izhodišče mu je naglasanje, da je se-	mimo katefih sovražnik ni m0ge]
danja vojna prekopicnila vse nacrte m pro- j £ & Tu annada |ahko mirno ostala?
račune. Na obsežnosti te pozicijske vojne, Rler .	Ia dobavijati živila in do-
na orjaških dimenzijah porabe municije, na dolgem trajanju bitk, njih porabe ljudi in njih ueodiočilnosti: so se razbile najlepše teorije vojne tehnike. Varali so se S £ačna
kler je miroval tudi sovražnik,
Današnja pozicijska vojna je čisto dru-Tudi tu gre za dobro kritje na
vsi glede možnosti trajanja evropske voj-1 lastnem ali osvojenem ozemlju, toda za ne, ki so jo ljudje, ki so hoteli veljati ko: kritje po skoraj popolnoma sklenjeni,
poznavalci razmer, proračunali na največ šest mesecev. Varali so se glede treskov take vojne. Tajni svetnik Riesser, ki je največja avtoriteta v Nemčiji na polju nauka o vojnem gospodarstvu, je označil troške vojne za Nemčijo v enem letu
dobro z okopi zavarovani bojni fronti, Tci leži neposredno pred sovražnikom. Na fronti, ki sega danes od Pilice visoko gori na ruskem Poljskem pa do rumunske meje v Bukovini, potrebuje armada na bojišču, kjer pravzaprav boj ne preneha
s 6V2 milijarde, pri čemer pa bržkone ni nikdar, neprestanega vodstva vrhovnega mislil na enoletno trajanje vojne. Resni-j armadnega poveljstva. T a velikanski or-čnost r-a ie šestkratno povišala njegov gamzem je treba preživljati in ga vzdrze-račun. Varali so se glede obsega udelc- vati vedno v popolni opremi m najbolje žencev na kaki evropski vojni, varali gle- oboroženega. Neprestano bivanje v bojni de gospodarske c iporne sile in organ iza- črti hitro obrablja bojna sredstva m moči cijske sposobnosti Nemčije, glede fizične in municije se porablja, da človek ne bi src Fr ip veT gelde financijelne moči Av- verjel, koliko. \ rhovno armadno povelj-stro -	glede vojne moči Anglije na ništvo ima vso silo dela, da vzdržuje
kopne i i i, ^ varnosti pred revolucijo v Ru- zveze z nadobavmmi viri v domovini. Po-siji, glede vrednosti velikih bojnih ladij, leg tega pa so potem se premeščanja mas
glede potrpežljivosti nevtralcev, glede državne zvestobe angleških kolonij, in
na fronti, da se vzdržuje protiutež proti sovražni ofenzivi ali pa da se doseže kje
glede tisoč drugih stvari. Vzlic vsem pri-'lastna krajevna premoč za napad. V ka-pravam desetletij so se morali vsi še le kem obsegu so se vršila taka premes-ined vcino učiti in se prilagodjati prido- kanja, je pač znano. Opozarjamo le na bljenim izkustvom in razmeram.	tirugo armado, ki je bila meseca novem-
Cim je torej vojna prekopicnila vse pro- bra 1. 1914. v svrho obrambe pruske račune, sklepa dr. Fried, da se tudi sklep! Slezije premeščena s skrajnega desnega miru ne more izvršiti po starem uzorcu!! krila na skrajno levo krilo, na sestavo Moramo se že sprijazniti z mislijo, da tudi močne fronte v Karpatih m na tako uspeš-
tu mora nastoniti nekaj povsem novega, da se tudi konec mora prilagoditi novi
obliki vojne!
no ofenzivo meseca majnika v zapadni
Galiciji.
Poleg teh bUiiO rekoč neposrednih nalog
Začetkom vojne so si na vseh straneh mora vrhovno armadno poveljništvo skr-M - - -	beti za vzdrževanje bojnih sil, ki se naha-
jajo na južnih bojiščih, zasledovati mora dogodke, ki se vrše tu, vplivati na sodelovanje brodovja z operacijami na suhem, biti v stalnih stikih z vrhovnim armadnim vodstvom nemške države, z vrhovnim armadnim vodstvom nemške vzhodne armade in končno tudi upoštevati splošni politični položaj.
Da more odgovarjati vsem tem mnogoterim nalogam in dolžnostim, je aparat, ki je dodeljen vrhovnemu armadnemu poveljniku feldmaršalu nadvojvodi Frideriku, zelo obsežen in kompliciran. V sploč-
po starem predstavljali tehniko sklepa miru. Sanjali so o »izprehodih« v Berolin in na Dunaj, dočim so imeli na drugi strani Pariz in London pred očmi kot cilj te vojne poloneze. Mislilo se je na strategi-čc u ~ sunek v srce« nasprotnika, na uničenje njegovih armad in na podlagi tega na narekovanje mirovnih poeojev. Tudi v tem pogledu so se naziranja izpremenila. Začeli so izpoznavati.^la te metode starih dobrih časov niso več izvedljive v moderni Evropi. Gotovo ni le slučaj, da se voina akcija potiska vedno bolj na periferno tega dela sveta in da sili sedaj že preko nje. Mesto v Berolin, na Dunaj, v London, ali Pariz, sili vojna proti Solunu, Carigradu, Bagdadu in Katri. Staro inili-tarično geslo, da se usode dežel izven Evronc odločajo v Evropi, se hoče, kakor se zdi, uresničiti v naobratni smeri. Sedai se nadejajo, da usodo Evrope dovedejo v Aziji in Afriki do odločitve.
Z revizijo naziranja o tehniki sklepa miru pa so še le na začetku. Ne upajo si še, da bi nove potrebe domislili do kraja. Se vedno vlada mnenje, da si pri sklepanju morata stari nasproti eden kot zma-
nem se deli v štiri dele: ožji štab vrhovnega armadnega poveljnika, operirajoče vrhovno poveljništvo, etapno poveljništvo in vojni tiskovni stan.
(Dalje prih.)
Razglas.
C. kr. namestništvo javlja z brzojavko, oddano 7. t. m., št. 11/14766:
Z ozirom na važnost, ki jo ima sedaj brzojavni in telefonski promet, in glede na potrebo, da se v kar najboljšem stanju vzdržujejo brzojavne in telefonske napeljave tudi tekom zime, ko je večja nevarnost, da se pretrgajo zveze, se v svrho takojšnje odstranitve morebitnih nedo-statkov v brzojavni in telefonski službi priporoča občinstvu, da nemudoma naznani vsako opaženo poškodbo napeljav bližnjemu brzojavnemu nadzorništvu, bližnjemu poštnemu uradu ali železniškemu čuvaju.
Trst, 16. januarja 1916.
MESTNI MAGISTRAT.
Razne politične vesti.
Pridruže 4 2 poljskih socijalnih demokratov k poljskemu klubu. Centralno glasilo poljske socijalno - demokratične stranke »Naprzod« piše: »Po dvadnevnih, kaj temeljitih posvetovanjih je naša strankina instanca pozvala poljske socialistične poslance, nai pristopijo k poljskemu klubu. Strankino zastopstvo ni pri svojem sklepanju sledilo nikaki fino zasnovani intrigi, niti ni storilo svojega sklepa v trenutku slabotnosti, ali nezaupanja do samega sebe in do naroda. Delavska stranka se je marveč izkazala sposobna največje žrtve, ki je v tem, da so se utišali vsi momenti, ki so nas v času miru upravičeno ločili, da se tako ustvari največja moč za narodno celoto. Da se doseže mogočen izraz solidarnosti naroda, je moral v sedanjosti prenehati boj med narodom. Od tistega trenutka, ko je stranka vzrastla iz otroške dobe, je spoznavala, da mora biti svoboda naroda bistveni cilj stremljenj poljskega proletarijata.«
Ta oficijelna izjava poljske socijalne demokracije — toliko važna za narodno-po-litično konstitucijo avstrijskih Poljakov, kolikor časteča poljsko socijalno demokracijo in nje plemenito razumevanje svojega razmerja do narodne skupnosti — nam narekuje vprašanje: more-li slovenska socijalna demokracija, ki zahteva, da jo priznavamo kot edino pravo zastopnico našega delavstva, trditi, da tega poslednjega ne veže1*^ iste dolžnosti in da nima zanj svoboda in bodočnost naroda iste vrednosti in pomembnosti?! In: ali ni za izvojevanje svobode tudi pri nas potrebna narodna solidarnost?! Nadejamo se, da se voditelji naše socijalne demokracije ne bodo hoteli le radi" starih predsodkov ali trme, ali pa radi kakih drugih neslovenskih ozirov odtezati resnemu razmišljanju o tej zadevi Časov, ki se jej socijalna demokracija vseh drugih narodov pokori in brez vsakih ozirov na katerokoli drugo stran?! Nadejamo se, da se tudi naši socijalni demokratje povzpno na narodno in etično višino češke in poljske socijalne demokracije!.
Dcsnsie vesti.
Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost, nadvojvoda Franc Salvator, je kot protektor Rdečega križa imenom Njegovega Veličanstva podelil gospej Antoniji dr. Slavlkovi, soprogi g. dr. Edvarda Sla-vika v Trstu, srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. Čestitamo.
Kaj to pomeni? (Na naslov deželne komisije za vzdrževanje družin vpoklicanih.) Anton Mikulič, po poklicu kočijaž, je bil 20. maja 1915. vpoklican pod orožje Ker njegova družina ni imela drugih dohodkov razen skromnega njegovega zaslužka, je imela njegova žena v smislu zakona seveda takoj od dneva njegovega vpoklica, torej od 20. maia 1915. dalje pravico do redne zakonite podpore in sicer bi ji šk>, ker ima skrbeti še za nepreskrbljenega sina, ki je star nad 8 let, in plačuje tudi najerrnino, 2 K 62 vin. na dan. Žena, Marija . .alič, stanujoča sedaj v Mondo nuovo št. 64., je tudi takoj storila potrebne korake, pa Še do danes, in to vkljub o-petovanim urgencam. ni dobila niti podpore niti odgovora o .tej zadevi. Poteklo je torej skoraj polnih 8 mesecev, odkar je bil vpoklican njen mož in odkar ima po zakonu neoporečno pravico do redne podpore, pa še ni dobila niti vinarja ter se nahaja vsled tega s svojim sinom, ker drugih dohodkov nima, naravno v največjih stiskah. Kolikor more, ji pomaga njen svak, da jo reši vsaj najhujšega, toda kdo more od njenega svaka, ki ima sam svojo družino, zahtevati, da bi skrbel za drugo družino zaiO, ker se ji iz neznanih razlogov do sedaj še ni prisodila podpora, ki ji po zakonu na vsak način gre! — Ko se je imenovana žena pred kratkim ponovno informirala kaj je z njeno zadevo, se ji je odgovorilo, da je bil dotični akt — za štev. 2061 — 8. t. m. v svrho poizvedovanja odposlan v — Ljubljano. In sve-
fovalo se ji je, da bi se osebno podala v Ljubljano, da stvar pospeši. — Vsak komentar k tej stvari iz razumljivih razlogov opuščamo. Usodili pa bi se tein potom apelirati na gospoda namestnika, ek-scelenco Fries - Skene-ja, ki je tekom sedanjih časov opetovano pokazal, da nima samo razumevanja za potrebe revnega prebivalstva, da ima temveč tudi resno voljo, da pomaga, kjer le more, usodili bi se torej apelirati nanj, da si da v opisanem slučaju natančno poročati ter da v interesu revnih družin, ki težko čakajo na skromno podporo, ukrene vse potrebno, da se take prošnje rešujejo hitreje.
Za naše hrabre branitelje doberdobske planote je poslala ženska podružnica Ciril-Metodove Družbe 250 kron, kot čisti dohodek dramatične predstave v Nar. domu, da tako po svoji moči ustreže želji Njegoše cesarske in kraljeve Visokosti, da se pomore našim potrebnim junakom tudi s kakšnim denarnim zneskom.
V Barkovljah sta se nedavno priredili dve majhni veselici, ena otroška in dekliška, druga mladinska. Pri prvi je bila namenjena polovica čistega dohodka za šolsko deco in polovica za naše hrabre branitelje, pri drugi veselici je pa bil določen ves dohodek za naše hrabre vojake. Iz dohodkov od prve 102 K in od druge 163 K, se je nakupilo razno blago, da se izgotovi perilo (gorke srajce, gorke nožne krpe in nekoliko prevlak za blazine), ki ga vedno potrebujejo posebno sedaj v teh deževnih in mrzlih časih in ki se naj bi poslalo direktno na fronto. Naše vrle Barkovljanke so sešile vse perilo brezplačno. Bodi jim tem potom izrečena iskrena zahvala, kakor tudi gospodu voditelju Kraševicu, kateri je vodil obe veselici, ter vsem drugim sodelovalcein in sodelovalkam, kateri so prispevali k dotični vsoti ter omogočili, da se je kupilo potrebno blago in tobak- za cigarete. V svesti naj si bodo, da so storili res blago, človekoljubno in rodoljubno delo. Del iz-gotovljenega perila in prispevkov, nabranih v »Nar. domu«, se je poslalo na dober-dobsko fronto, ostalo pa k soškemu pred-mostju, da pokažemo junaškim braniteljem naše uboge Gorice, da se jih tržaške Slovenke in Slovenci hvaležno spominjamo z iskreno željo, da bi se po končani zmagi zdravi in nepoškodovani vrnili v naročje svojih dragih.	A. S.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje.
Privatni promet z vojno-poštnimi paketi. Sprejemanje privatnih vojnopoštnih paketov k vojnim poŠtam 16, 34, 45, 46, 49, 95, 170, 190, 211, 233, 308 in 317 je ustavljeno.
„Glasbena Matica" v Ljubljani je morala preložiti koncert na korist goriških beguncev, napovedan za 16. t. m., na soboto 22. t. m., ker je gosp. tenorist Rijavec lahno obolel. Spored ostane neizpremenjen. Za koncert se kaže v občinstvu veliko zanimanje. Vsakdo bi rad slišal naše umetnike in žrtvoval tudi kaj za trpeče naše brate.
Umrli so:
Prijavljeni dne IG. t. m. na mestnem fizikatu: Cecotti Elizabeta, j8 let, v zavodu „Avstr^am. pod Skednjem, begunka iz Gorice; Dougan Marija, 15 let, Vrdela š'. 1010; Jazbic Terezija, uL Chio. za St. 11; ropor Terezija, 56 let, trg av Katarine 8; Tro h in Rozalija. 70 let, v zavoda »Avstro-amerik.* pod Skednjem, begunka iz Gorice.
Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem fizikatn: Degrassi Lucija, 75 let, v zavodu „Avstro-am. pod Skednjem, begunka iz Gorice: Germonič Helena, 81 let, Škorklja štev. 479; Pilane Rozalija, poldesto leto, Škedenj Ste v 1170; štercej Marij, 3 leta, Rocol Štev. i: 60 ; Žbogar Josiu. pol peto leto, ul. dei Pallini St 1; Šibelja Ana, 75 let, ul del Belvedere št, 40; Taft Elvira, 14 mesecev, ul. dei Lavorotori štev 17; Tolentino Izak Sabat* 70 let, uL del Farneto št. 15.
V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Batifi Josi-pina, 50 let; Benussi Marija, 65 let; Koejančič Lovreccij. 67 let; Nekrep Ivanka, 73 let; Pttrič Fran, 76 let; Spongia Jurij, 86 let; Vodopivec Anton, 80 let; Cok ^tefan, 39 let.
Kdo V3 kal?
Prosijo se podatki o naslednjih osebah :
Alojzij Fon, v oddelku rekonvaiescentov peš-polka	v Lublinu, rnsko Poljsko, ižče sv» je
starše, Ivana in Marijo Fon, doma iz Trnovega pri Kobaridu štev. 50. Kdor kaj ve, naj blagohotno sporoči na gornji naslov.
Izpred sodišča.
■ ■	NALI OOLUS		1::
□□ □□ □□		■a računajo po 4 sto t. besedo. 3dastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina maša 40 stotink. :	□□ □□ □□
Predrag petrolej.
Dne 17. decembra je kupoval neki vojak petrolej v mirodilnici Toso na trgu sv. Ivana. Ko je prišel na cesto z vrčem petroleja, ga je vprašal stražar Anton liro-vat, po kateri ceni ga je plačal. Na odgovor, da po 60 vin. liter, in ko mu je vojak tudi pokazal račun, sta se oba skupaj vrnila v mirodilnico. Blagajničarka Angela Gerdol, ki je napravila račun vojaku, je na vprašanje stražarja, po čim je petrolej, odgovorila: »Po 60 vin. liter.« V tei hipu je prišel gospodar Toso v mire. j nico in videč, za kaj gre, je ukazuj, .. I se izda nov račun. Blagajničarka ie tuil; i tega zgrešila, ker je zapisala zopet po t. vinarjev. Napravili so mu nato tretji ra čun in vojak je odšel. Stražar je napravi ovadbo proti Toso in Gerdolovi radi pretirane cene, ker je dva dni pred tem dogodkom padla cena petroleju na 56 vin.
Na razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obtoženec Toso izjavil, da on ni bil v prodajalni oni hip. On ie ukazal takoj 15. decembra vsem svojim uslužbencem, da naj sc petrolej prodaja po 56 vin. in ne več po 60 vin. Predlagal je o tej okolnosti priče Orcsta Bradaša in Pangoni Bazilija ter blagajniško knjigo.
Obtoženka Gerdol je izjavila, da je računala liter po 60 vin. po pomoti, ker Je že 4 mesece izdajala račune po 60 vin. liter, in ker se je šele dva dni pred dogodkom cena znižala. Napravila da je oni račun v dobri veri, kar dokazuje, da je drugi račun vpričo vojaka, stražarja in gospodarja zopet zgrešila in napisala 60, namesto 56. Sodnik je ugodil obtoženčeve-mu predlogu na zaslišbo prič in preložil razpravo za eno uro.
Ko so prišle priče in je prinesel Toso s seboj dnevno blagajniško knjigo, se je razprava nadaljevala.
Izhajalo je iz izpovedeb Bradaša m Pan-gonija, da je obtoženec Toso takoj 15. decembra, ko je stopila v veljavo znižana cena, obvestil vse v mirodilnici in zauka-zal. da se petrolej od tega dneva prodaja po 56 vin. liter.
Iz blagajniške knjige je tudi izhajalo, cJa se je petrolej razun onega prodanega vojaku, prodajal po 56 vin. liter.
Vbled teh podatkov je sodnik oprostil oba obtoženca, glede obtoženke Gerdol se je sodnik prepričal, da je v zmoti in dobri veri zaračunala po 60 vin. namesto po 56 v n.
ČEŠKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste. štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Dvllilrn f Amerikanske možke čevlje K 2150, rilllllU S navadne možtfb čevije K 23, ženske čevlje K 19 in 20. Ulica Barriera vecchia 9 21
TlAfi+MAČniPN P° možnosti dekfć, ee išče. —-FOSHtZnilU, Kaslov: via GalUeo Ga ilei £t.
8, IV. nad.
30
dva dobra Žagarja, vajena žagati in cepiti debela drva, s svojim delavskim orodjem. — Ponudbe na: Alberto Faber, nL Tesa štev. 22. .	22

F ftfi hI belega 'n rumenega vipavea naravnega vUU 111 se takoj proda po zmerni ceni. Vpradati pri Batjel. Gorica. Stolna ulica St 2 kateri ima vzorce, ali pa pri Valič, Zid. Most Skrilje 19.
71fltfl 9rebro- briljante kupuje in prodaja t * u UlilUt zlatarnica in urarnica Mihael Zitrin, Corso 47.	20
v Trstu, ulica San Ni-colo 11, odprt od 7 zj. do 1 • zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatin-ko n str-ko -vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (584
Buffet Vindoljona
EntnAVfrf Anton Jerkič posluje zopet v svojem rUIUsltil ateljeju v Trstu, Via delle Po^te št-v. 10.	'	24«G
Umetni zobje
i in brez čeljust!, zlate Krene in obroliHt
VILJEM TUSCHER
konce s. zobotehnfk
TRST, ul. Casermu št 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦
Fratefli Rauber
TRST, Via Torrense stv. 14, TKST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrelcin za sedlarje.
r
•"tTTBTfT" ™ ''
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cermak
se je prolil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
IzIMe zttBTlnt feofeflie. Hnttlraale.
@ UMETNI ZOBJE. •
^fe	ttfiWHEH Bana
1

Dr. H0RVATH
TRST, Via Carinfiia 39 Sptcliald za KOiNI In SPO&JM IOLUNI UBKOn m NERVOZNOSl ; mu MUZNI « HOHH ta SKUPIH. * IproJsM «4 10*1 pop« In 4> / iv«<«• ob nedeljah od 10 - f«
Dobiva se povsod!
Schichtovo perilo — Hejno perilo
Cenejši lit nažboljži nafln pranja s
Zamočl perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom yyŽenska hvala11. Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen" — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani delo, las, denar In milo. O-linoi je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
Dobiva se povsod I