KNJIŽNICA I29ft GROSUPLJE _ - ■ ____________ 7vi;v:ac^':‘ V: .__----- glasilo oiganizi . -uiuzenega dela Iskra - industrija IEZE tovarna baterij Zirtaj Ljubljana 'y \ "i K2J-! cofi/ m\*'> / c/ naj glai 1 januar 1976 letnik XI pravica in dolžnost V tej Številki objavljamo: GOSPODARSKI PLAH ZA 1976 GRADIMO OBJEKT ZMAJA IZSTOP ZMAJA IZ DO IEZE ? POSVET MLADIH 310 LAHKO ZADOVOLJNI ? KAKO POSLEJ ? PREGLED DELA SAMOUPRAVNIH 0R0AH0V IZGUBLJENI DELOVNI DNEVI 1 FLUKTUAOIJA DEDEK MRAZ 20 LET OBRATA ŠENTVID PRAZNIK ZMAJA ŠENTVID PRI STIČNI ODPADKI - SUROVINE 1976 BATERIJSKI SEPARATORJI DRAMA V ZADNJIH SEKUNDAH NAŠ ŠPORT 1975 KAKO DRAGA JE KULTURA ? ZADNJE NOVICE Z GRADBIŠČA ln druge zanimivosti Pred vami je prva številka glasila v letošnjem letu in kot običajno že daljše obdobje, se tudi tokrat pojavljajo eni in taisti avtorji sestavkov. S to ugotovitvijo pa vsi, ne samo uredništvo glasila, ne moremo biti zadovoljni. Težko bi dali odgovor na vprašanje, v čem je bistvo problema, če že načelno zanikamo, da ne gre za nesposobnost, "nepismenost", nepoznavanje tematike ali še bolj pavšalen izgovor na račun pomanjkanja časa, ko pa dnevno živimo v krogu naših vsakodnevnih pestrih dogajanj v Zmaju. Nedvomno ugotavljamo, da prav iz neposredne proizvodnje Ljubljanskega in tudi Šentviškega obrata ne slišimo ničesar. Sicer pa so tudi nekatere službe dokaj "zaprte" vase. Znano je, da sodelavci na nekaterih delovnih mestih posedujejo mnogo zanimivih informacij, ki pa nam, žal ostanejo neznane. Hkrati pa omenimo že predsednike raznih samoupravnih organov, odborov in komisij, ki bi bili dolžni sodelovati z našim glasilom, pa tega ne storijo. To pa vsekakor ni pohvalno. Urednik gospodarski plan za 1976 Delavski svet tovarne je na dov baterij ali za 9 % ve? nosti prodanih izdelkov seji dne 26.12 .75 razpravljal kot v lanskem lotu. Tako je odStejemo popuste o predlogu gospodarskega pl a- planirana bruto realizacija - direktni stroški proizvod- na za loto 1976 . Iz tena prc- iz prodaje baterij v vi čini nje so stroSki materiala, d log a so razvidni osnovni po- din 114 .153.000 din, iz pro- ki ga vgradimo v izdelke kazatelji in sicer: koli- daje ostalih izdelkov in tr- in osebni dohodki delavcev, člnskl plan proizvodnje, ovre- govskega blaga pa din ki so proizvajali te lzdel- dno te n po stalnih cenah, koli- 15 .324 .060 . Poleg tega je pla- ke, nabavna vrednost trgo- činski plan prodaje, ovrod- niran tudi izvoz 2.000.000 ko- vskega blaga pa je vrddnost noten po bruto prodajnih madov baterij, za kar pa fic svetilk in drugega blaga, cenah, plan realizacije in nimamo sklenjenih pogodb in ki smo ga kupili za nadal- mase pokritja po skupinah je ta plan le približen. V jnjo prodajo Izdelkov ter plan elementov preteklem letu smo uspeli - masa pokritja je ostanek poslovanja. izvoziti 1.966.000 kosov celotnega dohodka, po baterij. odbitku direktnih stroškov V obratu Ljubljana jo pred- - indirektni stroški pa so videna za 12 I večja proiz- Izdelan je tudi finančni razni režijski stroški, vodnja baterij v primerjavi plan iz katerega navajamo ne- vključno osebni dohodki de- z letom 1975, v obratu Sen- kaj važnejših pokazateljev lavcev, ki ne delajo dire- tvid pa za 9 %. Tako bomo (v 000 din) - v primerjavi ktno v proizvodnji in po- proizvedli v Ljubljani 1 z ocenjenimi podatki za leto godbene ter zakonsko ob- 34,493 .500 komadov baterij, 1975 . v Šentvidu pa 1.400 .000 komadov baterij. Povečal sc bo predvsem obseg proizvod- 1975 1976 Indeks nje super baterij 8 14 in R 20, poleg tega pa bo v leto- 1. Utruto realizacija 13 .264 135 .302 10 3 Snjem letu stekla proizvod- 2 . Bonitete 1 .887 22.526 113 n ja alkalnih baterij LR 6 3. Neto realizacija 11 L.377 112 .776 101 in LR 14 in to od 1. aprila 4. Direktni stroSki proizvodnjo in na);. naprej že v dveh izmenah. V vrednost trg .blaga 63 ,590 62 .254 98 obratu Šentvid pa ne bano 5. Masa pokritja 4 P.779 50.522 106 več proizvajali manganove- 6. Indirektni stročkl 3 3.591 47.367 123 ga dioksida za zunanje naro- 7. Ostanek bruto dohodka 9 .108 3.155 34 bo tovarne. že v drugem pol- lotju 1975 je bila ukinjena proizvodnja 9 V baterij 6F 22 Zaradi lažjega razumevanja - bruto dohodek pa je dol in tako bo obrat Šentvid tu- podajam razlago gornjih dohodka, ki ostane po od- di v lotu 197C proizvajal le izrazov: bltku vseli stroškov. 9 V baterije - CM' 22. - bruto realizacija jo seSte- Drugih sprememb proizvodnega vok vrednosti vseli prodanih Iz gornjih podatkov je raz- programa v letu 1976 ni pred- 1zdelkov vidno, da je za letočnje le- videnih in bo asortiman UTR - boniteto so popusti, ki jih to plani ran dokaj sla); rezul - baterij enak kot v letu 1975. pri znamo kupcem tat poslovanja in približno - neto realizacija predstav- v enakem obsegu prodaje kot V planu prodaje je predvido- 1 ja celotni dohodek, ki ga V preteklem letu . Proda j pa na proda ja 3 3 .89 3.500 koma- dobimo, če od skupne vred- cena nafiih izdelkov je pred- gradimo objekt zmaja videna enaka kot v letu 1975, dočim pa se obveznosti in stroški podjetja vsako leto večajo, poleg tega pa moramo zagotoviti primerno rast osebnih dohodkov v primerjavi s porastom živi jenskih stroškov ter v skladu z družbenimi smernicami. Taka rast pa mora biti v skladu z rastjo produktivnosti. Zato si moramo vsi prizadevati, da se bomo izognili nepotrebnim stroškom in čim učinkoviteje porabili delovni čas. Višina stroškov namreč ni odvisna samo od zunanjih vplivov - porasta cen materialom in uslugam, pač pa tudi od vseh nas in sicer na ta način, da štedlmo pri porabi materiala, skrbimo za Čimmanjši izmet, za čim boljšo kvaliteto izdelkov in drugo. Od vseh nas je torej odvisno, kako bomo gospodarili in kakšne rezultate poslovanja bano dosegli v letu 1976. Jožica Glažar Točkovni temelji z vezno armaturo na našem gradbišču Ljubljana, 9. januar 1976 . Danes je točno mesec dni od svečane uradne otvoritve novogradnje oziroma od položitve temeljnega kamna za 2.057 kvadratnih metrov velikega objekta. Napotil sem se na gradbišče, ki je bilo prav tako v megli kot pred mesecem dni. Zanimalo me je, kako potekajo gradbena dela. Ne samo dež, ampak tudi mraz nas je oviral pri delu, mi je povedal Karlo Feliks, odgovorni vodja gradbenih del. Kajti, če je več kot 5 stopinj mraza, delavci ne morejo delati in sicer jim zunaj tudi ne dovolimo delati. Lahko pa betoniramo v kasnem dopoldnevu, ko se temperatura nekoliko dvigne, vsaj na'-nič ali pa tudi samo na minus tri stopinje. V tem primeru betonu dodajamo cementol, to je kemična snov, ki preprečuje zmrzovanje. In kakšen je vrstni red opravljenih del v prvem mesecu gradnje, sem povpra.šal dal je . Ko smo j>osneli vrhnjo plast zemlje smo na določenih mestih skopali jame, jili zalili s podložnim betonom, nato zvezali armaturo ter postavili opaže. Po naknadni kontroli višine smo zabetonirali takozvane točkovne temelje, zatem pa Še okvir pasovnih teme-1 jev . Na prostoru za transformatorsko postajo smo delali najprej KARLO FELIKS vodja gradbenih del podložni beton in na položeno armaturo Še temeljne plošče. Tako mi je delovodja nanizal dokaj izčrpne podatke del v časovnem zaporedju. Res je bilo že marsikaj videti in to v teku enega - prvega meseca, v katerem je bil mraz in dež ter so bili še novoletni prazniki . No, in skoraj bomo v januarju zagledali postavljene stebre, sem ob slovesu 9. januarja dejal delovodji, ki je pritrdil: v najkrajšem času. O tein kot zadnjih novicah pa preberite r.a zadnji strani glasila . My izstop iz delovne organizacije I STALIŠČE ZMAJA V ZVEZI Z ORGANIZIRANOSTJO V PELOVNI ORGANIZACIJI IEZE IN ZDRUŽENEM PODJETJI’ ISKRA Po enoletni vključitvi Zmaja v DO IEZE ugotavljamo, da sc v tem obdobju nismo mogl1 organizirati tako, da bi lahko združevali delo ln sredstva. Temu ni kriva premajhna pripravljenost bodisi ostalih TOZD v IE7.F ali skupnih služb, niti ne pomanjkanje iniciative Zmaja, ampak to, da je Zmaj s svojo proizvodnjo in prodajo povsem različen od ostalih TOZD v DO. Izvirna napaka je bila, da se je leta 10 75 Zrna j sploh vključil v to delovno organizacijo. To je storil, ker takfrat druge izbire ni imel in ni hotel zavirati reorganizacije v celotni Iskri . Tekom leta je bilo več iniciativ na različnih nivojih, da bi poiskali stične točke, ki bi nas v DO lahko družile Ugotovili pa smo, da teh skoraj ni ali pa so tako šibke, da ne opravičujejo take organiziranosti. Manjkajo nam bistveni elementi, ki naj bi pogojevali povezanost v DO in to je : 1 . skoraj nič skupnega z drugimi TOZDI v DO IEZE. Z nobenim v DO se naš TOZD ne povezuje in proizvodi in polizdelki ne prehajajo iz ene TOZD v drugo (izjema so strokovne storitve Orodjarne) . Proizvodnja je kvečjemu podobna. 2 . I.a področju domačega prodajnega trga TOZD Zrna j ne more sodelovati oziroma nastopati z drugimi TOZDI v DO, kVr prodajamo gotove izdelke široke potrošnje, ostali pa elemente za industrijo in le delno za direktno prodajo. 3 . Proizvodna in tržna povezanost bi morala biti pogoj (ali smisel) za povezovanje TOZD v DO in predvsem za dohodkovno povezovanje. Ker ti pogoji v našem primeru niso izpolnjeni, tudi ni pogojev za smiselno povezovanje Zmaja v IX) IEZE. 4 . DO s tako različnim sestavom TOZD pa čeprav izstopa samo 1 TOZD se ne bo mogla organizirati enotno (kar pa je pogoj v izhodiščih za sestavo novega Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO IEZE), ker bo morala vedno upoštevati specifičnosti, čeprav samo ene TOZD. 5 . Zrna j ima dislociran proizvodni obrat v Šentvidu pri Stični, kjer je zaposlenih 110 delavcev. Slej ko prej bomo ustvarili pogoje za formiranje TOZD znotraj Zmaja, kar pa nam sedanja organiziranost onemogoča. Obstoj dveh obratov, od katerih je eden dislociran, tudi otežuje eventualen prenos nekaterih fun-kci j na IX). L . Tako sestavljena DO (z vključitvijo Zmaja) ne bo mogla smiselno zasnovati: 4 HAŽ r^r.AS -r dohodkovne povezave - reševanja skupnih ekonomskih sistemov za izboljšanje gospodar jen ja - organizacije, - informacijskega sistema itd. 7 . Zmaj ni direktno hor izon talno niti vertikalno povezan z nikomer v Iskri. Vendar olstoje možnosti za smiselno in ekonomsko opravičljivo povezovanje v celotno SOZD ele-ktrokovinske industrije, s čimer je bil Zmaj tudi motiviran ob integraciji z Iskro leta 1973. 8. Trenutni organizacijski modeli v Iskri niso primerni za bolj Čvrsto povezovanje takih TOZD kot je Zmaj (edina oblika DO), čeprav obstoji vrsta skupnih interesov izven določene DO, kot npr.: - proizvodnja Iskre v področju baterijskih naprav, - temeljito organiziran in koordiniran poslovni sistem - izvozna ekspanzija, - povečan tržni vpliv na: . domači nabavni trg predmetov dela . trg orodij in sredstev dela . na proizvodnjo in prodajo artiklov na baterijski pogon, - na tuje dobavitelje, - možnost širokega proizvodnega asortimana v okviru Iskre - koriščenje strokovnih kapacitet za izredno zahtevne strokovne naloge - AOP - štipendijska politika - namensko združevanje sredstev po interesu (tudi doli da mostno) . Tak interes pa ne moro biti ustvarjen v DO Ii:zr in niti v kateri drugi sedaj obstoječi DO v Iskri . 9 . "Zmaj" ne vidi možnosti za ekonomsko in druži ono opravičeno povezovanje v DO inzr. Ta povezava bi bila lahko izredno slaba (v kolikor bi bilo to za ostale TOZD sploh sprejemljivo). Traja lahko le za določen čas, da so da čas za pripravo izhodišč in aa\ustrezno mesto in organiziranost takim 70 Z D v Iskri kot je Zmaj. Ta prehodni Čas pa DO in TOZD Zmaj v ničemer ne obvezuje, da se na nivoju DO formirajo skupne službo v takem obsegu, da bi izpolnjevalo tudi specifične delovne zahteve Zmaja, niti Zmaj od skupnih služb ne bo zahteval, da zanj opravlja taka dola. Zato Zmaj tudi ne more pokrivati stroškov za dela, ki se zanj doscda j niso opravljala, niti jih ne planiramo . 10 . O stališču Zrna ja se obvesti vse poslovodne in samoupravno organe na nivoju IX) IPZ.I: in Z P . 11 . Čas 0 mesecev, kol 1 kor jo določeno v samoupra vnom spora -zumu, da traja rok za izstop iz DO naj se izkoristi za prilagoditev organiziranja v Z P tako, da bo našla svoje mesto tudi taka organizacija kot je Zmaj . V Zmaju še ni dokončan postopek za realizacijo gornjih ugotovitev. Ugotovitve so bile zbrane iz dosedanjih razprav na političnem aktivu, samoupravnih organih in na strokovnem nivoju ter posredovane poslovodnemu organu -direktorju v DO, v Času oblikovanja predlogov za organiziranost v do i r zr:. z a hvala Vsem bralcem glasila in pose boj našim upokojencem, ki so nam poslali novoletna voščila se po tej poti najlepše zahvaljujemo. 01 enem pa želimo, da bo MAŠ GLAS dosegel slehernega sedanjega in nekdanjega sodelavca in da bomo tudi v Lem letu ostali dobri prijatelji in zvesti bralci . Uredn ik RA S 01.A S S posvet mladih POSVET MLADIH V PORTOROŽU V dneh 5 6. in 7. decembra 1975 je bil v Portorožu posvet predsednikov osnovnih organi-zacij Zveze socialistično mladine Ljubijanc-rCcntcr, predsednikov koordinacijskih svetov ZSMS s sedežem v ot čini, predsednikov vodstev družbenih organizacij in društev, članov predsedstva občinske konference in predsednikov komisij, odborov in aktivov pri predsedstvu Občinske konference ZSMS Ljubijana-Center. Tudi iz naše osnovne orqanizacije se je tega posveta udeležil en član . Izkoriščam to priliko da na kratko seznanim vse člane osnovne organizacije ZSMS tovarne Zmaj z vsemi temami tega posveta. Obravnavane so bile nasled-nje teme: a) Zveza komunistov in ostale subjektivne sile v boju za samoupravljanje, b) Družliena samozaščita in krepitev odgovornosti ter večja udeležba mladih v vseh njenih oblikah, c) nekatera ključna vpraČanja idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja mladih v borbi za idejnopolitično rast in marksistično osveščenost mladih 1judi, d) Razgovor o osrednjih vpra čari jih organiziranosti in delovanja Z.SM v zvezi z uresničevanjem sklopov in stališč 4 . soje RK ZSMS. Prvo temo toga posveta jo po- dal tovariš Prane Šetinc, sekretar IK POK Z K Slovenijo. Tovi Šetinc je najprej orisal razvojno pot ZK od začetka do danes. Nadalje jo v dokaj obširnem izlagan ju primerjal pot jugoslovanske Zveze komunistov in ruske partijo ter orisal osnovne in najpomembnejše razlike med obema partijama. Med drugim je poudaril, da jo Zvesa socialistične mladine podaljšana roka Zveze komunistov in da mora kot taka tudi tako delovati . Za to pa si morajo prizadevati vsi komunisti kot tudi vsi člani ZSM. V popoldanski razpravi pa sc je tovariš Šetinc dotaknil problema konferenco evropskih komunističnih partij. Rekel je, da to ne sme biti samo konferenca KP ampak vseh demokratičnih in naprednih sil Evrope. Prav tako niso sprejemljivi razni forumski dokumenti o dolu, ki so jih dirigirale partije Sovjetske Zveze in DR Nemčije. Najostreje je obsodil razne napade na KP Kitajske, ki so prihajali s strani nekaterih partij Evrope. Skratka, potrebno je ustvariti pogoje za enakopravno delo, nc glede na to, katera KP je to. Drugo torno je podal tovariš Zemljarič Janez, namestnik repub 1 i Šk eg a sok rc* tar ja z a notranje zadeve. Družbena samozaščita je sestavni del pravic in dolžnosti na šili 1 j ud i, k a t jn zapi sano v ustavi . Potrebno je aktiviranje dela druži ene samozaščite na vseh področjih dela. Vse nosilce družbene samozaščite je potrebno sproti obveščati o oblikah javnega in podtalnega delovanja vseh negativnih sil, ki je uperjene) proti naši državi, njeni ureditvi in imovini. Sovražno politično delovanje in razni primeri družbenega kriminala sprožajo negativne pojave v naši družbi, zato jc treba takt? primere najostreje obsojati in jih v konkretni praksi ustrezno reševati. Zato jc potrebna večja varnostna kultura in obnašanje ter budnost vseli družbeno političnih organizacij. Ni malo primerov, ko je tudi malomarnost in neodgovorno obnašanje s področja prometa ena od oblik delovanja sovražnih sil, zato je potrebno večje povezovanje posameznikov in družbeno političnih organizacij z UJV, ki je direktno zadolžena za reševanje takih pojavov . Večje povezovanje med osnovnimi organizacijami Zveze komunistov, osnovnimi organi zacijami Zvezo socialistične mladine, sveti komun, krajevnih skupnosti, občinskimi konferencami bo prineslo ogromno uspehe, če bo to sodelovanje res zaživelo. Ogromno lahko tudi storimo s tem, da vzgajamo ljudi za samoupravi jan je, je med drugim dejal tovariš Zemljarič . Nekatera ključna vprašanja o idejnopolitičnem usposabljan ju in izobraževanju mladih je podal tovariš Makovec Igor t organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS I.jubl jana-Cen ter . Eden osnovnih problemov pri ide jnopolitičnem usposablja -n ju je med drugim prcrv.i jhna zainteresiranost članov naše samoupravne socialistične družbe za lastno izobraževanje. To je, da bi se bolj posvetili prebiranju dnevnega časopisja in strokovne literature, ki v dokajšnji meri zadovoljujejo vsaj osno- vam znanja. Velik problem je tudi v tem, da takorekoč nimamo pedagoškega kadra, ki bi izobraževal mlade ljudi v socialističnem duhu. Več pozornosti bi morali posvetiti mestom, kjer se mladi sestajajo in preživljajo svoj prosti čas. V osnovnih organizacijah pa je potrebno premo Občinske konference ZSM Ljubijana-Center aktivno sodelovati na področju izobraževanja, saj Občinska konferenca organizira veliko političnih šol, seminarjev itd. Žal pa na teh oblikah izobraževanja ni dovolj mladih iz osnovnih organizacij 7.SM in odmev ni tak, kot bi moral biti. V samih osnovnih organizacijah pa bi morali ustanoviti akcijske odbore in aktive mladih komunistov, kajti prav ta dva aktiva bi morala biti osnovne gonilo akcije, na osnovi katerih bi k delu pritegnili mladino. Seveda pa ob vsem*tem ne smemo zanemarjati dosedanje oblike sodelovanja. Zaostriti moramo odgovornost do kadrovanja v OK ZSM Ljubi jana-Center. Razgovor o osrednjih vpra- Formiranje členov R 10 san j ih organiziranosti in delovanja v ZSM v zvezi z uresničevanjem sklopov in stališč 4. seje RK 7SMS je vod i 1 to variš Pestovnik Karel, sekretar Občinske konference ZSM Ljubijana-Cente r. Pogosto ee dogaja, da starejši člani osnovne organizacije zavajajo začetnike v tem smislu, da idejnopolitično izobraževanje ne jemljejo dovolj resno in zato se predsedstvo osnovne organizacije po več let ne spremeni, poleg tega pa ni nobene kadrovske osnove . Jemljejo jo kot stvar partijske linije, kar pa je popolnoma zgrešeno. Potrebno je lastno spoznanje o nujnosti idejno političnega izobraževanja in sprememba mišljenja v pozitivnem smislu. Tovariš Destovnik je poudaril, da se je na tem področju po 4. seji RK ZSMS precej spremenilo. V večini osnovnih organizacij so bili formirani aktivi mladih komunistov, akcijski odbori, debatni krožki itd. Veliko je bilo storjenega na prenešanju tradicij NOD na mlade, saj je bilo organiziranih veliko pohodnih brigad. Prav v letu 1975 sc je močno povečalo število mladih, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. Seveda pa to še ne pomeni, da smo s sedanjim stanjem zadovoljni. Zato si moramo še bolj prizadevati, da se sedanje stanje izboljša. Maks Peta v s pišite v naš glas gledališče Od 18.10.1975 smo si ogledali 7 predstav in sicer 4 predstave v Drami in 4 v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Beraško opero si jc ogledalo 4o naših delavcev, Izgubljenega sina pa 86 naših delavcev. Otroke sonca 24 delavcev, Van-jušinovi otroci 20, Lizistrato 34, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 30, Mačjo igro 50 in Živite kot svinje 30 delavcev . Največje zanimanje za ogled predstav je med delavci v vzdrževanju, sledi marketing sektor ter plansko organizacijska služba, delavci v obratu pa se predstav udeležujejo v manjšem številu. Skupaj je bilo nabavljenih 320 kart. Predstav se v glavnem udeležujejo vedno isti delavci. Razpored za predstave visi nekaj dni prej na deski v menzi, tako da vsak, ki je zaniteresiran lahko pride po karto v splošno kadrovski sektor k socialni delavki. Predhodno se je potrebno prijaviti, da socialna delavka naroči potrebno število vstopnic. Bili bi zelo veseli, če bi se predstav udeleževali v večjem številu delavci iz neposredne proizvodnje, kajti tudi njim so namenjene. Zmotno pa je mnenje nekaterih, da so v Mestnem gledališču Ljubljanskem boljše in bolj sprejemijive predstave kot v Drami. F .0 . P.. smo lahko zadovoljni ? PREGLED DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSM V TOVARNI V letu 1975 V decembru 1975 je kila izvedena redna letna konferenca in ustanovni zbor osnovne organizacije ZSM v tovarni, na kateri je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo v sestavu: Ikalec, Kocman, Podržaj, Jež, Muhič, VujakoviČ in Šimenc. Novo predsedstvo in organizacija zveze socialistične mladine v tovarni je takoj začelo z delom in prvi sestanek osnovne organizacije je bil že v januarju 1975, Na tem sestanku smo napravili pregled realizacije programa za prejšnje leto ter začeli pripravljati program za leto 1975. Obravnavali smo tudi poslovnik o delovanju in organiziranju koordinacijske konference ZSM ZP Iskra . Svoj statut in poslovnik o delu pa je organizacija sprejela na konferenci . Do konca leta 1975 je bilo potem še 2o sestankov, torej skupno 21, sestajalo se je predsedstvo aamo, v razširjenem sestavu ali celotno članstvo organizacije. Posamezniki pa so sc med seboj večkrat dobili in se dogovoril 1 za nekatero akcijo, ki so bile [otem sprejete na skupnem sebtanku. Pa poglejmo nekaj sprejetih dogovorov na posameznih sestankih ter tudi njihovo realizacijo. Športne in rekreativne dejavnosti in realizacije sprejetih dogovorov ne navajam, ker je to področje Že obdelal tovariš bol te Metod v svojem članku "Športna in rekreativna dejavnost v letu 1975" v današnji številki glasila. Na 2 . sestanku se nismo dogovorili kaj posebnega, razpravljali smo bolj na splošno o našem delu . Na 3. sestanku smo se dogovorili, da pripravimo kratek program ob proslavi obletnice smrti Franceta Prešerna. Program in recitacije smo pripravili, se jih naučili, proslavo pa potem ni bilo. Zakaj ne, ne bi navajala, ampak nismo bili mi krivi za to. Iti tej seji smo se že začeli pripravi jati tudi na proslavo praznika podjetja ti. marca . Razdelili smo si zadolžitve za izvedbo kulturnega programa. Na tej seji smo tudi dokončno in podrobno pripravili naš program dela skozi celo leto in finančni predračun [»otrebnih sredstev za izvedbo programa. Na 4 . sestanku smo obravnavali kandidate za zasedbo vodilnih delovnih mest (marketing in F RS) . Na 5. seji smo se dogovorili o ureditvi kadrovske evidenco kar smo takoj realizirali. Podržaj jv napravil propagandno akcijo za mladinske delovne brigade. Prijavila sta se dva udeleženca, v brigado je potem šel Petavs, ki mu je tovarna odobrila odsotnost. Na tun sestanku smo opravili tudi korekeijo našega programa, k< i je v tem času prišlo do dogovora o razdeli- tvi športnih akcij med mladino in sindikat ter o delitvi stroškov za to dejavnost. Odobrili smo tudi udeležbo na dveh seminarjih. Potem smo na 0. seji obravnavali poročila udeležencev s seminarjev in sicer Petav-sovo, ki se je udeležil seminarja KK ZSM ZP Iskra v Preddvoru in Tkalčeve s posveta predsednikov OK Center v Postojni. Sprejeli smo naloge, ki so bile pred mlade postavljene na teh dveh šeminar jih. Na tem sestanku smo se tudi začeli pogovarjati o udeležbi na Ita terladl. O pripravah je poročal Cerar Alojz, ki je bil glavni organizator. Na 7 . sestanku smo se dogovorili o najemu vstopnic za plavanje v hali Tivoli za vse Članu kolektiva in odobrili sklenitev pogodbe za najem plavalnega bazena za drugo polovico leta 1975. Realizator je Bolta Janez . ti. sestanek je bil posvečen razpravi o vključevanju mladih v osnovno organizacijo ZSM IIJ Z K. Rekli smo, da bomo v svoje vrste vključili čim-več mladih ln jih prebudili k sodelovanju. No, do takrat nas je bilo včlanjenih 35, danes nas jc ravno toliko, torej ta akcija, ki smo si jo zadali ni uspela. Iti bi mor ali namreč med mlade v proizvodnjo, sc [»ogovarjati z njimi in jih za in toresi-rali za delo . '.oda to je še vedno naša glavna naloga ln jo moramo realizirati. Na tvu. sestanku smo se pogo- varjali tudi o vključevanju mladih v OOZK. Nekaj kandidatov smo že imeli: Petavs Maksa, Lipar Stašo in Smrdel Aleša. Predlagali smo jih za sprejem v ZK. Dogovorili smo se tudi, (že v decembru 1974) da pripravimo svečanejši sprejem v OOZSM s podelitvijo članskih izkaznic .Vendar pa takrat izkaznic še ni Lilo in je bila ta naloga realizirana kasneje. Trudili smo se tudi, da bi v Šentvidu pri Stični v našem obratu ustanovili aktiv mladih, če že ne osnovne organizacije . Ni nam uspelo, najbrž smo se le premalo angažirali, saj mladih v tem obratu je veliko. Na 9 . sestanku smo se pogovarjali o stabilizaciji, sprejeli smo informacijo o stabilizacijskih ukrepih. Sestanek je bil dolg in razprava pestra, dotaknili smo se vseh problemov v tovarni . lo. seja - dodelitev posojila mladincu, ki se je znašel v trenutni stanovanjski stiski . 11 . seja - razgovor o stabilizacijskih ukrepih in sprejem akcijskega programa tovarne . Dogovorili smo se za udeležbo na politični šoli, ki jo organizira OK ZSM Center ter se dogovorili, katere publikacije naročimo. Ker je blagajnik Podržaj odšel na odslužen je vojaškega roka smo predali blagajno Alenki Podržaj, ki jo sedaj zelo skrbno vodi. Obravnavali smo tudi poročilo predsednika z udeležbe na zboru predsednikov ZSM DO li;zi: v Semiču. Od dogovorov sprejetih na 11. seji nismo realizirali udeležbe na političnih šolah, predvsem zaradi pomanjkanja Časa mladincev določenih za udeležbo. Prav takonismo naročili nobenih publikacij. I Na 12 . sestanku je tekel razgovor o akcijah v oktobru, napravili smo pregled našega dela. Odločili smo se za najetje bovvling steze v Alpe-Adria. Potem smo se na 13. seji zopet dogovarjali o svečani podelitvi članskih izkaznic, pripravili spored in zadolžili posameznike . 14. seja je bila naiven jena pregledu realizacije akcijskega programa tovarne . Ob tej priložnosti so nas obiskali tudi predstavniki ODčinske konference ZSM Ljubi jana -Center . Razprava je bila živahna, raznolika pa tudi ostra. 15 . sestanek - svečana podelitev članskih izkaznic in značk s pozdravnim govor on predsednice Tkalčeve, govorom sekretarja ZK in predsednika sindikata ter namestnika direktorja. Izveden je bil kratek kulturni program, na koncu skromna zakuska (edina v letu 1975) . Na IG . sestanku v novembru smo se pogovarjali o programu za leto 1976 in o pripravi finančnega plana . Pripravili smo osnutek in si ga dali v premislek. Na tem sestanku smo se tudi dogovorili o pripravi obdaritve otrok za Dedka Mraza v lastni režiji. Ponudili smo se za organizacijo proslave in zadolžili posameznike kdo kaj pripravi, preskrbi, pomaga . Odlično sta se odrezala Petavs in Bolta, ostali so odpovedali, kar zanje ni pohvalno. Na 17. seji smo dokončno /nadaljevanje na drugi strani/ nov s člani xk V torek 2o. januarja letos.so bili na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov v Zmaju sprejeti v članstvo štirje naši sodelavci in sicer KRAJNC Anka PETAVS Maks LIPAR Staša SMRDEL Aleš Novim članom ZK čestitamo, prejeli pa so tudi knjigo z naslovom Josip Broz - Tito. - Ur . /s prejSnje strani/ zadovoljni ? sestavili program ter finančni plan za 1976 . Dogovorili smo se za organizacijo proslave za 29. november v počastitev 30 letnice osvoboditve. Program je pripravil zopet Petavs o izvedbi smo že poročali, športni referenti so bili zadolženi za pripravo tekmovanj v streljanju in kegljanju ter šahu. Na 18. seji smo obravnavali samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tovarne Zmaj ter podali svoje pripombe. Udeležba na tem sestanku je bila največ ja, kar kaže na zainteresiranost mladih za sprejem sporazuma, ki bo vsem ustrezal . 19 . sestanek - priprava na letno konferenco - programsko volilno sejo (ki je še nismo izvedli) ter razno (šport, posvet predsednikov OK Center v Portorožu), na 20. sestanku smo potem obravnavali poročilo o udeležbi na posvetu predsednikov v Portorožu . O tem v današnji številki glasila piše Pe tavs. Obiskali so nas tudi predstavniki Občinske konference ZSM Center, kjer smo se pogovorili o našem delu, uspehih in težavah. To je bil 21. sestanek in zadnji v letu 1975 . To je torej kronološki zapis o delu osnovne organizacije ZSM v tovarni Zmaj. No, to pa ni vse. Skoraj na vsakem sestanku smo kritizirali prisotnost, saj je skoraj vedno manjkala polovica, včasih Še več. Sodelovali so le nekateri, ne vem kaj mislijo ostali, ki jih na sestankih ni bilo, nekaterih sploh nikoli. Sicer pa je 60 prollem, ki ga moramo rešiti . Aktiva mladih komunistov tudi še nimamo, čeprav imamo ti komunistov iz vrst mladih, sedaj še 3 nove. Udeleževali se tudi nismo redno vseh sestankov na OK ali na KK ZSM Iskre ali DO ILZK. Vedno je bilo pomanjkanje časa . Ne bi navajala Še več podrobnosti, o vsem ste bili sproti obveščani v našem glasilu. V vsaki številki je bilo nekaj podatkov o delu mladine v Zmaju ali njihovi članki. Pred nami pa je še veliko dela. Začeli bcmo sprovajati program za leto 1976, več pozornosti bomo posvetili mladim, ki še niso včlanjeni v našo organizacijo in tistim ki še niso aktivni. Vse bomo poskušali pritegniti k delu, seveda pa pričakujemo tudi njihovo prostovoljno sodelovanje, da ne bo treba vedno vsakega posebej spodbujati in drezati. Več pozornosti moramo vsekakor posvetiti tudi idejno političnemu izobraževanju in osveščanju mladih. Upamo, da bo tudi naš finančni plan in program na zboru delovnih ljudi podprt, saj je tudi od tega odvisno na še delovanje, posebno na področju športa in rekreacije za vse člane kolektiva, še vnaprej pričakuijemo vso podporo vodstva podjetja, vodij sektorjev, od nekaterih več kot doslej. Pričakujemo pa tudi boljše sodelovanje ZK in sindikata z osnovno organizacijo zveze socialističnemla-dine v tovarni . V času, ko boste dobili raš glas, bomo že izvedli programsko volilno konferenco in izvolili novo predsedstvo. O tem, in nekaj o našem programu za leto 1970 bomo napisali v prihodnji številki. M .K. UVAJALNI SEMINAR V letu 1975 je na novo pridobilo lastnost delavca v tovarni ZMAJ 66 delavcev. Kadrovska služba organizira za novosprejete delavce posebne uvajalne seminarje na katerih delavcem posredujemo osnovne informacije o : - poslovni in razvojni politiki tovarne - delitvi dohodka in osebnih dohodkov - medsebojnih razmerjih v združenem delu - družbenem standardu - varstvu pri delu in druge informacije. V letu 1975 sc je seminarjev udeležilo 38 delavcev. Smatram, da je takšna oblika obveščanja in uvajanja novih delavcev izredno koristna, saj delavci lahko dobijo vse najnujnejše informacije . V letu 1976 bomo/uvajalne seminarje obvezno vključili vse nove delavce, program seminarja pa bomo razširili in prilagodili posameznim strukturam novo-sprejetih delavcev. S. F. 10 NAŠ glas k a ko poslej ? NOVOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU PLANIL V decembru lanskega leta je izšel novi zakon, ki spreminja dosedanji sistem zagotavljanja plačil med uporavniki družbenih sredstev. Zakon pomeni veliko spremembo. Z njegovim izvajanjem bo konec dosedanje prakse, po kateri sc blago ali storitev ni plačala takoj ali se tako plačilo ni zavarovalo v naprej. Zaradi tega, ker tega ni bilo, smo v Jugoslaviji ustvarili posebne razmere - takozvano nelikvidnost . Blago se je nabavljalo in prodajalo, ne da bi se sproti plačevalo. To je povzročalo gospodarstvu velikansko škodo, saj je bil eden izmed glavnih virov inflacije. Udeleženci v prometu blaga in storitev so se tudi negospodarno in neracionalno obnašali, kar je v razmerah, ko obveznosti ni potrebno poravnati, razumljivo. Nam so kupci ob koncu leta dolgovali preko 2 milijardi starih dinarjev. podlagi dokumentacije, določene v pogodbi med dolžnikom in upnikom, 4) garancija - za plačila v roku, ki ne sme biti daljši od 3o dni od dneva, ko je nastalo dolžniško-upniško razmerje, razen v primerih iz 1., 2., 3. točke tega člena . Kazni za kršitve so stroge - odgovorna oseba se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev. Denarno od 5 do 2o starih milijonov pa se kaznuje za prekrške tega zakona tudi dolžnik - delovna organizacija. Marsikoga, ki je dosedaj živel na račun dobavitelja (blago je prodal preden je zanj plačal) se bo v novih pogojih znašel v povsem drugačni situaciji. Naročiti bodo morali samo toliko blaga in tako, kot ga bodo lahko plačali . Pričakovati je, da bo v začetnem obdobju prede j težav tudi pri prodaji naših proizvodov. Čeprav je baterija tako blago, ki preide hitro iz skladišča trgovca k potrošniku, se bo dogajalo, da jih zaradi pomanjkanja denarja nekatere trgovine ne bodo kupovale. Nakupi bodo najbrž še v manjših količinah, kar bo dražilo naše transportne in druge stroške. Tudi mi kot kupci materiala in storitev se bomo morali drugače organizirati. Do sedaj smo bili kar dobri plačniki, saj so bile naše terjatve do kupcev tudi dc 4 krat večje od obveznosti . Tudi za obratna sredstva smo vseskozi skrbeli tako, da so se ta vsaj tako hitro večala kot obseg poslovanja. Vendar bo povzročil novi zakon tudi pri nas organizacijske spremembe in usklajevanje odtoka denarja s pritokom. V prvem obdobju, dokler se sistem ne bo utekel, dokler ne bomo imeli več izkušenj kakšen bo pritok denarja, bomo morali pooblastila o upostavljan ju dolžniško-upniških odnosov centralizirati, in preprečiti, da bi posamezniki brez vednosti finančne službe povečali naše obveznosti. Dnevno bomo morali voditi evidenco o naših obveznostih ter skrbno planirati mesečne odlive in jih usklajevati s prilivi. Zakon je šele izšel, zato vseh posledic njegovega delovanja v praksi v tem trenutku niti ne moremo predvideti. S .M . Po novem se morajo plačila zagotoviti takole: 1) ček - za takojšnja plačila, 2) menica z avalom - za plačila v roku, ki ne sme biti dar 1jši od 9o dni od dneva, ko je nastalo dolžniško-upniško razmerje, oziroma za zavaro- vanje plačila pri kreditu, ki ga da upnik (blagovni 3) kredit) in dospe v plačilo v enakem roku, kot dospe po pogodbi odplačilo kredita, nepreklicljivi dokumentarni akreditiv - za plačila na Montažna linija za baterije J>R 12, na kateri se še vedno opravlja ročno delo vezanja - spajanja členov pregled dela samoupravnih organdv Poglejmo na kratko, kako in kaj so razpravljali naši samoupravni organi v letu 1975 : ZBOR DELOVNIH LJUDI Zbor delovnih ljudi se je v letu 1975 sestal osemkrat (S), ločeno po delovnih skupinah ali pa skupaj Ljubljana in ločeno obrat Šentvid. C zborov delovnih ljudi je bilo v prvi polovici leta, 2 pa v drugi polovici leta 1975 . Povprečna dolžina sestanka zbora delovnih ljudi je 1 ura in 10 minut, povprečno število prisotnih delavcev 293 oz. 72 % od povprečno zaposlenih 410 delavcev med letom . Zbor delovnih ljudi je sprejel naslednje akte : - Samoupravni sporazum o financiranju vodnogospodarskih del območne vodno skupnosti Ljubljanica Sava - Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti SR Slovenije - Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju področne raziskovalne skupnosti za elektrotehniko - Samoupravni sporazum o konstituiranju in delovanju raziskovalne skupnosti obč. Ljubljana-Center . - Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo cest v 10-letnem obdobju - Samoupravni sporazum za področje raziskovanja obč. Grosuplje - Samoupravni sporazum o varstvu pri delu tovarne Zrna j - Samoupravni sporazum o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike tovarne Zmaj - Statut DO IbZI. - Pravilnik tovarne Zmaj o delovnih mestih na katerih delavci opravljajo zunanje trgovinski promet - Samoupravni sporazum o združevanju sredstev interne stimulacije izvoza v ZP Iskra - Sam .sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij in financiranju tipskih preskusov, raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkot ter met-roloških dejavnosti ZP Iskra - Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v ZP Iskra - Pravilnik znanstveno raziskovalnega sklada ZP Iskra 2 Samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti - Samoupravni sporazum o izvajanju štipendiranja v ZP Iskra - Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohcxlkn in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev clok trokovinske industrije SR Slovenije. Zbor delovnih ljudi je obravnaval in sprejemal še: - delitev ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974, - finančni plan za leto 1975, - investicijski probram za postavitev proizvodnje novega sistema primarnih baterij na novi lokaciji v Stegnah, - plan investicij in rebalans tega plana za leto 1975 - delitev sredstev sklada skupne porabe za leto 1975 - [»oročila o poslovanju med letom - tromesučno in polletno - metodologijo delitve stroškov med obrat Ljubljana in Šentvid in drugo . DLLAVSKI SVE*1 Delavski svet je imel v letu 1975 36 sej, od tega 10 rednih in 13 izrednih. Za svoje seje je porabil 52 ur In 10 minut, torej je bila povprečna dolžina seje 1 ura in 45 minut. Povprečna udeležba na sejah 77 %, sprejetih sklepov 69 3 . Delavski svet je obravnaval, odločal, sprejemal: - izročila o poslovanju in rezultatih poslovanja med letom, po posameznih mesecih, - zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1974 - plan za leto 1975 - vrednost točke za vsak mesec na podlagi doseženih rezultatov poslovanja - projekt investicije za novogradnjo v Stegnah - plan investicij in njegovo realizac 1 jo - tekočo proizvodno, prodajno in nabavno proL lematiko - izvoz in realizacijo plana izvoza - pogodbe, nabavne, o delu, avtorske - samoupravne sporazume, družbeno dogovore in druge akte, ------ 12 rovž GLAS v okviru tovarne, delovne organizacije, združenega podjetja, občine Center in Grosuplje, dajal samoupravne akte v javno obravnavo in sprejem, razpravljal o podanih pripombah na delovnih skupinah in razglašal sprejete sklepe zbora delovnih ljudi - akcijski program in njegovo realizacijo - racionalizacije in inovacije ter izplačilo odškodnin racionalizatorjem, razpis internega natečaja za ino-vacije - služlena potovanja v inozemstvo in poročila o opravljenih službenih potovanjih - problematiko glede združevanja dela in sredstev v delovno organizacijo IEZE in ZP Iskra - razpis vodilnih delovnih mest in izbira kandidatov za vodilna delovna mesta - plane delovnih sobot - inventurne popise - imenovanje najrazličnejših komisij in obravnava njihovoh poročil o delu - prošnje za finančno pomoč in odobravanje pomoči raznim h tuna ni tar n im in drugim organizacijam - drugo problematiko, ki jo je bilo potrebno tekoče reševati in spada v pristojnost delavskega sveta . Kot vidimo, je bila problematika obravnavana na delavskem svetu zelo obširna . Izrednih sej delavskega sveta je bilo kar 18, to nam pove, da se je delavski svet v teti primerih sestal na hitro, da so se sprejeli nekateri nujni ukrepi. V teh primeriti material ni bil za seje dostavljen vedno pravočasno, medtem ko so bila gradiva za redne seje pravočasno in kvalitetno pripravljena. Nekatere izredne seje so se izvršile tudi ixd telefonu med člani v obratu Ljubljana in v Šentvidu. Pa Še drobna zanimivost: delavski svet je sprejel v letu 1975 693 sklepov, torej odpade na vsako sejo 19 sklepov oz, na vsakih 5,5 minut porabi jenih za seje 1 sklep. To nam kaže na to, da so bili materiali za seje res dobro pripravljeni in so se člani lahko seznanili s problematiko pred sejo, ali pa, da so se sklepi sprejemali na hitro, brez posebnih razprav. Oceno prepuščam vam. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMLRJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Svet je imel v letu 1975 19 sej, od tega 2 izredni. Za svoje seje je porabil 27 ur in 5 minut, torej je povprečna dolžina seje bila 1 ura in 45 minut. Povprečna udeležba na sejah je bila BO %. Svet je obravaval in odločal o : - politiki stanovanjskega kreditiranja in dodeljevanju stanovanj škili posojil - pridobivanju in prenehanju la st nor. ti delavca ter ocenah uspešnosti dola posa- meznih delavcev v poskusni dobi - izobraževanju in napotitvi delavcev na funkcionalno izobraževanje (seminarji, posvetovanja) in odobravanju povračila stroškov izrednega šolanja delavcev ter študijskega dopusta - premestitvah delavcev - letnih dopustih in izrednih letnih dopustih - politiki delitve osebnih dohodkov in ocenah delovnih mest po AODM - problematiki v zvezi z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami - razpisih in objavah prostih delovnih mest internih in externih - prošnjah in pritožbah - preventivnem letovanju delavcev in klimatskih zdravi jenjih - prehrani med delovnim ča- - porabi sredstev sklada skupne porabe - socialnih razmera Vi in do-de1 j cva nj u pomoči de1avc em - odobravanju nadur v izrednih primerih i td . /nadaljevanje na drugi strani/ /s prejšnje strani/ samouprava Gradivo za seje jo Lilo vodno pripravljen*) pravo o a s no in kvalitetno, kar jo zasluga splošno .»adrovskega sektorja . navi na delovnih skupinah - prohlomih pomanjkanja kateri j j n kvaliteti baterij ter drugih p rol ] «.*ri i h v pro-izvodu ji - pregledoval jv zapisnike o rya nov upravljanja v to -varni, itd . Svet je sprejel 14 s), lepo v. civilne zaščite. Člani odbora so se udeležili praktične vaje streljanja s pištolami itd. V novembru jc bila izvedena tudi vaja enot civilno zaščito. ha sestankih odbora so bili prisotni vsi člani, sestal I>a se je tudi v razširjenem sestavu. SVl/l ZA NOTRANJO SAMOUPRAVNO KONTROLO Svet je imel v letu 1975 3 seje. Za svoje delo je porabil 5 ur in 20 minut, povprečna udeležba je bila 74 % . Svet je z^čel z delom v drugi polovici leta, v prvi se je le konstituiral. Svet je obravnaval interno problematiko v tovarni, med drugim: - osnutek pravilnika o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole v tovarni Zmaj - sklepih odbora za oceno kršitev obveznosti v združenem delu - postopku sprejemanja samoupravnega sporazuma o delitvi OD v tovarni in o delu komisije za pripravo osnutka sjKjrazuma ter o obrav- ODIiOR ZA INFORMIRANJI' Odbor za informiranje se v lotu 1975 ni sestal nobenkrat, niti sc ni konstituiral. Odigrati pa bi moral pomembno vlogo pri izboljšavi informacijskega sistema v tovarni . ODPOR ZA NARODNO O P, RAM PO Odbor za narodno obrambo je v letu 1975 razpravljal: - seznanitev z nalogami podjetja v primeru Vojne nevarnosti - seznanitev z vojnim načrtom in z vojno sistemizacijo - zasnova civilne zaščite in seznanitev z nalogami. Razen sej odbora je potekalo stalno delo na pripravah gradiv za delo v vojnih razmerah ter na formiranju ekip DLLLGACIJi: Delegacija za zbor združenega dela Ljubljana. Zbor združenega dela občine Ljubljana-Center se je sestal na 8 sejah v letu 1975, nekaj sej je bilo skupnih z ostalimi zbori . Prav tolikokrat se je sestala naša delegacija za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Vodja naše delegacije je Noe Rajko. Materiali za seje skupščin so bili dobro pripravljeni in objavljeni v Dogovorih -posebna priloga. Tako so se naši delegati lahko seznanili z materiali in zavzeli svoja stališča. Kljub temu, da je delegacija dobro delala, pa še ni povezave z bazo. Delegacija za delegiranje delegatov v samoupravne interesne skupnosti Ljubljana Splošna delegacija tovarne Zmaj šteje 10 delegatov, sestala se je 10 krat. Delegacijo vodi Jež Zdravko. Obravnavala je materiale za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in delegirala delegate v konferenco delegacij in skupščine SIS. Materiali za seje niso vedno prihajali pravočasno, tako ec je zgodilo tudi, da smo kakšno skupščino zamudili včasih so bili materiali tudi preobširni . Konferenca delegacij, katere nosilec je tovarna Zmaj in Pano Zmaja v Ivančni gorici. Mar ne bi kazalo dodati napis, da letos obrat v Šentvidu praznuje dvajset letnico svojega obstoja. katero sestavlja 0 delegacij iz organizacij združenega dela se ni sestajala redno, posebno ne proti koncu leta 1975. Tako je včasih v funkciji konference nastopila naša splošna delegacija v direktni povezavi z drugimi, da se je lahko udeležba na skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih pravočasno zagotovila . Delegati, ki so se udeleževali skupščin samoupravnih interesnih skupnosti - zborov uporabnikov, so redno poročali o svojem delu. Povezava z bazo je pri tej delegaciji boljša, saj so bili zapisniki redno objavljani na oglasnih deskah. Delegacija za zbor združenega dela v obratu Šentvid pri Stični. Vodja delegacije je Hren Jože, delegacija se je sestala 10 krat v letu 1975 . Obravnavala je materiale za skupščino zbora združenega dela občine Grosuplje, delegirala delegate v zbor ter redno obravnavala njihova poročila . Materiali so bili z občine kvalitetno in pravočasno posredovani delegaciji. Delegacija za delegiranje delegatov v samoupravne interesne skupnosti obrat Šentvid pri Stični Vodja delegacije je Dutkovič Martin. Delegacija se je sestala na 5 sejah, obravnavala gradivo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Grosuplje in izvolila delegate. Delegati so s skupščin redno poročali. Tudi za to delegacijo je bilo z občine Grosuplje gradivo pravočasno posredovano. O delu odbora za oceno kršitev obveznosti v združenem delu bomo pisali v naslednji številki glasila. Pa poglejmo še primerjavo aktivnosti nekaterih orga- nov v letu 1975 napram letu 1974 : Tabela Za sestanke v tabeli navedenih organov upravljanja smo .porabili v letu 1975 manj časa (2 .458 ur in 35 minut) kot v letu 1974 (3.271 ur in lo minut) . Na splošno ugotavljam, da so bili v letu 1975 sestanki krajši, sprejetih pa je bilo približno enako Število sklepov . M .Kocman 1975 1074 sej rednih izredn porab 1 r jen č n n povp.f. Čas /5 ude le:': ne J rednih izredn po rabi -'Jen čar £>OVpi' c asa 7° ude! e?.. Zbor 8 7 i ur m in ur min 7? 11 ii ur n ir ur min 71 7.374. 1,1.0 3.135- 1 delavski svet 3f> 10 10 5?,lo 1,45 77 PO 19 0 88, Po P,3o 76 svet za m 19 17 p 07, oS 1,45 Po P 7 P 5 4 60,3o P,5o 74 svet za sam.koru 3 3 - 9, Po 1,45 74 1 1 - 1, <’o 1, Po 85 n.458,35 3.271,lo izgubljeni delovni dnevi KOLIKO SMO (NISMO) DELALI Danes smatramo, da zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak čim bolj popolna stopnja telesnega, socialnega in duševnega blagostanja. Zdravje je pravica, pa tudi dolžnost vsakega našega delavca. Lažje preprečimo bolezen, kot pa jo zdravimo, zato se preventivno ukvarja z preprečevanjem bolezni, izboljšanjem telesnega in duševnega počutja, kakor tudi s produktivnostjo vseh delovnih ljudi. Kurativno delo pa obsega le zdravljenje posameznika oziroma bolezni, človeško delo ima v proizvodnji odločujoče mesto, in zato združuje varstvo za zdravje delavcev vrsta dejavnosti, katerih namen je zmanjšanje delovanja škodljivosti. Preventivni pregledi zagotavljajo ugotavljanje, in zdravljenje potencialnih obolenj in take bolezni spadajo v področje medicine dela. Pri nas je 65 » vseh zavarovancev žensk. Zato si ne moremo zamisliti nege otrok in bolnikov brez žena (mater) . Pri pregledu izostankov bomo ugotovili, da je precej izostankov zaradi nege otrok in ponavadi porodniškega dopusta. Nesmiselno bi bilo, da bi žena, ki ostaja d ona zaradi nege člana ali svoje bolezni, za vsako ceno morala prihajati na delo. Vendar pa moramo premisliti, ali je res že majhen prehlad lahko vzrok, da izostajamo z dela. Ravno zato, da bi se % izostankov zaradi bolezni zmanj- šal se bo pri nas vsak teden dvakrat po dve uri imelo ambulanto in sicer naša obratna zdravnica dr. Benčanova . Vsem v razmišljanje pa dajem analizo bolniškega staleža v letu 1975. TABELA 1 % izgubljenih delovnih dni - proizvodni sektor Ljubljana V breme del.orq V breme zdravstveneaa zavarovanja Skupaj Bol. in nesreče do 30 d. Bol. in nesreče nad 30 Nosečnost in porod Nega svoj- cev 4 ur del za bol. in mater Skupaj 1. 8, 45 3,12 0,89 0,99 2,06 7,06 15,51 2 . 6,30 3, 28 0,61 0,91 2,48 7,28 13,58 3. 5,14 2,43 0,59 0,71 2,20 5,93 11,07 4 . 2,54 2,54 0,89 1,31 3,32 8,06 10,59 5 . 2,70 1, 48 1,14 1,78 1,76 6,16 8,86 6 . 7,88 1,24 0,99 1,21 1,69 5,13 13,02 7 . 2, 83 1,43 1,43 0, 51 1,18 4,55 7,38 8 . 2,99 1,27 3,17 0,78 1,27 6,49 9,47 9 . 4,81 1,11 3, 78 0, 32 1, 16 6,37 11,18 10 . 5,67 1,33 5, 27 0,95 1,14 8,69 14,36 ii. 4,56 1,12 4,57 1,58 0,58 7,85 12,41 L2 . 5,74 1,92 4,49 1,29 1,12 8, 19 13,93 Karakteristike izostajanja od dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, nege in nesreč v tovarni Zmaj in obratu Šentvid pri Stični od 1.1. 1975 do 31 .12 .1975 . Odstotek izgubljenih delovnih dni v delovni organizaciji je največji v januarju, sledi junij in februar. V mesecu januarju je bilo izgubljenih največ delovnih dni na račun prehladnih obolenj in kroničnih revmatičnih obolenj. V mesecu juniju zavzemajo prvo mesto bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva, sledijo bolezni kože in podkožja. V februarju pa zavzemajo največji % respiratorna obolenja in influenca. V decembru pa zavzemajo prvo mesto prav tako prehladna obolenja . V breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja je največ ji odstotek izgubljenih delovnih dni v mesecu oktobru, največ izostankov je zaradi porodniškega dopusta in to kar 5,27 %, sledi mesec december, odsotnost zaradi porodniškega dopusta je 4,49 % . V mesecu aprilu pa je bilo izgubljenih delovnih dni 8,6 %, največji izostanek zaradi 4 urnega dela mater ter 4 urnega delavnika zaradi bolezni. Skupa j: izgubi jonili delovnih dni v breme delovne organizacije od 1 .1 .1975 do 31.12 .1975 je bilo 2 .229 kar je 4,99 l . V breme zdravstvenega zavaro vanja je bilo izgubljenih delovnih dni 6,9 %. Skupaj pa 11,91 % . TABELA 2 % izgubljenih delovnih dni - obrat Šentvid pri Stični V breme del .org. V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj bol. in nesreče do 30 d. •Bol. in nesreče nad 30d Nosečnost in porod Nega svoj- cev 4 urni de 1 a v-nik Sk upaj 1. 9,19 3,61 2,15 1,08 0, 88 7,72 16,92 2 . 4,96 3, 87 3,36 1,13 0,86 9,24 14,20 3. 2,13 1,92 3, 31 0,92 0,45 6,97 9,10 4 . 5,09 1,75 6, 25 1, 04 - 9,07 14,16 5 . 3, 23 1,27 7,14 0,45 - 8, 86 12,10 6 . 4, 64 2,09 6,03 0, 22 - 8, 34 13, 00 7. 5, 24 1,71 ' 6, 07 0, 45 - 8, 23 13,50 8. 6,07 3, 59 5,78 0, 30 - 9,67 15,76 9 . 3, 51 2,08 5, 28 0, 36 - 7,72 11,26 10 . 3,40 13,0 5,91 0,47 - 5,68 9,08 ii. s, ei 1,26 4,96 0, 34 - 6, 59 12,40 12 . 6,25 1,52 3,39 0,42 5,93 12,18 % izostankov v mesecu marcu zaradi nosečnosti in poroda. V skupnih službah je trenutno na porodniškem dopustu le ena delavka, ki pa se ji bo tudi iztekel porodniški dopust. Skupaj : Od 1.1. do 31 .12.1975 je bilo v breme delovne organizacije izgubljenih 1 .589 delovnih dni, kar je 4,97 %, v breme zdravstvenega zavarovanja 4.96 %. Skupaj pa 9,75 %. TABELA 4 Skupaj od 1.1. do 31.12.1975 je bilo v breme podjetja izgubljenih 5.348 delovnih dni kar je 4,76 %. V breme zdravstvenega zavarovanja 6,35 % . Podjetje skupaj je 11,11 % . ZAKLJUČEK: V breme delovne organizacije je na jveč ji % izgubljenih delovnih dni v mesecu januarju. 1. mesto zavzemajo prehladna obolenja, drugo mesto bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva. Mesec december je na drugem mestu. Na jveč ji % Izostankov je zaradi prehladnih obolenj in influence. V avgustu pa urogenitalna obolenja in akutna in kronična revmatična obolenja . V breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja je največji % izgubljenih delovnih dni v mesecu avgustu zaradi nosečnosti in poroda, sledi mesec februar, največji izpad zaradi bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva. Skupaj: Izgubljenih delovnih dni v breme delovne organizacije 1.53o dni, kar je 5,58 % . V breme zdravstvenega zavaro- vanja 7,69 %. Skupaj je bilo izgubljenih od 1.1. do 31.12. 1975 13,27 l delovnih dni. V breme delovne organizacije je bilo v mesecu aprilu izgubljenih največ dni in sicer zaradi influence, sledi mesec maj z respiratornimi o-bolenji in influenca. Februarja tudi prehladno obolenje zavzema največ izostankov. V breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja je na jveč ji TABELA 3 % 1zbubljenih delovnih dni - V tovarni Zmaj in obratu Šentvid pri Stični je bilo v letu 1972 odsotnosti zaradi bolezni 9,4 %, v letu 1973 8,6 %, v letu 1974 9,7 % in v letu 1975 11,1 %. /nadaljevanje na drugi strani skupne službe in vzdrževanje V breme del.org , V breme zdravstvenega zavarovanja Skupa j 3ol. in icsreče do 30 d. Bol. in nesreče nad 30d Nosečnost in porod Nega svoj- cev urni dela v--ilk Skupaj 1 . 5,77 2, 98 1, 29 1, 52 - 5,79 11,56 2. 5,09 1,72 2,23 0, 89 - 4,84 9,55 3 . 5, 27 2,14 4,06 0,99 - 7.19 12,47 4 . 7,89 1,49 2,72 0,96 - 5,17 13,07 5. 6,70 0,79 3,31 0,93 - 5,03 11,76 6 . 2,73 0,74 2,96 0,83 - 4,53 7,27 7. 3,01 0,35 3,08 0,14 0,45 4,02 7,03 8 . 5, 43 - 2, 14 0,62 0,72 3,48 8,52 9 . 1,99 1,89 1,06 0, 37 2,42 5,33 lo. 2,45 0, 76 2,35 1, 52 4,63 7,08 11. 4,64 1,10 0,77 1,30 0,74 3,94 8,58 12 . 3,16 0,4 4 0, 78 1, 29 1,56 4,07 7,23 /s prejšnje strani/ IZGUBLJENI DNEVI V proizvodnem sektorju Ljubljana se odsotnost zaradi bolezni ni bistveno dvignila. V letu 1973 je bila odsotnost zaradi bolezni 11,91 %, v letu odsotnosti v roku kot je predvideno v samoupravnem sporazumu, so vodilni delavci dolžni ustrezno ukrepati, - v kolikor se izvede cepljenje, naj bo obvezno za vse (izvzeti so delavci, ki so zdravstveno indicirani), - sklene se pogodbo o delu z dr. Benčanovo, da se dvakrat tedensko pri nas orga- nizira preventivo in kurati vo, - v obratu Šentvid pri Stični se uvede laična kontrola bolniškega staleža. S temi ukrepi menim, bi se bo lniški stalež bistveno zmanjšal . S.O.B. TABELA 4 % izgubljenih delovnih dni - podjetje skupaj V breme del .org . V breme zdravstvenega zavarovanja Skupaj Bol. in nesreče do 30 d Bol. in nesreče nad 3Od Nosečnost in sorod Nega svoj- cev i urni delavnik Skupaj 1. 7,79 3,21 1,37 1,19 1,07 6,84 11,64 2 . 5,55 2,95 1,90 0,97 1,23 7,05 12,60 3. 4,41 2,24 2,63 0,84 1,04 6,76 11,17 4 . 5,02 1.97 3,03 1,12 1, 28 7,41 12,43 5'. 4,27 1,25 3,62 1,19 0,74 6,80 11,07 6 . 5,24 1,35 3,09 0, 81 0,64 6,86 11,10 7. 3,69 1,21 3.36 0,80 0,64 6,01 9,70 8. 4,76 1,54 3,63 0,60 0,73 6,49 11,25 9 . 3,57 1,02 3,58 0, 57 0,60 5,77 9,34 lo. 4,05 0,89 3,49 1,26 0,96 6,60 10,65 11. 4,92 1,15 3,50 1,16 0, 48 6,29 11,21 12. 5,10 1,36 3,23 1,06 0,95 6,60 11,70 postani član samopomoči 1974 11,97 I, in v letu 1975 11,91 % oziroma je celo padla iz 11,97 » v letu 1974 na 11,91 % v letu 1975 . V obratu Šentvid pri Stični pa ae kaže tendenca naraščanja odsotnosti zaradi bolezni ter porodniškega dopusta in sicer v letu 1973 je bila odsotnost 11,29 %, v letu 1974 12,57 % in v letu 1975 13,27 «. Glede na porast bolniškega staleža predlagam naslednje ukrepe i - 1.2 .1976 se uvede laična kontrola bolniškega staleža, - vsakega novo sprejetega delavca se preusmeri v Zdravstve- no ambulanto Saturnus, - v kolikor delavec ne javi Manganova ruda na depoju pred mlinom v obratu Šentvid pripravljena za predelavo v manganov dioksid Grafični prikaz gibanja fluk-tuacije: f I uktuaci Do prenehanja lastnosti delavca pride zaradi ve likerja Števila razlogov. Nekaterim se lahko izognemo, drugi pa so neizbežni. Takoj na začetku lahko ugotovimo, da je flu-ktuacija izredno draga, saj predstavlja usposabljanje novih delavcev za tovarno precej šenj strošek. Novi delavci so bolj dovzetni za nesreče pri delu, več imajo okvar na strojih, skratka delajo več napak. Podjetje z visoko fluktua-cijo negativno ocenjujejo delavci in družba. Z analizo fluktuacije lahko ugotovimo nekatere negativne postopke v tovarni, ki vplivajo na višjo stopnjo fluktuacije . Poleg delitve na neizbežno fluktuacijo in tisto, ki se ji lahko izognemo, lahko fluktuacijo kadrov pojmujemo še z dveh vidikov: a) pozitivna fluktuacija, ko odhajajo iz organizacije nesposobni, preštevilni ali premalo izkoriščeni delavci, b) negativna fluktuacija, zajema vse ostale primere, ko odhajajo delavci zaradi raznih vzrokov subjektivnega (npr . nezadovoljstvo) ali objektivnega značaja (npr. ni možnosti rešitve stanovanjskega problema) . Še enkrat pa velja poudariti, da je vsaka fluktuacija draga. Vsaka organizacija toži k čimbolj ustaljenemu kadru. me g a ker je ta bolj Izurjen za delo na svojem delovnem mestu, pozna metode ln tehnike dela, pozna sodelavce in njihove navade, je adaptiran na delovno okolje, cilje organizacije sprejema za svoje, je bolj dolgoročno motiviran ln se aktivno vključuje v samoupravno in družabno življenje. Obstoja hipoteza, da med mnogimi tipi osebnosti lahko izločimo tudi tako imenovani "fluktuabllen tip osebnostif. Take osebe so predisponira-nc na absentizem in fluktuaci jo. Pri fluktuablinlh tipih iz ra najvažnejšo vlogo: - posameznikova neprilagodljivost na zaposlitev in delovno situacijo, - zmanjšana socialna adaptil-nost in - splošna osebnostna nestabilnost. Stopnjo fluktuacije (F) običajno Izračunamo kot razmerje med številom odhodov (O) in povprečnim številom zaposlenih (P) v določenem obdobju. Poglejmo kako se je gibal procent fluktuacije v zadnjem obdobju. Leto Stopnja fluktuacije ZflAJ Stopnja fluktuaclje GROATIA 1970 15,61 7,50 1971 17,98 20, 26 1972 21,36 9, 24 1973 22, 71 1 1, 34 1974 16,91 7, 22 1975 12,92 - «11 «11 «11 Kot neizbežno fluktuacijo (N) štejemo prenehanje lastnosti delavca zaradi smrti, stalne nesposobnosti za delo (invalidske upokojitve), redne upokojitve, odhoda v JLA, odhoda na odslužitev zaporne kazni ali spremembe stalnega bivališča. To so prenehanja na katera ne moremo vplivati. Če od skupnega števila odhodov odštejemo število odhodov delavcev, ki so združili svoje delo za določen čas, (D) dobimo naslednje stopnje fluktuaci je : F 1970 ,=* 6,54 F 1971 = 12,80 F 1972 - 20,90 F 1973 = 14,56 F 1974 - 14,70 F 1975 12, 43 Če od skupnega števila odhodov odštejemo neizbežne odhode (N) na katere ne moremo vplivati, dobimo naslednje stopnje fluktuaci je : F 1970 13,60 F 1971 = 16,01 F 1972 ' = 17,50 F 1973 = 21,73 F 1974 - 15,06 F 1975 = 10,24 Če od skupnega števila odhodov odštejemo neizbežne odhode (M) ln odhode delavcev, ki /nadaljevanje na drugi strani/ /s prejšnje strani/ Stopnja izobrazbe 1970 1971 1972 1973 1974 1975 Skupa j visoka izobrazba - 4 2 3 4 3 16 višja izobrazba 2 9 1 12 4 2 30 srednja izobrazba 9 6 2 10 7 7 41 nižja izobrazba 5 2 2 2 - i 12 VK delavci - 1 1 - 1 3 KV delavci 3 6 5 14 9 4 41 PK in NK delavci 43 45 01 51 45 35 300 SKUPAJ 62 73 94 92 69 53 443 fluktuacija so združili svoje delo za določen čas (D), dobimo stopnjo fluktuacije, na katero lahko vplivamo s kadrovskimi in drugimi ukrepi (ustrezna stanovanjska politika, urejanje delovnih pogojev itd.) . To je "čista" fluktuacija do katere prihaja zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov: F 1970 = 4,53 F 1971 = 10, 84 F 1972 = 17,05 F 1973 = 13,58 F 1974 = 12,84 F 1975 = 9, 75 Poglejmo še kakšni so bili načini prenehanja lastnosti delavca : Povprečna stopnja fluktua-cije v letih 1970 r 1975 izračunana po formuli: = 13,80 % Povprečna fluktuacija v letih 1970 - 1975 predstavlja precejšnje povečanje glede na razdobje 1965 - 1969, ko je znašala 11,09 % . Fluktuacija se v zadnjih letih umirja, kar še posebej velja za leto 1975. Če spremljamo fluktuacijo po mesecih, vidimo določena sezonska odstopanja. Navadno je največja fluktuacija spomladi in v jesenskih mesecih, manj pa v drugih obdobjih. V letu 1975 je bila izrazito visoka fluktuacija v mesecu septembru (odšlo je 17 delavcev, kar je skoraj toliko kot v prvih šestih mesecih), dočim je bila v ostalih mesecih umirjena ln konstantna. Na Sin prenehanja 1970 1971 1972 1973 1974 1975 skupaj 1. Po pismenem sporazumu 6 19 36 17 26 9 113 2 . Na lastno željo (Izjava delavca) 11 27 39 39 25 29 170 3 . Upokojitev (tudi invalidska) 2 3 11 2 2 7 27 4 . Po preteku določenega časa 36 21 2 33 9 2 103 5 . V času poskusnega dela 2 - 2 i 3 3 11 6 . Zaporna kazen - - i - - - 1 7 . Smrt 2 2 i - i 2 8 8 . Ukinitev DM 1 - - - - - 1 9 . Odhod v JLA 2 1 2 - 3 i 9 1 Skupa j 62 73 94 92 69 53 443 Ni vseeno ali iz tovarne odhajajo nekvalificirani delavci ali pa kvalificirani in viso-kostrokovni ter vodilni delavci . Odhodi delavcev glede na stopnjo strokovne izobrazbe: V letu 1975 smo z delavci -odhodniki v kadrovski službi opravili razgovore ob prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, ki nam pomagajo osvetliti probleme v zvezi z odhodi kadrov. Delavci so kot vzroke odhodov najpogosteje navajalit dedek mraz Staro leto se je približalo koncu in prišel je težko pričakovani čas Dedka Mraza . Posebno otroci ga vsako leto težko pričakujejo, staršem pa največkrat zada marsikateri glavobol. - slabi delovni pogoji - nizki osebni dohodki - nerešeno stanovanjsko vprašanje - neurejeni medosebni odnosi itd. Slabi delovni pogoji so že vsa leta na prvem mestuvz-rokov odhodov kadrov, vendar se tu ne da veliko narediti, ker radikalnih izboljšav ne dopuščajo zastareli proizvodni prostori. Med vzroki odhodov pa so močno izbili tudi osebni dohodki. Moje mnenje je, da odhodniki niso imeli v mislih samo višino osebnih dohodkov, ampak celoten sistem delitve osebnih dohodkov, ki je preživel, saj v glavnem stimulira le izpolnjevanje formalnih pogojev (šolska izobrazba, praksa), ne omogoča pa nagrajevanje po delu (razen v proizvodnji) . Smatram, da je stopnja flu-ktuacije (19,92) v letu 1975 v mejah normale in se približuje optimalni stopnji fluktuaclje, zato po moji oceni ni potrebno podvzetl nekih posebnih ukrepov za zmanjšanje fluktuaclje v letu 1976. Franc Smolič Letos je naša tovarna sama poskrbela za prihod Dedka Mraza in je tako vsaj delno razbremenila starše težav. Vem, da nisem poklican, da bi sodil o uspešnosti ali neuspešnosti te prireditve, a bi vseeno rad napisal nekaj svojih vtisov. Bila je sobota, ne ravno lep dan, ko smo se zbrali v dvorani TVD Partizana na Taboru. V stekleni dvorani, ki je bila za to priložnost kar lepo okrašena, se je zbralo veliko staršev s svojimi malčki. Vsi so nestrpno pričakovali začetek svečanosti. Za začetek so otrokom postregli z risankami. Resnici na ljubo, skoraj nobeden od otrok ni gledal risank, ampak so vsi posvetili svojo pozornost brnenju kinoprojektorja. Dvorana ni bila zatemnjena in to je bila prva napaka, ki je pokvarila celotno vzdušje svečanosti. Zdi se mi, da tudi risanke niso bile ravno najbolj posrečeno Izbrane. Dedek Mraz pa je prišel s čvrstimi koraki in nikakor ni bil podoben starcu, kot se to spodobi. Prišel je sam, kot da nikoli ni imel nobenega pomočnika. Po krajšem govoru Dedka Mraza je sam razdeljeval darila . Mislim, da so mu precej sivih las povzročili fotografi, saj je otrokom kot po tekočem traku razdeljeval darila. Poleg tega pa si je ustvaril do otrok nekakšen neviden zid zadržanosti, saj nobenemu ni posvetil kakšne večje pozornosti. Mogoče smo tudi mi starši premalo sodelovali in prispevali za boljše vzdušje. Na koncu pa je ostal sam, popolnoma osamljen. Zelo nerodno mi je postalo potem, ko me je šestletna hčerka vprašala: "Očka, zakaj pa je ta Dedek Mraz imel dvojne brke?" Priznati morem, da ml je postalo močno vroče, verjetno še bolj kot Dedku Mrazu med predstavo. Nisem vedel odgovora. Vem samo, da sem nekaj zamrmral bolj sam zase kot za hčerko. Bilo je nekaj napak večjih ali manjših in veliko tega ao opazili samo otroci. Verjetno jim ta Dedek Mraz ne bo ostal v najlepšem spominu. Priznati pa je treba, da je ubogi Dedek Mraz dal od sebe vse in de je krivdo povzročilo predvsem zakulisje te svečanosti. Taka napake se v bodoče ne bi smele ponavljati. Upajmo, da bo drugo leto bolje. Osat Letošnji Dedek Mraz, našega Zmaja list 20 let obrata Šentvid t JOŽE HREN vodja obrata Šentvid PO ZDAJ DRŽALO? V zadnji številki našega glasilo smo po časovnem zaporedju objavili imena dosedanjih, vodij obrata Šentvid v 20. letih obstoja. Na osnovi te objave pa so v Šentvidu ugotovili, da. seznam ni popoln in kot jo sporočil Kraševec Miro, niso bili navedeni trije vodje. Težko bi navedli, koliko mesecev ali koliko let so posamezni vodje obrata vodili proizvodnjo in kakšen je bil točen naziv kot na primer upravnik, obratovod ja, vodja ali vodja ekonomske enote. Sicer pa to zdaj niti ni bistveno. Objavljamo pa po- novno izpopolnjen seznam dosedanjih vodij: Brulc Stefan Cerk Franc Trebižan Alfred Zakrajšek Miro Oblak Janez Kobler Tone Šinkovec Franc Poženel Štefan Tratnik Viktor Hren Jože. Je zdaj seznam popoln in vrstni red točen? - Če kaj manjka, sporočite vaše ugotovitve, sicer bomo navedeno smatrali za dokončno pravilno in za vselej. My ne Iti . temveč 19. Čeprav smo že nekajkrat zapisali, da so 18. februarja pred dvajsetimi leti začeli v obratu Šentvid s prvimi deli, sem pred kratkim dobil iz Šentvida informacijo tovariša Mira Kraševca, da so z delom začeli 19. februarja 1956 leta Torej, en dan kasneje, kot smo do zdaj trdili. Upajmo, da en dan v dvajsetih letih ni toliko sporen, da bi sprožil polemiko ali nasprotna dokazovanja. Zato bi od danes naprej smatrali za jubilejni datum 19 . februar. Urednik '■ ? J£j Pročelje obrata Lentvid, ki sicer ne kože preveč lepe zunanjosti, zato pa Je v svoji notranjosti dokaj razsežna Leto 196?. Izlet članov samoupravnih organov v Šentvid pri Stični. Že na dvorišču obrata so nas pričakali s prisrčno in s "tekočo" dobrodošlico. praznik zm Letos bomo praznik tovarne praznovali v soboto 6. marca 1976 . Praznovanje bo še posebej slovesno saj sovpada z 20 obletnico obstoja obrata Šentvid. Delavski svet tovarne je za pripravo proslave 'imenoval komisijo v sestavi: Smolič Franc Orožim Tone Vardjan Mara Mayer Marijan Hren Jože Matič Silva Strmole Ignac tiutkovič Martin . Komisija je zadolžena in odgovorna za celotno pripravo praznovanja praznika tovarne pri čemer bo k sodelovanju pritegnila tudi druge delavce, predvsem pa mladinsko organizacijo in osnovno organizacijo NOVAK Ciril LOTRIČ Marjan © KOCMAN Marija PRIMC Bogo GALIČ Sedefa ILIČ Dosta KELVIŠAR Frančiška sindikata v Ljubljani in v NARTNIK Francka Šentvidu. RAKUŠA Marija ŠURBEK Marija Komisija bo o pripravah sprot- KRAŠEVEC Miro no obveščala samoupravne organe KONČAR Anton in ustrezno informirala tudi PEČNIK Gabrijel delovne skupine . RUPAR Tatjana TRATNIK Janez Tokrat lahko povemo samo to. da bo letošnje praznovanje verjetno v Hotelu Polževo. V ZMAJU so 2o let: Novost je tudi v tem, da PREK Marija bomo s praznovanjem pričeli SREBRNJAK Ivanka že v dopoldanskih urah, kar ŠTIH Milan bo gotovo sprejemljivo za STOK Žarko večino naših delavcev. ŽEROVNIK Marija DUŠA Štefanija Ob tej priliki vam predstav- JOVANOVIČ Milivoj 1 jamo tudi letošnje jubilante: OSTANEK Jože JANOŠ Marija KRAŠEVEC Jožefa V ZMAJU SO 10 let: JAZBEC Ivica PUŠ Majda TROBEC Tatjana RUS Amalija PRIMOŽIČ Ilojan VESIČ Čedomir. SLEMNIK Milan Šentvid pri stični V mesecu februarju letos bo 20 let odkar pogosto, skoraj dnevno slišimo poedince iz obrata v Ljubljani - gremo v obrat Šentvid. Kdor še ni bil tu pa reče: "Kje pa je ta Šentvid in kako izg leda sam kraj?" itd. lorej, Šentvid pri Stični spada v vrsto na j starejših vasi na Slovenskem. V neposredni okolici, na pol poti do Stične, je v času Ilirov, nad petsto let pred našim štetjem, že obstajalo veliko razvito središče. Imena tega kraja ne poznamo, po številu velikih gomil - družinskih pokopališč pa lahko sklepat mo, da je na tem Ilirskem gradišču živelo istočasno kakih sto močnih družin, lo je bilo za tiste čase kar veliko mesto. Na področju same vasi in okolice je bilo nekaj manjših posestev, prebivalci so bili najbrže Kelti, ki so prevzemali rimsko kulturo. Na ruševine teh posestev, ki pa so že imela urejena polja, so se naselili Slovenci pred letom šesto našega štetja . Kot pogani so častili boga svetlobe - Svetovita . Ko so se pokristjanili pred letom tisoč, so krščanski misijonarji prinesli s seboj čaščenje novega svetnika - svetega Vida ; ime je bilo poganskemu Svetovitu pogobno in se je hitro prijelo - tako je nastalo sedanje ime kraja -ŠENTVID. Vas Šentvid je kasneje - za tiste čase lahko rečemo -za- čelo obrtniško napredovati, da je v prejšnjem stoletju dolgo časa imela pravice pravega trga. V njem je najbolj cvetelo rokodelstvo in prav v tistem času so bili zelo znani šentviški klobučarji, šentviški kovači in krojači, usnjarji in jermenar j i, ter čevljarji, ki so se kot obrtniki obdržali do današnjih dni . Že pred prvo svetovno vojno je začel Šentvid nazadovati, krajevna oblast pa se je iz Šentvida preselila v Stično. Druga svetovna vojna je sicer razgibala ljudi, vendar se je po njej ustanovilo v kraju le eno samo podjetje: Invalidsko mizarsko podjetje, katero sedaj nosi ime SINOLLS . Za razmere tega kraja je danes že močno razvita industrija, saj zajema različne dejavnosti kot je: - izdelovanje za široko potrošnjo izdelkov "Zmaja" - "Rašice" in Sinolesa - trgovske in gostinske storitve podjetja "Tabor" ter gostinskega podjetja Polževo . Nadalje pridelava mesa in kmetijskih pridelkov - kmetijskega gospodarstva, v sklopu Ljubljanskih mlekarn . Takoj po vojni, je bilo. organizirano Avto-moto društvo Šentvid, ki je bilo za mnoge sedanje voznike motornih vozil prva in tudi učinkovita avto -šola . Pod uspešnim vodstvom Jožeta Krištofa, so občani pridobili potrebno znanje o prometu in motorizaciji. Ne samo to. Avto-moto društvo Šentvid je vsa povojna leta v tem predelu Dolenjske spodbujalo in krepilo moto šport, ki se je povzpel tako daleč, da je bilo v zadnjih dveh letih prirejeno tekmovanje v motokrosu v državnem merilu. Velikega pomena za kraj je Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino, ki je bil ustanovljen leta 19 52 . Zavod je specializirana zdravstvena ustanova -zdravilišče, ki se je kot edino v Sloveniji specializiralo za sprejem otrok - revmatičnih rekonvalescentov, predvsem po revmatičnih vnetjih srca. Pacientom v Zavodu je omogo-čen tudi redni pouk v obliki posebne Šole. Največja pridobitev pa je Lila nedvomno zidava nove osnovne šole. Z gradnjo se je začelo septembra 19o5, v uporabo pa je bila dana 15. oktobra 1966 . Pokroviteljstvo nad šolo je prevzela tovarna "Zmaj". Šola stoji na na j lepšem prostoru v kraju. Obiskuje jo 415 učencev in 33 v posebni šoli. Otroci v to šolo prihajajo iz 43 vasi. Velika avla v šoli in zelo obsežno asfaltirano igrišče, omogoča kraju razne prireditve. Že sam kraj starodavne vasi Šentvid, se nahaja na dokaj prikupni sončni le$i (izvzeli bi lahko le kotlino, kjer stoji obrat Zmaja) . Vas šteje (brez oko Udrtih vasi) 79Č prebivalcev. Ukvarjajo se kot že rečeno, nekaj še z obrtjo, mlajši so pretežno zaposleni v gospodarskih organizacijah. V centru Šentvida se je obdržalo le nekaj močnejših kmetov, manjših in zelo majhnih kmetij pa še vedno ne manjka, nekatere se več ali manj obdeluje priložnostno. Ti se predvsem ukvarjajo z Živinorejo, pridelavo krompirja in nekaj malega s pšenico. Ves ta dinamični tempo življenja in dvig ž ivl jenskega standarda prebivalcev tega kraja je vodilo k temu, da so vse masovneje začutili potrebo po kulturi in kulturnem izživljanju. Na pobudo zainteresiranih domačinov (kot glavni je bil Tone Kozlevčar - član slovenskega okteta) so v letu 1970 začeli razmišljati o možnosti kulturnega tedna v Šentvidu. Akcija je v zelo kratkem času uspela, saj so te- mu prisluhnile široke množice domačinov. Kraj sam se je dobesedno prerodil že pred začetkom prvega kulturnega tedna. Veliko poudarja je bilo na ureditvi okolice, stavb, oziroma stanovanjskih hiš, s posebnim poudarkom na cvetje. Ker se je prav v tem videl velik napredek kraja, je bilo napovedano medsebojno tekmovanje - z nagrado najboljšemu. Prizadevanja občanov so Lila vidnejša iz dneva v dan in tako je bil napovedan PRVI KULTURNI TEDEN v dneh 25. julija do 9. avgusta 1970 . V teh dneh je bilo prirejenih vrsto kulturnih programov ter ma-nifestacij v smislu odkritij pomembnih spomenikov itd. Poleg koncerta Slovenskega okteta so to pot nastopili Štirje pevski zbori iz Šentvid*, v skupnem številu 144 pevcev. Začeta j>ot se je v smislu napredka kulture iz leto v leto stopnjevala, saj je bil v letu 1975 uspešno izveden SESTI KULTURNI TEDEN s posebnim poudarkom ol 30-lotnici osvoboditve in 40- letnici zleta svobod v Celju. Naj navedem Še nekaj pomembnosti iz področja napredka ohranitve slovenske oziroma domače pesmi. - Na drugem kulturnem tednu leta 1971, je nastopilo že 22 pevskih zborov, kateri štejejo 546 članov. - Na tretjem kulturnem tednu leta 1972 je nastopilo 27 pevskih zborov, kateri Štejejo 760 članov. - Na četrtem kulturnem tednu leta 1973 je nastopilo kar 53 pevskih zborov, ki Štejejo 1.500 članov. - Na petem kulturnem tednu leta 1974 je nastopilo 59 pevskih zborov, ki štejejo 1.670 članov . - Na šestem kulturnem tednu leta 1975 je nastopilo celo 78 pevskih zborov, kateri štejejo 2 .330 članov. Ko navajam te ogromne številke se zdi, da bi bilo to skoraj nemogoče, saj prav kulturna dejavnost zahteva veliko samo-odrekanja in požrtvovalnosti. Začrtali smo si pot v napredek kutlure in ne samo v smislu kulturnega tedna, to naj bi se odražalo na vsakem koraku, v družbi, na cesti in no nazadnje tudi v samem KOLEKTIVU. Strmole Ignac odpadki - surovine Prvi teden v letošnjem februarju bo Ljubljana gostitelj jugoslovanskega posvetovanja "Sekundarne surovine", na Gospodarskem razstaviščucpa bo istočasno odprta tudi mednarodna razstava opreme in tehnologije za predelavo odpadnih snovi. Med 150 referati bosta podana tudi dva iz naše tovarne in sicer z naslovoma: - "Predelava odpadnega mangan dioksida" in - "Odpadki v proizvodnji primarnih baterij" . Vsebina prvega referata bd kratek povzetek skoraj enoletnega raziskovalnega dela v naši tovarni, kjer je 50 % » sredstev za raziskave prispevala tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Rezultati tega dela so tudi presenetljivi, saj smo izgleda razmeroma zelo hitro prišli do "leakproof" baterij. Dosedanja meritve namreč kažejo, da iz celic R 6 v kratkem stiku tudi po 2 mesecih ne pride do iztoka elektrolita. Zato je bilo tudi unestno, da za izboljšano, to je novo sestavo e-lektrolita uveljavljamo patentno zaščito. Morda pa bcmo lahko kaj kmalu dali najzahtevnejšim potrošnikom cenene baterije, ki bodo imele kar najboljšo zaščito hermetičnosti, to je znotraj v celici in ne bo treba upoštevati tako strogo navodil, da je treba iztrošene baterije takoj odstraniti iz aparatov. Posebnost je tudi ta, da smo kot surovine uporabili 1 976 odpadke iz naše tovarne in sicer: 1) najrevnejši mleti manganov dioksid (Šentvid) 2) odrezke cinkovih čaš (od Schuler strojev) 3) žagovino (iz mizarske delavnice) 4) mleti apnenec (Stahovica pri Kamniku), ter še nekaj cenenih kemikalij za raztapljanje in čiščenje dobljene raztopine. Nastala razmerja komponent so pogojena s kemijskimi procesi Prof. dr. Jože Slivnik je prvi dal idejo o raziskovalnem projektu "Sekundarne surovine". Na sliki vodi udeležence več tovarn skozi razlage raznih postop-ov predelave pri "Rudniku urana" v Gorenji vasi. redukcije manganovca in nato z odstranjevanjem primesi železa in svinca. Drugi referat samo razvrsti naše odpadne materiale po količinah in vrednostih ter nakaže še nerešen problem odpadne negativne mase za alkalne baterije, ki jo je problem že odlagati ter je edina dolgoročna rešitev le v kemijski predelavi ter izločevanju živega srebra. Seveda pa je to tudi v svetu še nerešen problem, saj npr.* ameriškim tovarnam alkalnih baterij preostane tudi le predelava tega odpadka, saj odlaganje v smeti, v vodo, jezera ali morje ni dovoljeno, sežiganje tudi ne, v betonskih bunkerjih pa je zmanjkalo prostora za železne sode napolnjene s to snovjo. Seveda je temu problemu zelo blizu predelava iztrošenih Živosrebr-nih baterij. Verjetno bi takšna predelava v manjšem obsegu lahko stekla v Idriji. Nosilec naloge pa bo verjetno sodelavec "Rudnika živega srebra" - Idrija. Povrnimo se k pojmovanju odpadkov bolj splošno. Nehote pomislimo na nekaj slabega in manjvrednega 1 Morda pa ne vemo, da Slovenija že vrsto let uvaža najrazličnejše odpadne snovi, npr.s staro železo, iztrošene svinčene akumulatorje, steklene črepinje, stare cunje, odpadni papir in slično. Pomanjkanje nekaterih suvovin v svetu je dvignilo ceno tudi odpadnim materialom. Za nakupe starega železa npr.; velike prekooceanske iztrošene ladje, so prave mednarodne licitacije, kdo bo plačal več . Odpadke nimajo samo tovarne, temveč tudi vsako gospodinjstvo. Največkrat je to razna papirna, steklena in plastična embalaža, ostanki hrane in zelenjave, stari gospodinjski aparati, pohištvo, Strokovna debata za okroglo mizo pri "prenosni napravi za predelavo manganove rude" v Gorenji vasi. elektronski aparati, televizorji, stari avtomobili, avto gume in smeti nasplo-8no. Velik problem je prav odlaganje smeti . Razmetavanje okoli doma ni nikomur v okras, je tudi nevarno za okolico in kaže tudi na raven kulture prebivalstva. Obupno je opazovati bregove in korita potokov, rečic in rek, kako jih kar dušijo odpadki v strugi, bregovih ter celo na obrobnih drevesih in grmičevjih visijo "cunje" plastičnih vrečk najrazličnejših barv. Še hujši je tisti nevidni del, to je mrtva voda, saj so nekatere kemikalije uničile ves ribji zarod in drugo favno. Taka voda ni niti za kopanje, kaj šele za uživanje . Tudi strupeni plini v zraku in prašni delci so v mnogih industrijah nepotreben odpadek . Okužena so lahko zelo obširna območja baterijski Separator je nujni sestavni del vsake galvanske celice. To velja za primarne in sekundarne člene. Kakor že pove i-me, ločuje "separator" pozitivno in negativno elektrodo oziroma več elektrod nasprotne polaritete. V vsaki elektrodi aktivni materiali niso zanesljivo (fiksirani, v njihovo maso pa so vključeni dodatki snovi, ki so dobri prevodniki električnega toka. Predpostavimo, da iz rešetke tokoodvodnika okoli žarišč s prekoračeno koncentracijo strupenih snovi v zraku. Na žalost se o tem ponekod le veliko govori, drugod pa so se problema lotili že bolj konkretno. Če tega ne bomo pravočasno rešili, ne bodo samo še bolj okužene nekatere naše reke, temveč bo tudi napoved za 10 let čistega morja v Jadranu lahko le skrajšano še na nekaj let. Deponije nekaterih tovarn bodo zasiile rodovitno zemljo, erozija tal pa lahko povzroči zemeljske plazove v dolinah in zapre pot vodi, železnici in cesti. Kot že separafrorji elektrode Izpade košček mase. Velika verjetnost je, da se takšen košček zagozdi v režo med pozitivno in negativno elektrodo ter sklene kratkostlčno povezavo. Včasih pa iz mase elektrode odletavajo manjši kosi grafita ali saj oz. kovinskega prahu (Fe, Ni, Hg, ...), ter se sčasoma nakopičijo v gmoto, ki se toliko poveča,da je zopet kratko- rečeno, edina dolgoročna rešitev je predelava enega ali več odpadnih snovi v nov proizvod,ki ima uporabno in ustrezno tržno vrednost. S tem ne le odstranimo odpadne snovi, temveč tudi oplemenitimo njihove lastnosti in dobimo nove možnosti uporabe. Nekaj primerov takšnih poti bodo pokazali referati februarja letos v Ljubljani . /nadaljevanje na drugi strani/ /s prejšnje strani/ separatorji stična povezava. Opisani primeri veljajo tako za celice Lertlanchc, živosreb-rne baterije, NiCd akumulatorje kot za najnovejše litijeve baterije z brezvodni-mi elektroliti. Za vsak galvanski člen lahko pišemo splošno : - anoda / elektrolit / katoda > Elektrolit v tem simboličnem zapisu galvanskega člena, oziroma točneje elcktrokemij-skega sistema, nima svojega položaja samo slučajno. Prež elektrolita namreč galvanski člen sploh ne more delovati, saj je za potek pretvorbe kemične energije v električno nujno potrebna ionska gibljivost in električna ionska prevodnost. Tako so omogočeni kemični procesi le takrat, kadar baterijo obremenimo. Idealno bi bilo, da se ti procesi popolnoma ustavijo v času skladiščenja baterij oziroma v dobah "počitka" baterije. Na žalost pa vsebnosti raznih nečistoč v nekaterih delih baterije povzročajo potek raznih stranskih oz. vzporednih procesov, ki jih označujemo s skupno besedo "samopraznjc-n je " . Pojma šepara tor in elektrolit moramo obravnavati vedno skupno: oba ločujeta nasprotna pola aktivnih materialov v galvanski celici oz. bateriji in oba sta nujno potrebna za delovanje baterije in za dobro kvaliteto v času skladiščenja. Pilo bi pravo razmetavanje s prostorom v bateriji, ko bi se nahajala separator in elektrolit vsak zase . V vseh baterijah se že od nekdaj oba pro- stora prepletata in sicer v kar največji meri. Recept je zelo preprest: premešamo sopara tor z elektrolitom ali obratno. V praksi pa so znana še naslednja pravila glede izbire separator ja : - Čimvečja poroznost - dobro vpijanje elektrolita - obstojnost v določenem elektrolitu - mehanska trdnost (pospeški, vibracije) - cenenost - oLstojnost glede na anodni in katodni material - ionska prevodnost ... itd. Zahtev glede dobre kvalitete separator ja je namreč lahko zelo veliko. V tovarni ZMAJ pa je ta material na "paper-lined" linijah znan le pod imenom elektrolitski papir. V obratu Šentvid pa uporabljamo za proizvodnjo baterij 6AF 22 nek drug separator, ki ga imenujemo diafragma, v proizvodnji baterij 2R 10 pa imamo zgoščeni močnati elektroli€. Tudi za alkalne baterije LR 14 in slično rabimo drugačen želatinozni separator, ki ga je možno plastično dozirati oziroma preoblikovati. V tuji strokovni literaturi pa ti vse te najrazličnejše materiale- imenovali s skupnim imenom BATERIJSKI SEPARATORJI. S tem naslovom nameravamo v letu 197G začeti z dvoletnimi raziskavami, ker bi bilo težišče dela na možnosti uporabe domačih surovin in v ustrezni novi recepturi za izdelavo kvalitetnega dana če ga elektrolitskega papirja. Poudarek je seveda na izboljšavi kvalitete. Dosedanji elektrolitski papir za našo redno prolzvodnjo komaj ustreza nekim minimalnim zahtevam. Za baterije je pač tako, da morajo biti vsi aktivni materiali in sestavni do 11 kvalitetni. Tudi ob najboljšem cinku in manganovcu nam slab elektrolitski papir pokvari vse električne karakteristike, katastrofalno pa vpliva zlasti na skrajšanje dobe skladiščenja. Tudi količine 30 ton letno, kolikor približno porabimo elektrolitskega papirja, niso male . Povprečna cena našega elektrolitskega papirja je okgor 51.-N din/kg. Seveda delo na te j nalogi že teče. To so že razni poskusi uporabe natron papirja iz Maglaja, Drvarja in Ivongrada. Namesto natron papirja pa je možno uporabiti tudi razne druge materiale, upoštevati pa bo treba obstoječe tehnologije paper-lined v naši tovarni. Novost je morda to, da bomo vendarle enkrat znanstveno raziskali vse mogoče parametre osnovnih materialov in njihovih mešanic v raznih elektrolitskih papirjih ob spremembah receptur nanosov. Polovico stroškov naših raziskav bo pokrila Raziskovalna skupnost Slovenije, saj je problematika dovolj zahtevna, da je potrebno angažiranje raznih strokovnjakov iz naše tovarne, papirnic in drugih tovarn ter inštitutov. V naslednjem letu pa bano področje raziskav razširili še na separatorje za LR baterije in verjetno še preverili izboljšave na separator jih za baterijo 6AF 22. Torej konkretna nova raziskovalna naloga za zelo aktualno problematiko naše tovarne, ki jo bo sofinansirala celo naša republika s 50 % deležem . n * drama v zadnjih sekundah Finale mesta Ljubljane v košarki - 'lit IM Ljubljana, 20 .1 .1976: dvorana študentsko naselje, gledalcev 20, sodnika brata Škrbec odlična. ELLKTROTLUNA : ZMAJ 40:41 (2 l : 18) že ob prihodu na Igrišče in pogled na ekipo Elektrotehne, ki je štela 12 igralcev, med njimi tudi dva bivša igralca drugoligaša Slovana, je ekipa Zmaja, ki je imela le b igralcev pomislila le na poraz z najmanjšo razliko. Tako je tudi kazalo v prvem in delno drugem 1 času, saj je Elektrotehna povedla že za 12 košev razlike. Takrat pa je prišlo usodnih zadnjih 6 minut, ter pripomba sodnika igralcu Tratniku: "Saj nimate kaj več iskat na igrišču, ker vas bodo kar povozili." Da bi bilo še bolj dramatično, je bil zaradi b osebnih napak izključen še igralec Zmaja, tako da so ostali "Zrna jevci" le s 4 igralci na igrišču. Do konca je še pet minut in Elektrotehna gre počasi v napad, toda Jež prestreže njihovo podajo, poda Bolti, ki zmanjšuje razliko. Ekipa Elektrotehne izgublja živce in naredi več napak med njimi tudi tri osebne napake v napadu. Na sceno stopa do tedaj nerazpoloženi Bolta, ki te njihove napake lepo kaznuje s sigurnimi meti . Do konca je Še 30 sekund in najboljši igralec Elektrotehne do takrat nezgrešljivi Jurišič meče na ko6 in zgreši . rta zlika je tedaj samo 1 koš. 3 9 : 40 za Elektrotehno. Zmajčki počasi organizirajo napad. Žoga je pri Tratniku, ki išče prostega igralca, toda obramba Elektrotehne je na mestu . Zato se odloči za solo prodor pod koš. Toda dva igralca Elektrotehne ga grobo zrušita in sodnika dosodita dva prosta meta . Do konca je še 15 sekund, toda ker se igra v TRIM ligi "kosmata"igra ona teče naprej . Takrat Tratnik še ne ve za rezultat in prvi met sigurno realizira. Od zapisnikarske mize vpije Bolta "neodločeno -neodločeno", Tratnik meče drugič in zadene, šele tedaj spozna po vpitju soigralcev in dveh navijačic, da so zmagali, kajti do takrat je bil prepričan, da če bo drugič zadel, da bo rezultat samo izenačil in s tem omogočil podaljšek petih minut. Ob veselju "Zmajčkov" na sredini igrišča vpitja in objemanja ni bilo ne konca ne kr a ja . In na koncu še strelci za Zmaj: Bolta 22 (10 : 2) Tratnik 17 (10 : 7) Jež 2 . Najboljši na igrišču Jurišič pri Elektrotehni ter bol ta ter strelec odločilnih prostih metov Tratnik . T .J . Pripis uredništvaj_ Dolžni smo Čestitati naši košarkarski ekipi za čudovito zmago v dramatičnih trenutkih, katere se ne da popisati kot tudi veselje ob zmagi. Še posebej pa čestitamo Janezu Tratniku . V minulem letu Je bil tudi nogomet na vidnem mestu v športni dejavnosti, sploh pa v okviru priprav na vsakoletno baterijado naš š po rt V letu 1975 so bila športna tekmovanja v mnoqočem bolj pestra, obširna in ne nazadnje kvalitetnejša kot prejšnja leta. Tekmovali smo na BATLRIADI, ISKRIADI, v TRIM-ligi, bila so organizirana tudi medsebojna srečanja med delovnimi kolektivi Iskre, Tele, Slovenija Ceste in Saturnusom. Zmajevi športniki smo se na tekmovanjih skoncentrirali, borili smo oe in trudili, toda kljub temu, kljub požrtvovalnosti vseh, ni šlo vedno najbolje in tako kot bi želeli. Tako kot že vsa leta nazaj ugotavljamo, da bi morali posvetiti več pozornosti treningom in pripravam na tekmovanja. V športni dejavnosti sodeluje premajhno število članov kolektiva. Z nami bi morali sodelovati tudi nekateri športniki naše tovarne, za katere vemo, da so v svojih panogah dobri, niso pa še vključeni v kakršnokoli športno udejstvovanje v naši tovarni. Za športno in rekreativno dejavnost v tovarni so bili zadolženi: Tratnik Jani za nogomet in rokomet, Bolta Janez za košarko, Podržaj Zlatko in Bolte Metod za streljanje, Primc Bogo za kegljanje, Bolte Metod za Šah in Krisper Brigita za planinstvo. Posamezne športno panoge so finančno razdeljene med sindikat in mladinsko organizacijo, pri organizacijah vseh pa smo tesno sodelovali. Pa poglejmo še posamezne športne panoge: 1975 Strel jan je : V maju je bilo nočno streljanje z vojaško puško na strelišču na Dolenjski cesti. Prijavili smo dve ekipi. 6., 7. in 8. maja je samoupravna interesna telesnokul turna skupnost Ljubljana - Center organizirala strelsko tekmovanje v počastitev 3o obletnice osvoboditve. To je bilo tekmovanje med delovnimi kolektivi. Ekipe so sestavljali po 4 tekmovalci, ki so streljali z malokalibrsko puško leže in sicer po 2o strelov. Med 56 ekipami je tovarna Srna j zasedla drugo mesto. Imeli smo dve ekipi, prvo so sestavljali: Mazi, Kraševec, Podržaj in Bolte, drugo pa: Slemnik, Hitti, Koršič in Alibegovič. Večkrat smo imel 1 medsebojna srečanja strelcev Ljubljana : obrat Šentvid. Strelci iz Šentvida so zmagali v streljanju s pištolo 238 proti 170, strelci obrata Ljubljana pa v streljanju s puško 359 proti 353. To tekmovanje je bilo na strelišču Stična. Iskriada je bila v Novem mestu - strelci so dosegli 11 mesto od skupno 19 ekip. Bateriada v Gospidu - ekipno smo bili tretji. Najboljši posameznik je bil Podržaj Zlatko s 185 krogi od 2oo možnih. Na Bateriadi je tekmovala tudi ženska ekipa in dosegla tretje mesto. Ženska ekipa pa je na Iskri-adi v Novem mestu dosegla 5 mesto od 9 tekmujočih ekip . V mesecu decembru je bilo ^ na Kodeljevem strelsko TRIM tekmovanje mesta Ljubljana. Moško ekipo so sestavljali Slemnik, Bolte, Alibegovič in Tratnik. Od 63 nastopajočih ekip smo dosegli 12 mesto. Žensko ekipo na tem TRIM tekmovanju so sestavljale Kocman, Krisper, Kozin in Goršek. Dosegle so 3. mesto od 11 prijavljenih strelskih ekip. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se strelstvo kot šport razvija v našem kolektivu zadovoljivo. V ženskih vrstah pričakujemo ševboljT.e sodelovanje tistih sodelavk, katere do danes niso sodelovale v tej športni panogi iz kakršnega koli vzroka. Kegljanje Tudi kegljanje je pri nas zelo razvita športna disciplina. Imamo moško in žensko ekipo. Moška ekipa sodeluje na vseh tekmovanjih, ki so bila organizirana za delovne kolektive, na Iskrladi, na Bateriadi, v TRIM tekmovanjih in v medsebojnih srečanjih. Ekipo sestavljajo Končina, Primc, Drčar, Tratnik, Dolta, Bolte, Čeflnovar. želimo, da se tudi drugi naši sodelavci pridružijo našim kegljačem. Na Iskriadi v Novem mestu je dosegel Končina odličen rezultat 45o kegljev in bil 5 od 114 nastopajočih. Moška ekipa je dosegla 12 mesto od 19 ekip. Na Baterladi je bila naša ekipa tretja, najboljši Drčar. Sodelovali smo tudi v TRIM ligi mesta Ljubljana v decembru, rezultati če niso znani. Končina je uvrščen med prvih deset. Šah šah je najbolj poglobljena igra za katero se navdušujejo člani našega kolektiva. Organiziran je bil turnir posameznikov mehanične delavnice, zmagal je Primc. Imeli smo medsebojna srečanja Iskra, Tela, Zmaj na 5 deskah. Rezultat je bil 3:2 za Tela. Na Bateriadi smo v šahu dosegli 3 mesto. Sodelovali smo tudi na Iskriadi. Tovarno so zastopali: Lavrin, Nerat (na Bateriadi je prejel pokal za fair play igro), Lazarevič, OroŽim, Slemnik, Cerar# Drčar, Bolte, Janežič in Vardič . V počastitev 29. novembra je bil v tovarni organiziran brzopotezni turnir - I. mesto je osvojil Slemnik . V medsebojnem srečanju s Slovenija ceste je bil rezultat 5:o za Slovenija ceste. V TRIM ligi v šahu Se nismo nastopali. Košarka Nastopali smo v sindikalni TRIM ligi mesta Ljubljane. Ekipo so sestavljali Bolta, Tratnik, Češnovar, Podržaj, Keršič in Jež. Odigranih je bilo okrog 2o tekem, končnih rezultatov Še nimamo. Planinstvo Planinstvo v naši tovarni še ni množično, je pa tista dejavnost, ki je najbolj zdrava in lepa. Zmajevi planinci smo v letu 1975 obiskali v februarju Stol - zimski pohod (2 člana) v avgustu pa nas je odšlo na Krn - Komno - Sedmera Triglavska jezera in čez Komarčo v Bohinj 18 članov, septembra na Triglav pa 3 člani. Posamezniki hodijo v planine sami ali z družino večkrat. V letu 1976 so planirani izleti v naše gore. Želja je, da bi bilo planincev več, saj to pravzaprav ni tako drag šport. Pohod ob Žici Z veseljem lahko ugotavljamo vsestransko vključevanje v raznih Športnih disciplinah, tako tudi pohvalimo organiza- torje in lepo število udeležencev. Najlepše pa je bilo na 19. pohodu po poteh tovarištva in spominov. Za ta pohod smo se še posebno svečano pripravili, saj smo praznovali 3o letnico zmage nad fašizmom . Na pohodu jenašo tovarno zastopalo 13 udeležencev. V letu 1976 pričakujemo več udeležencev na pohodu . Avto Rally Iskre V razredu I. do 78o con je bilo 32 ekip, Podržaj Zlatko in Muhič Vinko sta zasedla'17. mesto. V razredu IV. nad 12oo ccm je bilo 18 ekip. 17. mesto sta zasedla Drčar in žagar. Rellya Iskre se bomo udeležili tudi letos . Smučan1e Na Soriški planini so bile v februarju 13 . zimske Športne igre Iskre. Tekmovanja v veleslalomu se je udeležila ekipa naše tovarne in zasedla več kot solidno lo mesto od skupno 23 ekip. 3. mes to in kolajno za Zmaj je priborila v II. razredu Tatjana Rupar. Med 5oo smučarji so se na- ši uvrstili: /nadaljevanje na drugi strani/ Stara slika kot Je bila stara, s snegom radodarna zima /s prejšnje strani/ šport Ženske razred II - Rupar Tatjana 3 . mesto Moški razred II - 78. mesto Janežič Milan, 87. mesto Zaletel Peter. Moški razred I - 47. mesto Zlatko Podržaj in G3. mesto Zade 1 Pe te r. iBpwl ing V aprilu je bilo tekmovanje - prvo v Sloveniji - v howli-ngu med ekipo Alpe Adria in tovarno Zmaj na bovling stezi v Alpe Adria. Nafti so zmagali z visoko razliko 384 kegljev. Med posamezniki je zmagal Bolta. Janez s 723 keglji. V letu 1976 bo Bateriada v organizaciji tovarne Zmaj v Ljubljani. V ta namen se moramo dobro pripraviti. Sodelovali bomo tudi na Iskriadi ter v TRIM tekmovanjih in srečanjih kolektivov, organizirali pa bomo tudi tekmovanja v tovarni v vseh panogah. Za to so že ustvarjeni nekateri pogoji: urejeno strelišče v menzi, nabavljene so šahovske ure za brzopotezne turnirje, najete imemo kegljaške in bovling steze, treningi v streljanju (moški in Ženske), kegljanju in bovlingu se vršijo redno skoraj vsak teden. Najet je tudi plavalni bazen v Tivoliju ter savna za rekreacijo vseh članov kolektiva. Možnosti za športno udejstvovanje in rekreacijo članov kolektiva so torej ustvarjene, žal pa se jih premalo poslužujemo. Želeli bi pritegniti čimveč članov kolektiva, posebno pa še tiste, ki se Še ne udejstvujejo v nobenem športu . Metod Bolte ah, na staro leto Torek 3o .12 .1975 jo bil zadnji delovni dan starega leta, ki smo ga preživeli v tovarni. Uradno je bil delovni dan, a so nekateri delali kar krepko nekateri pa malo manj. Največ pa je bilo takih, ki sploh niso nič delali. Do malice je delovni dan še nekako v redu potekal, potem pa je bil vedno bolj podoben razdraženemu mravljišču. Prav tak vtis je človek dobil, ko je vstopil v tovarniško jedilnico. Še najbolj je bilo podobno Emonski restavraciji, kjer se ubogi nižji sloj Ljubljane preriva ob skodelici pasulja. Od devete do enajste ure je po "izdatni" malici še kar šlo, saj so nekateri zagrizeno iskali inspiracijo za praznovanje v raznih steklenicah. Ob enajstih nam je nekako uspelo, da smo se v solidnem številu zbrali v obratu. A glej ga šmenta, tam je nekaj mladobudnežev zaverovano ple- salo ob zvokih starega meha. Žalujoči ostali pa smo poželjivo gledali njihovo početje. Tudi tovariš direktor ni mogel pomiriti razgretih duhov. Uspel nam je samo nazdraviti in še to samo tistim, ki jim je uspelo priti do kozarca in ustrezne vsebino. Kaj kmalu se jo večina odcepila in nadaljevala svoje novoletno rajanje po "skupinah". Tovarna je bila polna zvokov raznih človeških in tehničnih izvorov. Marsikje se ni manjkalo niti najbolj izbranih jedil in pijač. Vsa sreča je samo v tem, da se je kmalu približala druga ura in se je tovarna otresla vsega trušča in človeškega bremena. Ostali so samo ne ravno lepo dišeči spomini na zaključek starega leta, ki pa so jih nafte snažilke "kmalu" odstranile. Torej v novo leto vsaj na zunaj vstopamo popolnoma čisti . Majhen kolektiv smo in razne službe, oddelki in obrati nas naredijo če manjše. Prav to smo na dokaj očiten način pokazali tudi ta dan. Ali je to pravilno? Skratka ali res ne poznamo diskriminacije? Upajmo, da bo leto 197G tudi v tem pogledu prestopno!11 Osat Na delovnem mestu v delovnih haljah ob zaključku starega leta kako draga Čas, ko je Valentin Vodnik napisal prvo pesem slovenskemu narodu je že daleč za nami. Spominjamo pa se tudi njegove družbe v katero je zahajal. Krog družbe ni bil posebno širok, vendar dovolj pomemben, da ga ne smemo prezreti. Kdo so bili njegovi prijatelji in spodbudniki? Med te pobudnike je spadal Žiga Zois, ki je tudi finančno podpiral vsestransko slovensko dramatiko, prozo - Slovensko besedo.Z njegovo pomočjo je prišla na oder iz francoskega prevoda in predelave v slovenščino Županova Micka, dalje na parodijo takratnega življenja veseloigra "Veseli dan ali Matiček se ženi". Tako je nastal temelj slovenske dramatike. Nisem hotel obujati vodnikove Čase, hotel sem le opozoriti, da je kultura bila vedno tista dejavnost, ki je rabila sofinancerja. lo so bili v začetku posamezniki, danes pa je to družba. Z razvojem tehnike je tudi kulturna dejavnost rastla . Nastale so gledališke hiše. Ljudje so se začeli ukvarjati s kulturo profesionalno, polprofesionalno oz. amatersko. je kultura ? Napisane so bile opere, drame, veseloigre in žaloigrc, komedije, skeči in podobno. Dvorane so bile polne, cena vstopnic je bila dostopna in je družba le delček sofinancirala . Nastopila je nova dol-a, doba televizije. Dvorane so iz dneva v dan bolj prazne, dotacije, čeprav večje ne zadoščajo. Tako so prisiljene posamezne gledališke hiše obrniti se za pomoč na delovne kolektive. Pod naslovom "Gledalička komuna" so našli gledališčniki razumevanje pri kolektivih, ki so jim bili pripravljeni finančno pomagati . Kolektivipa bi v zameno dobili vstopnice za posamezne predstave. Namen tega naj bi bil, da bi se prazne dvorane zopet napolnile . In kaj se je zgodilo? 2/3 pogodbene mase naj bi bila čista subvencija, ali zaradi lažjega plačila neke "kvazi" reklame v gledaliških listih. Samo 1/3 pogodbene mase pa je namenjena za vstopnice. Tu je torej razlog, da je posamezna vstopnica kupljena na pogodbo 3x dražja. Rešitev je na dlani. Dajmo sredstva namensko sindikatu, pa bomo dobili 3x več vstopnic . Krize nastopajo v gledališčih širom po svetu. Znano nam je, da sta pred letom bili v veliki finančni stiski svetovno znana operna hiša Milanska scala in Metropolitanska opera v Nev/ Yorku in še bi lahko naštevali. In kač#vzhod rešuje predmetno? Dokaj preprosto. Vzhodno berlinska opera, ki je gostovala v Ljubljani nima lastnega orkestra, temveč igra isti orkester na radiu, na koncertih oz. v filharmoniji, itd. lorej združujejo, kar se združiti da. Na podobne reči naletite v Poljski, Rusiji in drugod na vzhodu . In še nekaj. Oni se približujejo gledalcu in ne obratno, kot bt Želeli pri nas. Smo v dobi integracij. Ali ne bi bilo prav in v našem duhu, če bi tudi te gledališke hiše mislile na integracijo in začele reševati probleme pri sebi, ne da se vedno obračajo na delovne kolektive. Sem delegat samoupravne interesne skupnosti. Problemi, s katerimi se ukvarjamo so zelo pereči in posledice dalekosežne. Naj bom konkreten. Problem šolstva je bolj pereč kot si lahko predstavljamo. Na eni strani Želimo imeti celodnevno šolo, na drugi strani pa imamo 2 iz-meski pouk po Šolah, lorej treba bo še graditi nove šole . In ko bodo šole, je vprašanje kadra. Že danes nadomeščajo po Šolah te kadre razni študentje v zelo zahtevnih predmetih kot so matematika, fizika, kemija in podobno. Mi pa Želimo, da bo naš otrok znal matematiko in tudi fi-ziko ter kemijo. Kdo naj jih nauči? Kje so ti profesorji, ti strokovnjaki? Po raznih računskih centrih v podjetjih, ustanovah, ali kje drugje? Zakaj? Zaradi slabe stimulacije - zaradi denarja, ki nam ga tako prl-mankuje . Ko se bomo odločevali za samoprispevke ali podpisali samoupravni sporazum, se zavedajmo, da je izobraževanje človeka na prvem mestu in šele potem vse drugo. Tone Orožlm poslednje slovo S A LAN ULKTAŠEVIČ V torek 30. decembra je bil v Zmaju zadnji delovni dan pred novoletnimi prazniki . Pričii smo na delo, si voščili in nazdravili. Toda, ne vsi . Tebe ni bilo na delo, niti vedeli Še nismo zakaj . Za vedno si se poslovil od nas že v prvih minutah tega dne, ko bi se moral poveseliti s svojimi sodelavci, s katerimi si delal v Zmaju od meseca maja 1973 . leta . Umrl si iznenada, na kraju nesreče, ko te je na Brodarski cesti v Litiji zadel avtomobil 10 minut Čez polnoč . V spominu te bomo ohranili tvoji sodelavci gibanje članstva DECEMBER 1975 Odšli: PEROVŠEK Franc, 1. delavec na Mn02 v obratu Šentvid, ŠKRABEC Rozalija, vstavljanje žičk 6AF 22 v obratu Šentvid, PRIMC Bojan, ključavničar II., RUDOLF Franc, vodja prototipne delavnice, BAKTAŠEVIČ Šaban, transportni delavec. Prišli; ŠKRABEC Rozalija, vstavljanje žičk 6AF 22. nezgode PRIMC Bojan je 12 . decembra 1975 dobil udarec v glavo zaradi vrat, pred katerimi se je zadrževal drugi delavec. JOVANOVIČ Nada je 25. decembra zvečer prečkala cesto pred Zmajem. V tistem trenutku jo je zbil avto. MOŽINA Fani je 5. januarja pri zatikanju členov na montaži odstranila zmečkano stročnico iz stroja, pri tem pa ji je pnevmatski cilinder stisnil prst. MIKLIČ Jože si je 7. januarja letos poškodoval kazalec desne roke . Prst mu je stis- število zaposlenih Proizvodni sektor Ljubljana moških 65 žensk 133 Skupaj 198 Obrat Šentvid moških 31 žensk 81 Skupaj 112 Skupne službe moških 50 žensk 57 Skupa j 107 Dne 31. decembra 1975 je bilo v tovarni ZMAJ zaposlenih 4 17 delavcev, od tega 146 moških in 271 žensk . o b vest i lo Sindikalna lista za loto 1976 predvideva, da se v obliki nadomestnih bonov lahko regresira prehrano tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Zato prosimo vse, da predložijo zdravniško spričevalo, tako da bi lahko s 1.2.1976 uvedli vrednostne bone, v kolikor ne bo mogoče zagotoviti ustrezne prehrane! nilo pri čiščenju stroja med obratovanjem. 1 976 MESECI DELOVNE SOBOTE i 2 3 4 5 Skupaj JANUAR l _ «0 17 24 31 4 FEBRUAR 7 - - 28 - 2 MAREC - - - _ - 0 APRiL 3 - - - - 1 MAJ 8 - - - - 1 JUNIJ - -- - 26 - 1 JLJLU _ - - - - 0 AVGUST - - - - - 0 SEPTEMBER - 11 - - - 1 OKTOBER 2 - - 23 - 2 NOVEMBER - 13 - - - 1 DECEMBER 4 - - - - 1 SKUPAJ: 14 SP :S,Vgi , .;.?'-7^ i' " • X St?v \ Med novoletnimi Čestitkami smo prejeli tudi počto iz Tovarne baterij v Jclcu, SCSI? (Llemcntnij Zavod Jelec. Ruska SSR) . Čestitka je zelo zanimiva in nekaj posebnega# zato jo zaradi zanimivosti deloma objavljamo . h o um ut' Sar: cm U fcifvepsi ieuKo ' n* ■ 5huzo£ H C-