" 1 i ■■ ' ■ ........ Silna dragica živil. Krompir $3.50 buseL . —Kljub temu, da •se v Evro- ^ po skoro ničesar ne izvaža, pa 1 narašča draginja v Ameriki z vsakim dnevom. Veliko cenej- < * £e je bilo vse poprej, ko so par- , niki vozil živež v Evropo kot , danes, ko se skoro ničesar ne j | izvaža v Evropo, razven mu- ; niči je. Krompir se je podražil ] od $2.05 bušelj na $3.50, surovo maslo, jajca in druge potreb-ne stvari za živež so dosegle j Strahovito ceno. Groceristi, ki ^ * prodajajo blago, niso krivi temu, ker tudi oni imajo straho* vite cene na ttžnici za "vsako blago. Krivi draginje so proda-ffjilci blaga na debelo, ki delajo ogromne dobičke. Groceristi danes sploh ne delajo istega denarja kot pred leti, ker tudi ljudje radi silne draginje, ne kupujejo toliko blaga kot poprej. Mi bi svetovali sloven* skim groceristoni, se nekako združijo in kupujejo svoje potrebščine skupno, in bi velijo ko manj plačali za blago, če bi ga naročevali naravnost iz to-varen in mlinov, kot če bi kupovali pri veletrgovcih. Recimo, da se kupi nekaj železniških vagonov moke naravnost iz mlinov. Dobili bi jo veliko ti ceneje kot pa da bi kupovali od (prodajalcev z moko na debelo, s Ista v^lja tudi za raznovrstno drugo bjago. Na ta način bi dobili slovenski groceristi blago veliko bolj poceni, bi lahko več zaslužili pri blagu-, in bi ga tudi lahko ceneje prodajali ob činstvu, ki je skrajno obupano n%d draginjo živil. Nekaj se uredništvo Go slo rado na rolce onim trgovcem, ki se pomuja-jo, da vsaj nekoliko znižajo draginjo, če je to sploh mogoče. —2580 prošenj za prve in drarge državljanske papirje so vložil Avstrijci in Neihci v Clevelandu tekom zadnjih 10 dnij. Sodnije imajo polne roke dela, in večkrat na dan je tak naval, da se morajo sodni j ska vrata ro neužitno, ker vsi primeski, !ki so šli prej v pivo, so danes j prepovedani. Gos en funt velja $1.56, -kokoš $1.32, raca $1.44. Dvakrat ' na teden se dobi ^nekoliko mesa, v ostalem pa . ljudje uživajo ribe, ki so pa jfko drage, od navadnega arniikaj ki velja 22 centov kos do ||>strvi, ki računajo $1.96 ftmj. Poper velja $6.00 funt, |ozini $1.16 funt. Sladkorja m, ampak se poslužujejo I junije! saharina, :ki ga stopijo v vodi Mleko dobijo le najmanjši ©trooi in stari ljudje ter boliAi. Ljudstvo da bi tožili. Vojaki sploh ne marajo nobenih dopustov, ker doma jedo veliko slabje kot na fronti. Za vojake skrbi nemška vlada še precej dobro. Ameriška vlada ja zavrgla nore namske mirovne ponudbe. Washington, 13. feb. Državni oddelek je naznanil danes sledeče glede nemško-ameriš-kega spora: V očigled tega, ker je več časopisov dne it. februarija bilježilo, da je poslala Nemčija novo noto ameriški vladi glede submarinske-ga vprašanja, naznanja državni oddelek sledeče: Švicarski poslanik je nasvetoval ameriški vladi v imenu nemške vlade, da bi nemška vlada rada prišla v dogovor z ameriško vlado glede suibmarin skega vprašanja., $viearski poslanik je to ustmeno sporočil, nakar ga je državni tajnik naprosil, naj pismeno izroči to prošnjo. Poslanik Švice je poslal sledeči memorandum: Švicarska vlada je bila naprošena od nemške vlade, da je nemška vlada sedaj kot prej pripravljena pogajati se z ameriško vladq, s pripombo, da trgovska blokada Anglije s tem ne preneha. P. Ritter. Na to. pismeno naznanilo je ameriška vlada odgovorila sledeče: Dragi nam švicarski poslanik: Meni je predsednik naročil, da ,naj vam naznanim, d.i je vlada Zjed. držav z veseljem pripravljena obravnavati katerikoli predme^ z nemško vlado, če nemška vlada nemudoma prekliče svojo suhmarin-sko blokado. Dokler pa ameriška vlada ne dobi absolutnega zagotovila, da nemjška vlada preneha s submarinsko kampanjo, dotedaj se vlada Zjed/ držav ne more spuščati v dogovore z Nemčijo. Lansing. Mir je odvisen od Nemčije, pravi predsednik Wilson Washington, 13. febr. Predsednik Wilson je danes odgovoril vsem onim, ki zahtevajo od njega mir, in sicer jafco ostro in odločno. Predsednik Wilson je dal natančno razumeti vsem onim krogom v Zj. državah, ki delajo Mza mir", da se zastonj trudijo. Ce nastane vojna med Nemčijo in Ameriko, je dejal predsednik Wilson, tedaj ne bo Amerika odgovorna ampak kajzer. Zato pa svetuje predsednik Wilson vsem onim, -ki .se v Zjed. državah poganjajo za mir, naj se obrnejo na kajzerja za mir. Kadar bo Nemčija spoštovala mednarodne postave, na katere je prisegla, je dejal predsednik Wilson, tedaj bo mir. v V v\iish{ngton prihaja neprestano vsak dan na tisoče brzojavk, v katerih se zahteva, da predsednik Wilson ohrani mir. Ko so včeraj predsednika Wilsona vprašali, če hoče poravnati spor z Nemčijo, je Wilson to odločno odRlbnt), rekoč, da ni njegbvja (krivda, če je, Nemčija izgubita prijateljstvo Zjed. držav, ampak da je to krivda nemške vlade. Nemčija želi vojno z Ameriko, zato je nalašč kršila (postave vseh narodov, dočim je bila Amerika vedno zato, da se postave apotnujejo. Ako pride torej do vojne med Nemčijo in Ameriko, bo edina Nemčija odgovorna, in ameriška vlada ima čisto vest NEMCI ŠE VEDNO DRŽIJO AMERIŠKE UJETNIKE Wilson bo naprosil kongres za vojaško silo. AMERIKA IN NEMČUA PRIČAKUJEJO VOJNE. Nemški korzar je potopljen. £ Buenos Ayres, 13. februar- . ja. Nemška pomorska razboj- v niška ladija, ki je lovila zavez- 1 niške parnike v Tihem oced- l pu, je bila potopljena od an- ( gleških križark, glasom poro- t čil iz La Razon. Med nemški- l mi razbojniškimi ladijatni in 1 angleškimi križarkami je tra- >1 jala bitka petnajst ur. Ena angleška križarka je bila v tem boju močno poškodovana. Druga nemška razbojniška la- s dija, po imenu "Mowevc" je r bila od angleških 'križank uje^'< ta in odpeljana v Anglijo. I^o- 1 bene nemške razbojniške la- -dije ni več v Pacifičnem oce- 1 anu. ; Stališče predsednika Wilsona. -Washington, 13. febr. Via- « oa Zjed. držav se ne bo podala v nobenem oziru Nemčiji, •ra/.vei^ če Nemčija popolnoma odneha od svoje submarine -kampanje. V tem ozirti se je ; ameriška vlada jasno izrazila 1 napram švicarskemu poslaniku, ki zastopa nemške intere- 1 se v Ameriki. Predsednik Wilson je sporočil potom švicarskega poslanika nemški vladi, da le v slučaju, da se Nemčija 1 popolnoma uda ameriškim za- : htevam, je mogoče odvrnili pretečo vojno. »>. Aamrilra h. ^nAil. . || armado. Ce bodejo 'Nemci nadaljevali s svojo submarinsko blokado, tedaj je predsednik Wilson pripravljen uporabiti oborožene moči Zjed. držav, da prisili Nemce k pokorščini. Tako se naznanja v visokih vladnih krogih, ki poznajo mnenje predsednika Wilsona. Amerika mora imeti prosto trgovino. Ameriško trgovsko brodo-vje, ki sedaj počiva v ameriških pristaniščih, mora imeti prosto pot na vseh morjih. Amerikanska trgovina ne sine počivati. 'Ameriška vlada se bavi z načrtom, kako bi odposlala ameriške trgovske la-dije na morja v soglasju z med narodnimi postavami. V uradnih krogih so prepričani, da kakor hitro namerava ameriška vlada trgovsko brodovje poslati proti Angliji, da bodejo Nemci te parnike torpedi-rali, nakar sledi neizogibna vojna. Parnik Afric potopljen. New York, 14. febr. Družba White Star Line je dobila sporočilo, da je bil angelski parnik "Afric" potopljen. Parnik je nosil 11.200 ton. Parnik Afrk je potoval iz južne Afrike proti angleškemu morju, •kjer so ga torpedirali nemški sutmiarini. Sedemnajst mornarjev na parniku je utonilo. 89 parnikov potopljenih. . ^Washington, 13. febr. Sedem angleških in nevtralnih parnrkov je bilo potopljenih tekom včerajšnjega dneva, in sicer parnik Afric 11.200 ton, grški parnik Spyridion, 780 ton, angleški parnik Voltare 1 390 ton, angleški parnik Olivia 240 ton, angleški parnrk ! Netherlee 2340 ton, angleški , parnik Lucia 2700 ton, norve-, sški parnik Bromsterg 3000 ton. 200 mornarjev je našlo J smrt pri toripediranjtr teh par-. nikov- Noben parnik ni bil po-, svarjen, ko so ga Nemci tor-1 ipedirali. l Vojne ladije zaveznikov. ► Washington, 13. febr. Sena-; tor Saulsbury je danes v sena- > tu stavil predlog, " «i» sr. ciais avb. m. ctmLAMo. ono. nuDwm ou». nwmoa u» | EDWARD KALIS H, PMhher LOUIS/. PIRC Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read bj 25.000 9ovenians ii tke City of Cleveland and elsewhere. Ad?ertisiog rates or request American in spirit Foreign in language only Enttrtd as second-cUss matttr January 5 th 1909. at tht post office at Cleveland, Ohio under tk* Act qf March 3rd. 1879.__ No. 20. Wed. Feb. 14th, 1917. Kaj pomeni kriza z Nemčijo v Ko se je nemška nota natančneje razpravljala, in ko se je natančno raztomačil njen pomen, se je dognalo, da je Nemčija prelomila sveto dano besedo ameriški vladi dne 4. maja, 1916, "da nemški submarini ne bodejo torpedirali trgovskih ladij brez svarila in ne da bi f skušali rešiti življenje posad-i (ke ali potnike." Tako je odgo-^ vorila nemška vlada na noto predsednika VVilsona z dne f|$B, aprila 1916, ko je predsednik Wilson pisal nemški vladi. I da bo prekinil vsako razmerje I z .Nemčijo, če se Nemčija ne bo, držala svojih obljub. Prva gffijeriza, ki je nastala med ame-* riško in nemško vlado, je bilo torpediranje Lusitanije. Odkar je bil pa mrk torpediran, Je predsednik Wilson neprestano ^flrisaril nemški vladi in ji očital p njeno barbarstvo. Potem pa jc bil zopet potopljen parnik Sus-«ex. Ta parnik ni cozil kontra-libanta, ni vozil nobene vojne ij potrebščine, nobenih vojakov, i ničesar sploh, kar je združeno i z vojno, pa vendar je bil torpediran od nemškega submarina. I Na krovu so bile same ženske H in otroci, nekaj moških. Te-^žljivost Zje^l. nemudoma ne odpravi način ^njenega submannskega boja ^ pfoti potniškim in trgovskim ladijam, tedaj ne preostaja pameriški vladi druzega kot prelomiti vsako diplomatična raz- ■Napetost v tej deželi je bila p skrajna, dokler nismo dobili podgovora nemške vlade,, mgjjf-||ca maja lanskega leta, v kate-prem odgovoru je nemška vlada priznala, da Imajo Zjed. drža-5 ve prav. Nemška vlada je slovesno obljubila ameriški vladi, $da bo vse,tako odredila in spolih nila kot je želela ameriška vlada. Toda javnost je tedaj ve-| dela, <1$ Nemčija ne fiteii realno s svojo obljubo. Zato je •predsednik Wilson poslal dru- ' go noto Nemčiji, 8. maja, lanskega leta, v kateri noti je posedal nemšiki vladi sledeče: "Da bo vladalo med nemško : in ameriško vlado popolno spo- ' I razumljenje, sporoča ameriška I I vlad cesarski nemški vladi, da 1 ' cesarsko nemška vlada ne sme 1 niti za trenutfck misliti, še manj 1 pa debatirati z ameriško vlado < glede pravic ameriških držav- 1 , ljanov na odprtem morj^i .Od- 1 govornost v tem slučaju je po- J samezna, ne skupna, absolutna, 1 f ne relativna." * >' In sedaj, iko je Nemčija pre- 1 lomila svojo obljubo, moramo 1 biti napram 'Nemčiji odkrito- 2 srčni in pHpoznati, da Nemči- * ja ne namerava izdajalskega ' čina, kakor ga je povzročila 1 tedaj, ko je napadla Belgijo. ' Nemčija se je tedaj podala našim zahtevam, ker je bila pri- \ morana radi okoliščin, in srna- 3 trala je, da se svoji obljubi od- \ reče, kadarkoli čuti, da je u- s godna prilika, ali z drugimi be- k I sedami: Nemčija lahko prekli- n če vse svoje obljube, kadarkoli stibmarinov, je že pričela Nem-r čija se ravnati po teh načelih, • ne da bi dovolila primeren j čas, da se ta sprememba v bo-l jevanju po vol j no razpravlja. » In ta nastorp nemšk evlade je . eden najbolj zločinskih gla- - som mednarodnih pravic. Ta ; nemški 'korak nas spominja na , Avstrijo, ki je poslala. Srbiji > ultimatum in je dovolila le 48 . ur časa. da se evropske vlade . pomenijo o tej točki, ki je naj-; bolj komplicirana »»med vseh . evropskih problemov. Civilizi-i . rane države priznajo postavo, ; da pred 11 o ena država pod v/a me nekaj izvanrednoga, da se pusti ostalim državam dovolj , časa, da o tem razmišljajo in pridejo do svojega sklepa. Kaj bo predsednik Wilson naredil z Nemčijo, je nemogo-, če povedati ob tem času. (Cla-, nek je bil spisan v četrtek, 1. febr. opoldne.) Ameriška javnost zahteva, da se prekini di-plomatično razmerje z Nemči-, jo. Mbnj drastičen način naše , nevolje nad Nemčijo bi bil , storjen s tem, da odpokličejo našega poslanika v Berolinu. Toda ta način kaznovanja nemške vlade je tako majhen v primeri z velikim zločinom Neničije, kot bi n. pr. zakonski mož samo s prstom zagro- > zil drugemu možu, ki je zlora- ; bil pjegovo ženo? \ P*ekinjenje ; ^ diplomatičnih i odnošajev je dvomljive vrednosti, Dokler ni vzroka za vojno, lahko tako prekinjen je po- j vzroči vsakovrstne sovražnosti radi ljudskega razburjenja, 1 katero razburjanje je posledica ; prekinjenje diplomiatičnih raz- < mer. Na drugi strani pa, če za 1 prelkinjenjem diplomatičnih .j razmer ne sledi takoj akcija, je : demokratični vladi silno težav- 1 no obdržati skupnost sentimen- < ta, ki je potreben za uspešno 1 akcijo. Najbrž bo čakal naš 1 predsednik za kak pos'eben zlo- \ čin Nemčije, da namreč Nemčija na očiten način prelomi ob- f ljube in škoduje ameriškim dr-j iavljanoni. V enaki krizi je de- ; mokratična vlada popolnoma \ brez moči, da bi izrazila svoje 1 mnenje ali celo dejansko poka-1 s zala, kaj misli. Resnica pa je, da še nikdar v amer?ški zgodovini ni bilo s združene toliko moči in odgo- r vornosti v eni sami osebi kot s se je to zigodilo pri predsedni- fi ku Wilsontt Nežnost in potreb- n na skrivnost obravnav s tujimi h državami, pomanjkanje prizna- s nja našega irtednarodnega pO- d ložaja, o katerem se ameriško 2 ljudstvo ne zaveda, in konečno. c enakost obeh sovražnih sil nn bojnih poljih, vse to daje Wil \z so kot iglavi ameriškega naro- č da. izvanreden položaj. K temu 'n prištejmo še njegovo osebnost, ^ njegovo izvanredno zmožnost, z odločnost in razumevanje po- s« ložaja. š Pred nekaj časa se je genij z predsednika Wilsona pečal s v tem, da nas izpelje iz težav, ka- r manj na svoje osebne nazore fc in se oziral nekoliko vič na ti-sofiJtetne skušnje diplomacije. 0 In Wilson ne bi ničesar zgubil 'c na svoji -predsedniški časti, če = bi poslušal nasvete izkušenih mož. ~ Toda naj je kakor hoče, Wil-- sonu je prepuščeno, da odloča usodo ameriškega naroda, k 7 dobremu ali slabemu, in sdkozi C. ameriško ljudstvo Wilson lah-|y ko upljiva na mednarodni položaj. Wilson zna narediti iz-d, »vrsten govor ali noto, in v takem govoru ali noti zna Wilson fino uporabiti mišljenje svoje-^ i^a naroda, toda politična kfi-' ; za je taka, da ne dovoljuje mno-! go govorov ali not, ampak takojšne aikcije. Brez dvoma je, da je pretežna večina ljudstva v Ameriki L želela dosedaj, da se naša de-' žela vzdrži vojne. Predsednik 'Wilson sam je zastopal to sta-" lisce kjerkoli je mogel, in rav- 1 no on je največ povzročil, da ' je ljudstvo isto zahtevalo. Wil- 1 son si je zadnje tedne prizade- t C val, da povzroči mir v Evropi, in v njegovem, zadnjenn govo- ; ru se je zdelo, da se celo W ilson nagiba bolj proti Nemčiji kot C 'proti zaveznikom. In naj reče ' kdorkoli ikar hoče, Wilson u ne i l, more nihče očitati, da je hotel ! imeti vojno, da se je celo te vej 1 j ne izogibal kjerkoli se je mo- 1 ] gel. in bi bila Amerika že zdav-[ nej pod vsakim drugim pred-] sednikom zapletena v vojno, da nismo imeli Wilsona. J (Dalje prihodnjič.) --o--' ; Ogromen napredek mmmm^mm^mmm I i Cenjeni urednik Glasila SDZ.j Sporočati imam nekaj, kar bo : za večn^ čase pisano v zgodovini naše velike naselbine. V i. našem predmestju Nevvburg I živi več "Slovencev, ki so tam , naseljeni že več let in imajo svo ja domovja, društva, itd. Med : drugimi društvi se je tam nahajalo tudi dr. s v. 'Barbare, št. 1 33. spadajoče v Forest City, Pa. Pri tem društvu vlada že 1 dalj časa nek nesporazum, ne-■ kako sum nič en je, da se ne dela pravilno, kakor to* delajo razne druge Jednote in Zveze v glavnih uradih. Pri glavnem uradu dotične ! Jednote je bil večni primanj- S kljaj v bolniškem sfkiadu. Dne C 27. jan, so se trije člani tega 3 društvi podali k predsedniku * Zveze Primož Kogoj za in for- 3 maeije, 'kako bi ^e društvo mo- 5 glo priklopiti k Slovenski Do- 3 brodelni Zvezi. Primož Kogoj 3 jim je dal nekaj nasvetov, na- 3 'kar jim je povedal, da je bolje j 3 za n)ih, da se obrnejo s prošnjo i! na Zvezo pri seji, ki se ima vr- I siti 28. jan. I Na to sejo sta prišla John Miarinčič in Josip Vrček po in- n formacije. Odbor Slovenske « Dobrodelne Zveze jim je dal » nasvet, da je najbolje za nje in j >a Zvezo, in da jih Zveza pod j drugim pogojem ne sprejme, ■ kot da se pustijo vsi zdravni- " ško preiskati in plačajo njih « asesmente po starosti, s kate- [ 10 pristopijo k Zvezi. Vsak " član bo plačal asesment za te- J koči mesec in $1.00 za pristop- J nino, zdravnika pa preskrbi J Zveza brezplačno. 1 j Zastopnika sta na seji dne 4. I febr. sporočila članom sklep 3 seje Slovenske Dobrodelne I Zveze, pojasnila sta stališče I Zveze in kaj sta zvedela pri vr- ! hovnem odboru. Nato je gla- ! sovalo 44 članov, da so priprav- 3 Ijeni društvo pustiti in pristo- ! , piti v novo društvo, iki naj bi ! spadalo k Slovenski Dobrodel- S ni Zvezi. Sklenilo se je, da se I skliče na prihodnjo nedeljo 11. ! febr. sestanek članov za usta- S nov i te v društva.' Povabljen je ! bil tudi vrhovni odbor Sloven- ! ske Dobrodelne Zveze, da pri- ! de na sejo in pojasni članom 5 Zvezino stališče in njene finan- * ce. ! In res, dne 11. febr. se je * zbralo nad 100 članov in ne- * članov v Tomažinovi dvorani " ;na MarbelSt. Predsednik Joto^ ; Marinčič otvori ob 9.15 zjutraj » zborovanje,pove v jedrnatih be- j sedali stališče sedanjega dru- " štva in zalkaj se je sklicalo « zborovanje. Pri seji so bili na-! ' vzoči predsednik Slovenske ; Dobrodelne Zveze brat Pri- sc ii ki ga zastopa Slov Dobrodel-e na Žve2a. Druigi je govoril br. h Primož Kogoj. 'Predsednik zborovanja se je zahtvalil za le-1- pe besede. Prešlo se je na vo-a litev začasnega odbora f G. k Ivan Marinčič je bil soglasno :i zvoljen 2a predsednika, za taj- - nika g. Anton Erjavec,' 3757 E. - 77th St. in za blagajnika John - Solen. Po izvolitvi odbora / je - prišlo na dnevni red glede dru-i štvenega imena. Br. Kaplan je - predlagal, da se društvo ime- - nuje "Sloga", br. Erjavec "Svo .] boda", br. Simončič "Naprej",1 . in br. iSlak pa "Bled", Ker je bila večina članov zato, da se . društvo imenuje "Bled", se je i to.ime sprejelo, in novo dru- ! štvo je dobilo številko 20 SDZ. 'Seje se bodejo vršile vsako 1 tretjo nedeljo v mesecu ob 2. ■ uri popoldne v Tomažinovi I dvorani na Marble St. •Po 'končani izvolitvi se je 1 prešlo ma zdravniško preiska-' l vo in pisavo prošenj, katero 1 delo je trajalo do 9. zvečer, ; Tem potom se izreka lepa za- -hvala tajniku dr. Mir, št. 10. I SDZ, 'Mr. Frank Gliha in pred- s sedniku John Andoljšek, ki f sta vseskozi pomagala pri de- t lu br. tajnika, predsednika in ( podpredsednika pri pisanju! s j POZOR! Predaednik Wilson je m prekinil vsako razmerje z * Nemčijo in ravno tako se « bo v kratkem zgodilo z ; Avstrijo. Ameriiki narod 3 je bil zasramovan in napa-3 dan od Nemcev in Avstrij-3 cev d6 take meje, ko mine ; vsaka .potrpežljivost A-; meriiki protesti niso po-; magalL Ameriška Čast je ; bila potegnjena v blato. 3 Nemčija je z brutalno o-3 šabnostjo zgubila vse «im-3 pati je. v Ameriki. Nemčija 3 si je nakopala najbolj sil-3 nega sovražnika nad svo-3 jo glavo radi svoje preiir-3 ne brutalne sile. In kriza je * sedaj tukaj 1 Zjedinjene dr. 3 lave so stav/jene na pre-n skuinjo. Slovenci, v takih " časih ni prostora ali časa 3 za strankarstvo. Mi nismo ■ danes druzega kot Ameri-; kanci. Mil stojimo trdno in zvesto z našim predsedni-3 kom Wilsonom. Vi Slo-S venci, ki ste ameriški dr. n iavljani, vi veste kaj ste S prisegli, ko ste dobili pa- ■ pirje. Zvestobo in pokor-J ščino Zjedinjenim drža-; vam, katere bodete branili ; do zadnjega dihljaja. In to ; se pričakuje od vas v polni ; merit 3 Vi Slovenci pa, ki niste 3 državljani, ali mogoče ce-; /o taki, ki bi tudi v teh te-; ških časih hvalili ali zago-3 varjali nemško-avstrijsko 3 vlado, vas prosimo, da ste 3 pametni! Ne sramotite 3 svojega naroda v Ameriki 3 Pokažite dobro voljo s tem 3 da se nemudoma oglasite 3 za državljanske papirje. 3 Naj vas ne zavede fanati-3 zem, da bi kje javno ali 3 skrito rovali proti Zjed. " državam, kajti huda kazen » bo sledila v teh resnih ča-I sih. Vlada se pripravlja na n aretiranje na debelo vseh jj elementov, ki bi snovali * \ zarote proti Ameriki ali za * < ničevali Ameriko ali vle- » ; kli z Nemci, a katerimi je * ; vlada prekinila vse razmer- * ; je. To pemislite, držite se ; 3 tako, in ničesar se vam ne 3 3 zgodi. 3 l Predsedniku Wilsonu se 3 ^ imamo dosedaj zahvaliti. 3 3 da nismo zapleteni v voj- ; 3 no. Toda sedaj, ko se ne 3 3 more več naprej, brez zgu- 3 3 be narodne časti, so časi 3 3 drugačni. Vsak Amerika- 3 3 nec je s predsednikom. Mi 3 Slovenci smo lojalni in 3 zvesti Zjedinjenim drža- 3 vam, pripravljeni braniti 3 ameriške pravice, če bode- 3 mo napadeni, za vsako ce- S no. Glasovi nezvestobe in > nelojalnosti morajo zginiti, > se potlačiti Od enega oce- ; ana do druzega se odkrij- ■ mo se vsi pred ameriško « zastavo. j " med tednom na vrh. urad, da se jim spišejo prošnje in prav , pričakovati je, da bo znašalo : število novih članov v New-■ bu/rg»u nad 100 v najkrajšem času. To je velik korak za naselbino in za Zvezo, kajti denar bo ostal doma, in ga ne bo treba pošiljati v tuje države, od katerih nimam^ Slovenci v Clevelandu nobene korist'. Denarja je prišlo v blagajno na ta dan nad $280.00 na samem asesinentu. Konečno se moram zahvaliti vsem članom za ta koraik, katerega so naredili, da so \ pristopili v Slovensko Dobrodelno Zvezo. • F. H. ■ o Resnica je hčerka naših časov. Ako potrebujete zdravilo za napetje, zapeko, bruhanje, glavobol, nervoznost, zgubo ape-tita in energije, pomnite, da je Trinerjevo ameriško grenko vino teJkom svojih zadnjih 26 let dokazalo, da je pravo zdravilo za vse. Vselej se lahko zanesete na to zdravilo. Dne 25. dec. 1916 je pisal Mr. Jim Skala, Ely Str. 'Milwaukee sledeče: Star sem 37 'let. Dolgo časa sem bil nervozen in nezmožen za vsako delo. Sedaj se pa počutim pri najboljšem zdravju in le Trinerjevo ameriško ^grenko vino mi je pomagalo k temu. 12. jan. 1917 smo dobili sledeče pismo: Več kot dva tedna nisem mogel ničesar j^sti, in le Trinerjevo ameriško grenko vino mi je povrnilo zdravje. Moj ape-tit je danes izvrsten. Rudolf Karafiat, Hastings on Hudson, N. Y. Cena $1.00. Po le-•karnah. Trinerjev liniment zasluži isto priznanje pri revniatizmu nevralgiji, poškodbah, ozeblinah, nesrečah, razpoklinah in oteklinah. Cena 25 in 50 centov v lekarnah, po pošti 35c in 6oc. Josip Triner, kemični izdelovalec, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago. 111. Kupujte pri trgovcih, katerih oglase vidite v listu. 1....... i ! ju 1 • ^ . Olovenska krojačnica ^^ _ . _I ^ Se priporočam slorenskim rojakom »a pomla-A ■ danske ia letne obleke. Najmodernejši vzorci so sedaj na razpolago. Pridite in izberite. Izdelujemo dobro pristoječe, garantirane obleke. 10* CENE ZMERNE ~m _ _ _ » m ------------------------- JOHN ŽNIDARŠIČ, 1134 E. 60th ST. ^M^mmmmmmam^mmm^mm^^mmmm^mm^^gff j NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI Ml prodajamo xjboljt« M—J. p«, dmd««l. c—hi Brlnjevec, 6 steklenic............................ f 7.00 Brlnjevec, 12 iteklenlc........................... $13.0U O Posamezna steklenica............................. 9 1.36 < $ Tropinovec, galon.............$2.26, $2.60, Š2.76 In $ 8.04J [S 2 6 steklenic................................. | B.6U _ C 12 steklenic................................. $10.00 p * Sllrovka, galon $2.76 ln........................... $ 3.00 > 1 < Naše slavno znano "66" iganje, 7 let staro, 3 6 steklenic................................. $ 6.00 ° J 12 steklenio......*.......................... $11.00 ft Concord vino, rudefie,• barel....................$32.00 n ' En Concord vino, rudeie, pol barel...'................. $16.00 ^ §Po 6 ln lO galon sa galono........................ $ .00 p Pesamezna galona............................... $ 1.01» > < Belo vino, barel................................. $38.00 3 < 3 Belo vino, pol barel............................... $10.00 g . Za 6 ln 10 galonov, sa galono..................... $ 1.00 ^ to Posamezna galona............'.................... $ 1.25 J Pri BinrfUa potijrt« mbj aw«/ ordtor ali ž«lu O ( Za posodo so posebne cene in sicer za 3, 4, ln 4% ga-lone posode 60c vsaka, 6 A 6, ln 10 gal. posode po $1.00 ln sa 25 gal. $1.60. Barelnl so sastonj. THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, tiea-4104 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND. OHIO . H DELO DOBIJO ZDRAVI MOŽJE $14.40 prvi teden, $18.24 drugi teden . $22.50 kadar ste izučeni. » 48 ur na t«fn. Stalno d*lo, n« oairai« s« u vojna narolU«. Nobonlk dolav-•kib nemirov. Draitvona sovarovolnino sa vas brosplačna, oamrof dobilo pokojnino, aaartnino Is odikodnino v bolosnl ali poikodbi v aU nuuj tovarno. Olo^looi dobijo dvo trotini pla2o, tamaki polovico. Zdrsvnliko preiskava v tovorni. Moroto tobtati ISO fantov ali več, ia ao Začetek veselice ločno ob 6. uri zvečer. t»»tHiH»ttiiiiiiH»iHiHiiimimmmiiiiimiiiiimntt»tii».Tyi Vstopnina za osebo 25c<, maske proste. IHH»»H»l»»lH»H»HHlHHHIIlimiIIH»nil»»HHlill . ■ . . i .|T] Cenjeno občinstvo se uljudno vabi na mnogoitevilcn ©bitk te m&škeradne veselice. Zabave bode dovolj, ker dobra godba bode zato preskrbela. Tudi v drugih ozirih bode vsega dovolj — pijače jedila i. t. d. Za moške bode pet lepih daril: prva najpo-menljivejsa dobi $5.00 v gotovini, druge itiri dobe lepa darila v blagu. Za obilen obisk se priporoča \ N t 4 Slovensko dramatično in pevsko društvo "Naš Dom" f ' . ' ' m 1 — «. _____„" I RAČUN ZA MESEC JANUARIJ, 1917 2A SLOVENSKI NARODNI DOV V CLEVELAND Vi OHIO. DOHODKI. - j 'The (Sixth City Pleasure Clujb na račun......$ ■Glas Clev. Delavcev, 1st. 9,(feDZ na račun.....$ 5.00 Lunder-Adatnič, na .................$100*0 I »Slovenec, at. 1. S OZ na račun.............. .$ 20.00 Naprej, št. 5. SNPJ na račun................$100.00 I Slovenski Sokol, na račun.................. .1$ 20.00 ^Slovenska'Narodna Čitalnica na račun......!$ 10.00 Svob. Slovenke, št. 2. SDZ na račun..... . v $ 10.00 Danica, št. 11. 6.DZ po Ag. 'Zalokar eni delnica $ 10.00 Napredni (Slovenci, št. 5. SDZ zadnji obrok...$ 10,00 Sv. Jožefa, nabrano od članov, ena delnica... 10.00 Danica, št. 12. SDZ zadnji brok... '......... .$ 85.00 Danica, st. 11. SDZ, naračun............. ..$ 5.00 Skupaj od društev na delnice $ 390,00 Na račun delnic od članov in privatnikov $ 419.00 Skupaj na delnice $ £09.00 OPEKE, DAROVI, CIGAR LABEL'S IN OBRESTI. Bjsjpfe, . Novak brata, mesarja za opeke.............$ S °° Frank Černe, za opeke.....................$ 10.00 Frank Česen, za opelče... i.................$ 3 20 ■Bela^ Močnik, za opeke......v............$10.00 Louis Oražen, za opeke....................$ 5.00 Skupaj za opeke $ 33.20 Fr. žnidaršič, nabdal pri ga. Novak.........$ 2.75 ». John Pintar, nabral pri John Ubic...........$ 3.25 John Widervol, daroval.................... J$ 1.00 I Vekoslav Podbevšek nabral pri g. Zdolšek...$ 1.25 ; Josip Lušin, nabral pri g. Opomb« glavnega tajnika t Po zaključku glavne delničarske iknjige z dne'31. jan. 1917 je dosedaj podpisanih od društev 646, od članov in privatnikov 565 skupaj 1211 delnic. Izdanih je sedaj 125 delijic, ki znašajo število plačanih delnic 332, torej je Ise ostanek 879 delnic za plačati od društev in članov. Pri družbi SND. j*e sedaj zastopanih 38 društev, med katerimi ima že 22 društev plačane delnice, torej že nad polovico vseh društev. , V I Društva, katera še niste član te družbe, pristopite v to pod-jtetje, ker bo le Vam korist, ne pa kakemu posamezniku. Te dni enkrat izidejo nova pravila ven, (katere bom razposlal na vse društvene zastopnike, kateri jih naj potem raztlele f na sejaih njih društva n*ed člane. " —. ............... ^ "M KNJIŽEVNOST. Jugoslovanski Sokolaki Glasnik, izdaja "Jugoslovanski So* kolski Savez" u Sjedinjenim.državama Amerike, Cleveland, O 1402 E. 40th St. Cleveland, O. To je prva jugoslovanska publikacija v Ameriki, tfot oznanja naslov, je mesečnik v prvi vrsti namenjen jugoslovanskemu Sokolstvu v Ameriki, toda objednem se *pa list z živo vne-•mo bori za napredek splbšne jugoslovanske misli. Slovenski, srbski in hrvatski Sokoli sopro-BWgatorji tega mičnega lista, ki je pisan v slovenščini; hrvatšči-ni, srbščini. (Cirilici.) V prvi I številki, ki je pravkar izšla dobimo poziv slovenskega Sokola Vekoslava Adamič-a na vse zavedne (Slovence v Ameriki, da gredo in ustanoVijo sokol-ska društva V svojih naselbiT nah. Nadalje imamo slovenski I članek MKralj Matjaž in njego-I va vojaka". Prva številka ima izbrano fino gradivo. List bo shajal enkrat na mesec in sta-ne 6oc Solkole na leto, $1.00 za I nesokole na leto in se naroča na pzgorej omenjenemu naslovu. J Rojakom priporočamo ta list. "Vogrszki Szlovenecz" je naslov novemu slovenskemu listu, Iki je pričel izhajati v New! **ftforku, in sicer tedensko. Je I [| katoliškega značaja in pisan za ogrske Slovence. Pravopis je posnet po ogrski slovnici jn ne-prebaven. Kam pridemo z na-| šo govorico, če bodejo Beneški Slovenci pisali po la§ki slovni- » . venski. Kdor se nazivlje Slovenca. naj slovensko piše s slovenskim ipravopisom, ne pa posnemati tujih spakedrank, ki §o.tako slaboglasne za sloven ski izrelk. '--o ; Glavne ideje hrvatskih katoliških nacijonalcev. "Hrvatska" piše dn£ 16. dec: Glavne ideje, ki so dale pravico razvoju te generacije katoliških nacijonalcev so vztrpljivost napram" kulturnim in političnim odnoša-jem Srbije. Splošno se je pričakovalo, da se zvrši politično in gospodarsko zjedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, k kateremu združenju bi pozneje pristopili tudi Bulgari.. . Članek je nadalje zaplenjen in je nemogoče razumeti, kaj misli "Hrvatska" s temi "idejami'*. Zahteve avstrijskih radikalnih Nemcev. Nemški radikalni poslanci Wolf in Heine so bilj pri ministerskem predsednici dr. Koerberju, kateremu so v imenu stranke predložili sledeče zahteve, katere je treba na podlagi paragrafa 14 takoj vzeti v pretres in jih začeti spol-novati: 1. da se nemudom^ vpelje nemščina kot državni jezik. 2. da se izvrši narodna razdelitev ;na Češkem. 3. da se reši vpra-I sanje avtonomije v Galiciji v smislu cesarskega lastnoročnega pisma, da poslanci Galicije ne pripadajo več k zastopstvu v avstrijskem državnem zboru. 4. gospodarsko zbližanje z Nemčijo, Na te zahteve je dr. Koerber odgovoril, da on ne bo nobene , " * 1 i . I stališče, ako^ 'bi on^vztr^al pd svojih zahtevah. V uredništvu "Clevelandake Amerike" dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrstte, na katero se lahko zanese te, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse, postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, proglas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, če hočete postati državljan, poleg mnogo drugih važnih podatkov. Cena samo 25 centov. Šoba s kopališčem se odda v naj eni za enega ali cka poštena fanta. 1254 East 58th Str. -r- (22) Opremljena soba, s kopališčem, se odda v najem. -869 Rudyard ave. Qollinwood. 1-:- (ar) POZIV IN NAZNANILO vsem Slovencem v Ameriki. Dne 30. nov. 1916 se je ustanovila "Jugoslovanska ' Sokol -ska Zveza", v katero spadamo tudi (Slovenci. Oziraj«' se Ina staro domovino smo Slovenci v Ameriki storili le neznaten 'korak. Vsi slovanski narodi ki so tudi na nižjem kulturnem stališču od nas, so storili več za svoj obstoj. Zaradi prilik in važnega časa današnje dobe, pa je zadnji čas, da se vzdra-mimo ter pričnemo bolj agilno z delom. Slov. Telov. društvo "Jugoslovanski Sokol" v Clevelandu .pozivlje vsa obstoječa društva kakor tudi zavedne Slovenke k delu na Sokolskem polju. Kjer se zbere le 12 dobrih Slovencev, lahlko ustanovijo Sokola, za "kar naj se obrnejo za podrobnosti na Vekoslav Adamič, tajnik Tej. odbora J. S. Z. 1237 East^Gi Str. Cleveland, Ohio. NB. V letošnjem poletju se vrši prvi zvezini zle t združen h tekmo v Chicago, 111. Zato na plan, značaj ni slovenski ži-velj v Ameriki! ' * SI. Tel, dr. "Jugosl. Sokol *. . Dve sobi se oddajo v najem, ' opremljene, kopališče in elek- ' trična luč. Vprašajte na 15625 Holmes ave. J. Gornik (22) > —•—.............. Delo dobi Slovenka za hišna opravila. Vpraša naj takoj na 820 E. 95th St. (21) 1 1 ...............' Vino! o| SLOVENSKA \$ I GOSTILNA, g' ••bno m delavce. Ruraitak viao, pivo In icanj* m dom. I J. Kozely, I ^ 4734 Hamilton-av. ® Vino! (w«d. m) VABILO. Na zabavni večer, katerega priredi društvo Delavec, št. 51 ' Slov. Del. Pod. Zveze v soboto 24. februarija, 191; v Birkdvi dvorani. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. PROQRAM: Srečolov, šaljiva pošta, licitacija lepe domače goske, kako je najbolj moderno priti do plesalke ali plesalca. Ves čas bo igrala lepa domača gddba. Za dobro jed in pristno, pijačo skrbi odbor- Za vstopnice vprašajte pri Jos. Birk; Fr. Černe: Jos. Kalan; Još. Zele in Frances Lausche. Za obilno udeležbo sc vam naprej zahvaljujemo. (21) _Odbor. ' Išče se ' i Frank Primec, ki je svoje čase , biVal na 3837 St. Clair ave in se menda sedaj nahaja nekje v tollinwoodu, kjer si je kupi! svojo hišo. Za njegov naclo'> bi j?.ko rad zvedel Jo«ip Frelec, >«r o^cirv u.etniitv.i Binuč! 10 priredi slovenska godba Triglav, v Collinwoodu na pustno nedeljo, 18. lebr. v dvorani ©laž Juratovca, 15820 Calcutta ave. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Tem potom uljudno vabimo vse cenjeno občinstvo, da se udeleži maškeradne veselice v največjem številu. Godba pod vodstvom g. Lovra Ma-sle bo igrala vesele komade, in pripravljeni so lepi dobitki za maske. Najlepša dobi prvo darilo in najgrša drugo. Preskrbljeno bo za na Prišel je župnik in cerkovnik je šel pred njim s kropilnikom. Naravnost proti mrtvaščnici je stopal župnik in se ni ozrl nikamor. Njegov korak ni bil trden, zdelo se je celo, da se 11111 noge nekoliko opletajo. Glavo je imel povešeno, gleda je v tla z nagubanim čelom in strnjenimi obrvmi. Čutil je morda, da se je oziralo nanj tisoč oči. "Kako se je postacal!" je za-šepetala ženska za njegovim hrbtom. "Sele od* včeraj se je postaral — prej ni hodil tako sključen in tudi lasje še niso bili tako sivi...Težka skrb mu leži na duši.. Župnik je stopil v mrtvašč-nico. Sveče so gorele, okoli nizkega odra so stali pogrebci. Neznanec je ležal v rakvi, že jd udarilo kladivo prvikrat po pokrovu in zamolkel zvok se je razlegel daleč preko pokopališča. 2 petalo pred očmi in odluščila se . je plast prsti pred njegovi- " mi nogami. Omahnil je, nagnil > se je z vsem telesom. "Bog se usmili V' je zaklical i človek zadaj. , I ^Bog se usmili njegove du-i še!" Župnik se je osvestil, zavzdi-' hnil je globoko in se je ozrl; - njegove oči so bile rdeče in so • gledale motno. Zašumelo je i med ljudmi od zida do zida; t nekateri so se pokrižali, človek - v zimskem kožuhu je plaho po- ■ begnil. "Počivaj vmiru!' ' je zaklical župnik in je škropil, preko . groba v znamenju križa. "Počivaj v mirni I" je zaklical 1 glasneje, trepetajoča prošnja je stokala v njegovem glasu. Gruda je zabobnela po po- ■ krovu in pevci so zapeli žalo-jtinko. Daleč je segala pesem in čudno žalostna je bila, tako . da se je stiskalo srce od neznane bolesti. Nenadoma je pre-rezal pesem srdit in fliripav glas. ".Kako pa mečete, kaj' poč- ■ nete?" je klical župnik. "Otrok bi privzdignil tako zrahljano prst! Trdo naložite in ti, cer- i l^pvnik, stopi doli in potači z ' lopato z nogami!" Zmenyn bolj rdeče so bile njegove oči, nemirno in motno so gledale. Obraz nni je bil . zabuhel, toda 'krvi ni bilo v ' njem. . Tako so nagoni i lili silno go- » milo, pač seženj visoko. Potni in trudni so stali pogrebci ob grobu; utrujenost ni bila samo v rokah, segala je bia tudi v noge in v srce celo. ^Zdaj pa se napravite," je 1 ukazal župnik, "na,pravite se in prinesite tisti veliki kamen, ki , leži brez potrebe tam za mrt-vaščnico. Prinesite ga in ga j položite na gomilo!" ' • Sli so pogrebci in so prinesli velik in težak kamen, morda zavržen spomenik z neznanega, pozabljenega groba. Omahovanje in težko sopeč so nesli kamen in so ga zavalili na gomilo, tako da se je tisedila za ped globoko. Župnik se je od- 1 dahnil, kakor da bi se bilo to ' težko breme odvalilo z njego- ■ vrh ramen. j "Počivaj v miru!'' » Na ustnicah pa mu je zatrepetal smehljaj in za trenotek se je razsvetila škodoželjnost v njegovih očcfh. "Kaj praviš, cerkovnik, ali je človek na svetu tako krepak, da bi s svojimi pleči razmaknil , to gomilo, odvalil ta kamen ?" Cerkovnik se je umaknil za ' korak in ni odgovoril, župnik | pa se je nasmehnil še bolj veselo. Da, celo prešernost se je ' prikazala na njegovem obra- j zu. "Kako misliš, dragi moj, da bo pač pogledal o polnoči? ( Krepko drže žreblji, trdni, po- \ šteni žreblji in zelo soliden je ' tudi pokrov... Le poslušaj o polnoči, kako bo stokal, upiral I se v potu svojega obraza... ali / kamen se niti ganil ne bo..." Cerkovnika je izpretelo hla- ' dno po hrbtu in pokrižal se je j s tresočo rc/ko. Župnik je u- , molknil in spet }e bil resen nje- ' gov obraz. Postal je še, še en- ( krat se je ozrl na gomilo. j "Počivaj v miru1, popotnik,in ' privošči počitka tudi drugim j krščanskim ljudem!" i Truden je bil župnik in globok je klonil glavo, ko se je I vračal s pokopališča. Pozdrav- i Ijali so ga ljudje, toda pozdrav je bil*h3adan, ozirali so se nanj ! z mrkim in plahim pogledom, j (Dalje prihodnjič). j _;_i_a j . DRUŠTVENI OGLASI. Dr. Vrh Planin. Pred s. F. Grdadolnik, 440 E. ' 158th St. tajnik M. F. Intihar, | .15712 Waterloo Rd. Blagajnik i iivafiHTtjft ti'. t*' "'vSJSuni^fc ' !*•'' 1 i — ^—,—i——- S. K. K. p. drpštvo »v. Jožefa Preds. Fr. Koren, 1581 E. 41st St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. iKošmerlj, 455 E. 152nd St Collinwood, drugi tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. Clair a ve. blagajnik John Germ 1069 E, 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New-burg Lg. Urban čič, 2940 E. 82nd iSt. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani. Vstopnina od -25 leta prost*. K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Sprejemajo se člani od 18. do 45 leta. Društveni uradniki so: John Levstik, 1121 E. 66th St. predsednik, Fr. Zupančič, 1419 E. 39th St. prvi tajnik, Fr. Čoš, 1031 E. 61st St. blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seliskar, 6127 St. Clair ave. Dr. Slovenski Sokol- Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosta: Ivan Polak, 5614 Dibble ave. tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik: John PekoJ, 69.11 Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Dhištvo ima svoje mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. ijri zjutraj v Schvvalbovi dvorani na 61131 St. Clair ave. Dr. Slovenija. Preds. Fr. Spelko, 3304 St. Clair ave. tajriik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave. John Germ, blagajnik, 1089 E. 64th St. Bolni-<ški odbor > Fr. Černe, 6033 St. Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Ant. Pekolj, 1153 E. 6ot!i St. zdravnik za sprejem novih članov dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. "Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v ^Bratelnovi dvorani. i" ■. 1 1" ........- . Dr. Srca Mafije (staro). Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica Mary Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Nor-1 wood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. ISeliškar. Seje se vrše vsak dru-I gi četrtek v mesecu v John Grdinovi dvorani. ^KflE^^Pl^^^E^^IJ^^^flj^^l^^^H^B '. Ml llCjlCIft Počenši s tem petkom in potem t nadaljevanjem vsakega tedna bodemo nudili laznovTftno blago naših raznih oddelkov po izvanredno nizkih cenah. Ko slišimo in vidimo, kako silno visoke cene so, kako draga so živila, morate biti veseli,' ko berete tako novico. Oprimite se te prilike, izkoristite svoj denar pri tej tedenski nueprodaji in pazite