UM» , ') nsKl in) iali»1, (0< List izhaja vsako sobote, zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih 1 straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li*: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, u.ica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44^046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokostt enega istolpea za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. KNJIŽNICA VIA GEPPA N« 9 TRIESTE Na 2. strani objavljànio teze za kongres KPTO jBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 4b (372) TRST - SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1955 CENA 20 LIR V ŽENEVI ODLOŽENA DISKUSIJA 0 PRVI TOČKI DNEVNEGA REDA jtna" g izd .tniswj m«r terr8'’ S4S sko je ta manever nekak ultimat: ali sprejeti zahodni predlog ali pa prenehati pogajanja o Nemčiji. Molotov je na seji v sredo omenil ozračje, ki se je pojavilo v teh dneh in dejal, da tega ozračja ni kriva ZSSR, ki ima vso dobro voljo rešiti vprašanje. Sovjetski minister je zato predlagal, naj bi se začasno sklenila nenapadalna pogodba med članicami varšavske pogodbe na eni in čla- je bilo soglasno sklenjeno, naj se razprava o nemškem vprašanju in evropski varnosti odloži in naj se začnejo razgovori o razorožitvi in zmanjšanju oborožitve. Iz dogodkov zadnjih dni ne moremo priti do zaključka, da je imela ženevska konferenca negativne rezultate. Nitiče ni pričakoval, da se bo tako za-vozljano vprašanje, k it je nemško, zlepa rešilo. KI ub temu pa se je opazilo, da z za- hodne strani ni preveč dobre volje in da se skuša na vsak način onemogočiti nastanek miroljubne in demokratične Nemčije, pred katero se ne bi smel nihče bati. Logično je torej, da Sovjetska zveza ne more pristati na tak predlog ki bi omogočil Nemčiji, da bi se v okviru enega bloka oborožila in potem znova predstavljala veliko nevarnost za vse sosedne dežele. Sami najyečji angleški in francoski listi kritizirajo to zahodno stališče in zahtevajo od svojih vlad nekaj več realnosti. VELIKA PARADA Dom padlih za svobodo v Križu na Bdečem trgu v Moskvi Proslave 7. novembra v svetu - Čestitke sovjetski vlad! - Govor tov. Kaganoviča Na četrtkovi seji zunanjih ministrov v Ženevi je sovjetski zunanji minister Molotov predložil načrt za razorožitev, NOV POSKUS ZA POŽIVITEV PROMETA SKOZI TRST o monili Imitila mislaiiiia Pred nedavnim je bil podpisan v Rimu italijansko-avstrij-ski sporazum o uporabi tržaškega pristanišča in o tarifah na italijanskih železnicah za blago, ki je namenjeno iz Trsta v Avstrijo in obratno. Sporazum obsega 15 členov in ga »čije» in da od tega svojega 'opolnjujejo še nekateri po- PllifUje nobenih novih elemen-da ZSSR ne bo mogla ni-pristati na vključitev »žene Nemčije v NATO, da '»dniki ne smejo preko nosti, t. j. preko obstoja DR,1 da vprašanje vo-septembra 1956 ni zrelo, i* treba za dosego nemške ?fl0sti časa in potrpljenja. '8 tega je Molotov pouda-da je ZSSR večkrat opo-I, 'la> da bo sprejetje pari--3*1 IH » sporazumov onemogočilo 0 vsaj otežilo rešitev nemške-vt>rašanja. Danes, zaradi po- «**3 ')a, ki je nastal, je mogoče lij«' riiVe' »či združitev Nemčije s tak-»i pripravami, ki naj naj | omogočijo postopno zbli-ie med obema nemškima 'Vama. Molotov je tudi kri-%1 predlog zahodnikov, ker Verni na evropski varnosti. 0 je torej govor, ki je spro-»ahodni propagandni apa i. ! Vsak pameten človek bo on°-o- ,f61 priznati, da je Molotov 'hral predlog svojih koleg »i zaprl nobenih vrat. Nevino je vztrajati na zah- 1 naj bi se Nemčija zdru-,5 brez upoštevanja intere-I Nemške DR in varnosti so-,'h dežel. Se bolj nesmisel Ni je zahtevati, naj bi na !gi»čin združena Nemčija po-članica zahodnega vo*a » (e bo proces pomiritve v sve-. mladine, ki je bila sklicana po tu stopnjeval. Ratificirati sedaj ! zmagoviti vojni, ki so jo vinlili Tržaška pionirka je poklonila šop cvetja tovarišu Secchia med govorom, ki ga je imel v nedeljo v Kinu ob morju v Trstu vega dne svojega obstoja napovedal svetu mir. In od tedaj je ZSSR nadaljevala svojo pot odločno in vztrajno, kljub vsem spletkam in manevrom. Nadaljevala je po iroti miru, ki je prav v zadnjem času bila kronana z važnimi mednarodnimi dogodki.» Tu se pe govornik ustavil pri razmotrivanju novega položaja, do katerega ni prišlo ha čudežen način, temveč po zaslugi miroljubne politike Sovjetske zveze in zaradi pritiska svetovnega javnega mnenja, kar je prisililo kapitalistične vlade, da so spremenile svoje zadržanje in so morale spremeniti svoje načrte, ki so sicer stali na peščenih temeljih. Kapitalistični krogi so zato začeli pomišljati o njihovih načrtih za zrušitev socialističnega sistema z vojno, ljudskih množic, brez skupne borbe komunistov, socialistov, delavcev vseh političnih struj, ni mogoče doseči takoimenovanega «odprtja na levo», ni mogoče doseči pomiritve na notranjem pozorišču v Italiji, ni mogoče doseči napredka. Miroljubna politika in politika sožitja ni po volji monopolističnim krogom in nekaterim vodilnim krogom dc. Prav zato pa ti krogi tako vneto trdijo, da s komunisti ni mogoče doseči pomiritve. Govornik je za tem prišel k na Matajurju Ta teden so našli na Matajurju telesne ostanke številnih partizanskih borcev Gregorčičeve brigade. Partizani so bili pobiti od Nemcev za časa ne- vzpon pa je odvisen v veliki konvencijo, ki predvideva prihod tujih čet, poemni postaviti se proti pomiritvi. Vladna večina je ta predlog odbila. V nedeljo je tov. Togliatti govoril'pred aktivom komuni stov iz Lazia in Umbrie. Njegove besede so v luči zadnjih italijanskih dogodkov zelo pomembne in predstavljajo smernice komunistov v novi situaciji. Tov. Togliatti je dejal, da obstajajo danes v Italiji pogoji za nov, resen in odločilen vzpon delavskega in demokratičnega gibanja. Ta ke ofenzive leta 1944. meri od KPI, ki bo morala do Sestanek Dulles- Tito Precej pozornosti je zbudilo srečanje med zunanjim ministrom ZDA Dullesom in predsednikom Jugoslavije Titom. Dulles se je v nedeljo pripeljal s posebnim letalom v Pulj od koder se je podal na Brione, kjer so se vršili razgovori! Po večernem pojnenku je bilo izdano skupno poročilo, v katerem se pravi, da sta se obravnavanju konkretnih ci- j državnika razgovarjala o vseh ljev, ki čvrstijo borbo itali-1 perečih mednarodnih vpraša jans*kega ljudstva za «odprtje na levo», za svobodo v tovarnah, za prenehanje diskriminacije med državljani, za ukini-'tev policijskih zakonov, za spoštovanje ustavnih določil, za agrarno in industrijsko re- v grožnjami z atomskim oro- formo, za zunanjo politiko miru, za trgovinske in kulturne odnose z vsemi državami. Pou- žjem, z železno zaveso itd. Nato je sen. Secchia prešel k obravnavanju sedanjega položaja v Italiji. Dejal je, da bi bilo nesmiselno misliti, da je mogoče priti do pomiritve na popolnoma avtomatičen način. Poudaril je, da brez enotne borbe delavskega razreda, brez enotne borbe najširših daril je. da je tudi borba za preporod tržaškega gospodarstva sestaven del borbe, ki jo vodi italijansko ljudstvo. Nato se je Secchia ustavil pri politiki sodelovanja, o enotnosti delavskega razreda. Poudaril je, da komunisti tedaj, ko njih, prav posebno pa o položaju na Bližnjem vzhodu. Na tiskovni konferenci je Dulles poročal o problemih, ki sta se jih državnika dotaknila. V teku tedna je radio Beograd napadel zahodno časopi sje nosti» vzhodnih dežel, dočim radio Beograd pravi, da je taka razlaga nekorektna in tendenciozna, ker je Jugoslavija vedno imela isto stališče do dežel vzhodne Evrope. «Borba» pa po drugi strani pravi, da je predsednik Tito v svojem razgovoru z Dulie Som podčrtal pomen beograjske deklaracije, ki predstavlja karakteristični element v se danjih odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Obisk predsednika norveške vlače v M Predsednik norveške vlade je na poti v Moskvo. V zvezi zaradi nekorektnosti in' njegovim obiskom v Sovjetski tendencioznosti v poročanju o razgovoru Tito-Dulles. Pre-cizacija beograjskega radia se predvsem tiče vesti o izmenjavi misli glede položaja v deželah ljudske demokracije. Zahodni tisk je skušal namreč podtakniti, da se je predsednik Tito v glavnem strinjal z zahodno tezo o «neodvis- zvezi piše moskovska «Prav' da», da je to dogodek velike važnosti. List sodi, da so dani pogoji za še večje kulturne in znanstvene izmenjave med bema državama. Tudi gospo darski sodelovanje bi se lahko še bolj povečalo, ako ne bi bila Norveška vezana na atlantski pakt. Združeni narodi proti fašističnemu napadalcu, ustanavljamo Svetovno zvezo demokratične mladine.» Tako se začenja zaključna re-olucija, katero je 10. novembra 1045 odobrilo 437 delegatov zbranih v Londonu, kateri so preti stavi jali 63 milijonov mladincev iz vseh delov sveta. Na konferenci so bili zbrani irei! sturili ki mladincev, ki so se borili na raznih bojiščih in v partizanih proti fašizmu in ki gn tudi premagali v Evropi in v Aziji. Bili so to predstavniki najrazličnejših ras in plemen, najrazličnejših socialnih slojev, političnih in verskih idej. Toda vsi so bili enotni v tem, la je'treba preprečiti, da bi nova vojna prinesla človeštvu no-:-a gorja, nova uničenja. Od tedaj je torej poteklo že deset let, toda Svetovna zveza demokratične mladine (SZDM) 'se vedno hrani tisto živo nav-lušenje, katero ji je dalo živ Tjenje 1945 leta. V teh desetih 'etih je SZDM napravila mnogo v borbi za ohranitev največje dobrote, ki jo ima človeštvo, za mir in zato da hi dosegla mia dina vsego sveta boljšo in srečnejšo bodočnost. Prav zato se je SZDM v vsem tem času tako bohotno razvijala in se učvrščala. Oh ustanovitvi je k njej pristopilo 63 milijonov mladincev in mladink iz 30 držav iz vseh delov sveta. Leta 1951 je SZDM štela že 75 milijonov članov v 84 državah sveta. 1953 leta 83 milijonov, danes pa ima v 97 državah 85 milijonov članov. To je zares velikanska armada miru, prijateljstva Vfl sodelovanja med narodi in plemeni vsega sveta. To je sila. ki mnogo pomeni! SZDM se je vedno borila za priznanje pravic, ki pripadajo delavski, kmečki in učeči se mladini vsega sveta. Mladina kolonialnih in polkolonialnih dežel je v SZDM vedno našla mo- čno oporo v vseh borbah za pravično ureditev, zn svobodno šolo za riarmino neodvisnost. V SZDM je našla solidarnost mia-line vsega sveta. Ko se danes spominjamo vsega tega in ko slavimo deseto obletnico ustanovitve, ne moremo preko tega, da se ne bi spomni-delovanja, ki ga je SZDM opravila v vsem tem času. Ni mogoče, da bi na tem mestu omenili vse kar je SZDM naredila. Kdo se ne spominja solidarnosti mladine vsega sveta z demokratično mladino Španije, ki se je in se še bori proti Francovemu fašizmu? Koliko mladih ljudi je v solidarnosti borbi izgubilo življenje? Kje je mogoče najti večji čut humanosti in bratstva, če ne v vrstah francoske mladine, ki se je borila proti reakcionarnim vladam za prenehanje «umazane vojne proti svobodoljubnim ljudstvom Indokini? Kdor se je udeležil Svetovnih festivalov, ki jih je organizirala SZDM se je lahko seznanil s tisoči najrazličnejših načinov manifestiranja duha prijateljstva in bratstva med mladino. To je le nekaj primerov, ki jih ni mogoče zlepa pozabiti, kajti na dovolj jasen način označujejo veliko družino mladine iz vsega sveta, ki jo predstavlja SZDM, » katero so vključeni tudi tržaški mladinci in mladinke, Slovenci in Italijani. Bralstvo med našo mladino, med Slovenci in Italijani je dozorelo in se utrdilo v neštetih borbah bodisi v vojni kot t’ miru in zato je vredna, da pripada v družino SZDM. Ko slavimo deseto obletnico ustanovitve SZDM ne moremo preko tega. da ne bi podčrtali, da je tudi duh prijateljstva in miru med mladinci vsega sveta, ki je vselej vladal t) SZDM, prispeval k ustvaritvi nove ere miru in pomirjen ja, ki se ustvarja r svetu. M. Ž. STRAI 2 DELO 12. NOVEMBRA 1966 Teze za 12. S Centralni komite komunistične partije Tržaškega ozemlja je na svojem zasedanju 29. oktobra soglasno odobril teze za pripravo kongresa in je sklenil, da skliče V. kongres Partije v mesecu februarju 195(i. Teze za predkongresno diskusijo, ki jih objavljamo na tej strani, so važen dokument za vsakega člana in za vse organizme partije. Potrebno je. da vsak tovariš pazljivo študira objavljene teze, da bodo tako poznane v vsej partiji in da si jih bo vsak član osvojil. Diskusija, ki se danes začenja in bo trajala do kongresa, sklicanega za februar, pa mora hiti seveda vedno povezana s sedanjimi borbami kakor tudi z doprinosom, ki ga dajejo komunisti, tako da bo diskusija konstruktivna. Taka diskusija mora dati najplodnejše rezultate, ki bodo doprinos tovarišev in partijskih organizacij za priprave na kongres in za neprestano izdelovanje politične linije Partije. Diskusija o tezah sovpada s kampanjo obnavljanja partijskih izkaznic in rekrulacije. Zalo mora biti la diskusija povezana s to veliko poli-lično-organizacijsko akcijo, kateri mora predstavljati učinkovit doprinos za usmeritev in delo, da ustvarimo iz naše partije res pravo množično partijo z vključitvijo novih šil, z utrditvijo in razširitvijo njenih vezi s čim širšimi plastmi ljudskih množic našega Ozemlja. Končno mora predkongresna diskusija služiti naši partiji, da si pripravi temelje za bodočo volilno kampanjo. Kongres bo nedvomno važno dejanje v mobilizaciji vseh tovarišev za to veliko bitko. Zato bo stavilo «Delo» na razpolago svojo stran do kongresa za članke in intervencije tovarišev v predkongresni diskusiji, ki bodo izpopolnili objavljene teze. kongres Komunistične partije TQ ■ - ^ — 1 1 1 * zenlativnosti tržaških interesov. lil II ■ I : Tržaška gospodarska kriza gagi Izboljšati delo partij#1 I i Kar se tiče gospodarskega stanja, odločajo naslednji stalili faktorji krize: a) izguba vsega pokrajinskega tržišča ; h ) neprimerna lega v razmerju z italijanskim tržiščem ; c) lega v neposredni bližini meje ; d) prehod po tujem ozemlju železniških prog, ki so naj-važneje za zaledje; p) ovire za razvoj izmenjav važnega dela zaledja (Češkoslovaška, Madžarska in Poljska), ki pripada go- spodarski površini (socialistični), ki je različna od liste, kateri pripada Trst (kapitalistična). Ozdravitev tržaškega gospodarstva zavisi predvsem od vzpostavitve mednarodnega prometa, do katere hi prišlo lahko že svojčas zaradi novih krajevnih razmer (odhod okupacijskih čet, predvidevana normalizacija odnosov med Italijo in Jugoslavijo) ter zaradi splošnih razmer (popuščanje mednarodne napetosti, nevtralizacija Avstrije. naraščajoča povpraševanja za razširitev gospodarskih odnosov med deželami ‘socialističnega tabora in deželami kapitalističnega), ki so ugodni za valorizacijo zemljepisno-gospodarske lege Trsta v pogledu srednjeev-ropsko-podonavskega pasu in Jugoslavije. Kriza tržaške luke Tržaška luka pa ni prišla do svoje funkcije, ker temu nasprotujejo italijanski desničarski gospodarski krogi, veliki monopidi, ki se izražajo preko Confindustrie. Slednja ima odločujoč vpliv na italijansko vlado in izvaja tudi v Trstu, pre- Ulično m gospodarsko stame nula Nove perspektive, ki so se odprle v mednarodnem merilu z uveljavitvijo politike pomiritve in prenehanje režima tuje vojaške okupacije, bi morale ustvariti še posebno v Trstu, z ozirom na njegovo lego in funkcijo, nove možnosti zdravega razvoja njegovega političnega in gospodarskega življenja. Podpis državne pogodbe, s katero je postala Avstrija neodvisna in nevtralna, ter sovjetsko - jugoslovanski sporazum, podpisan v Beogradu ki je postavil temelje za nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja tudi v mednarodnih problemih med ZSSR in deželami ljudske demokracije na eni in Jugoslaviji na drugi strani dejansko prispevajo k okrepitvi miru v sektorju, kjer je Trst zainteresiran kot luka srednje Evrope. Konferenea štirih velikih v Marksizem ne uči proletarca, naj okrene hrbet buržoazni revoluciji, naj ne sodeluje v njej naj prepusti vodstvo v njej buržoaziji, temveč naspro-ji, naj se čimbolj odločno bori za dosledni proletarski demokratizem, za to, da izvedemo revolucijo do konca LENIN Zeni vi se je vršila v vzdušju pomiritve. Ta konferenea je ve- lik uspeh borbe narodov za mir, v kateri so dati naša partija in demokratično gibanje aktiven doprinos z deset tisoči nabranih podpisov pod stockholmski in dunajski apel. V tem vzdušju po miritve Trst dobi in mora do. so vsi vendar upali, «la se ho v novem položaju končno doseglo določeno uravnovešenje in normalizacija življenjskih pogojev. Pomanjkanje političnega in gospodarskega načrta za Trst s strani italijanske vluile pa je namesto tega v našem mestu še bolj poglobilo težko politično-gospodarsko krizo. Trajanje sta. nja negotovosti, manjkajoča rešitev temeljnih problemov, pomanjkanje perspektiv s strani vlade, vse to se odraža -v zelo razširjenem razpoloženju obu- pa med našim prebivalstom. Nezaupanje, zagrenjenost pa celo še zavestno podpirajo vlada in listi, ki so z njo soodgovorni za sedanje stanje, da bi s tem odvrnili delovne ljudi in meščane vseh družbenih slojev od tistih borb, ki jih združujejo v skupno obrambo in s katerimi so tuli -tudi doseženi važni, čeprav le delni uspehi. Za izhod iz te krize je danes predvsem potrebno poglobiti poznavanje resnosti konkretnega stanja ter delovati z zaupanjem, zanosom in enotno za rešitev posebnih in splošnih problemov. Rešitev, k! je bila dana tržaškemu vprašanju, ter dvoumnost o značaju «začasnosti» ali «dokončnosti» sedanjega položaja, ni samo povzročila nestabilnosti gospodarskega življenja, marveč je tudi zelo razočarala upanja vseh tistih, ki so mislili, da ho ugodeno vsaj do gotove mere zahtevam demokracije, ki jo Trst še vedno čaka, in to po dolgi dobi protidemokratičnega zatiranja s strani fašističnega, nacističnega in vojaškega okupa-cijekega režima, ki so se vrstili pri nas. Pomanjkanje demokracije hiti predpogoje za obnovo vloge tranzitne luke in povezave med zaledjem in prekomorskimi deželami. Zato pa je potrebna pravilna politika, ki ga bo vključila v to novo mednarodno ozračje. Ne glede na rešitev, ki je bila dana tržaškemu vprašanju (proti kateri smo se mi borili zahtevajoč demokratično rešitev, ki bi bila (ugodna obenem za mir in blaginjo našega prebivalstva), Tržaško ozemlje, ki je podvr-ženo komisarskemu režimu, je brez vsake avtonomije, ker nima teritorialnega demokratično izvoljenega organizma, ki bi lahko vršil zakonodajno oblast in branil demokratične svoboščine proti reakcionarnemu nazadovanju centralne vlade. Namesto da bi pokrajinsko upravo vodil demokratično izvoljen pokrajinski svet, je slednja še vedno v rokah conskega upravnega odbora, ki je monopol vladnih strank. Zastopstvo nekaterih političnih strank manjka tudi v drugih organizmih in upravnih komisijah, bodisi političnih, kot gospodarskih, ki so temeljne važnosti za življenje mesta. Delavske zadruge, slavna ustanova tržaških delavcev, se še vedno upravljajo na podlagi komisarskega odloka. Načela Vseobčne deklaracije o človeških pravicah, na katera se nanaša Londonski sporazum, ,se s strani krajevnih oblasti pre-zirajo. Slednje ne izvajajo niti točno določenih določb Posebnega statuta glede pravic narodnih manjšin. Prebivalstvo ne uživa nobene zaščite svojih demokratičnih in narodnih pravic, ker krajevne o-blasti priznavajo samo fašistični zakon o javni varnosti, ki je v nasprotju tudi z načeli republiške ustave. ko svojih eksponentov ali krajevnih glasnikov, ki so deloma poznani bivši kolaboracionisti gauleiterja Rainerja — politiko, ki je tuja in sovražna tržaškim koristim. Kriza tržaške luke se z raznimi posledicami odraža v vseh sektorjih trgovine, velikih indù-strijah za gradnjo in popravila brodovja, v drugih srednjih in malih industrijah, obrtništvu, plovbi, bančnih zavodih in zavarovalnicah, železniških in avtomobilskih prevozih itd., ker so vse navedene veje gospodarske dejavnosti tesno povezane s pristaniško. Italijanska vlada ni poskrbela za organični načrt za obnovo Trsta, ni izvedla, marveč celo sabotirala ukrepe v korist luke, ki jili predvideva Spomenica o sporazumu, odrekla je tudi sko-ro v celoti v pogledu prvotnih obljub, ki so bile dane glede nujnih ukrepov. Ladje in proge Vrnitev ladij se izvaja zelo počasi, tudi zato, ker je docela pomanjkljiva obnova subvencionirane trgovinske mornarice (družbe p.i.n.) katere si ospo-ravajo lirenske in jadranske luke. Pomorske proge se vzpostavljajo prav tako z velikimi te-žkočami, ker naletijo na ovire s strani vlade in samih krajevnih brodolastnikov. ki vlagajo drugje svoje kapitale. Rotacijski sklad za finansiranje industrije ni še prišel v fazo izvajanja. Zahteva za ustanovitev integralne proste cone je sahotirana v vsedržavnem in krajevnem merilu s strani Conf-industrie in njenih eksponentov pri vladi. Diplomatsko akcijo za nove železniške tarifne sporazume in za uporabo južne železnice zavira atlantska zagrizenost vlade. Namesto ila hi reševala te naloge, ki so odločujoče važnosti za Trst, vlada izvaja za naše gospodarstvo nekoristno politiko skrbstva, ki se opira na finansiranje javnih del in tečajev za strokovno pre-usposobitev .ter «polne- zaposlitve». Brezposelnost To stanje povzvoča postopno naraščanje brezposelnosti: od 1951 do 1955 se je število zaposlenih delavcev znižalo za približno 6.000 enot. dočim je emigracija spravila iz našega mesta v letih 1954 in 1955 nad 7.000 oseh. Na tisoče tudi zaposlenih se pripravlja na odhod v Avstralijo. S to deželo je italijanska vlada sklenila, še pred prevzemom uprave Trsta, posebne sporazume, ki hmogočajo odhajanje tržaške kvalificirane delovne sile. Kriza in pomanjkanje perspektiv s strani vlade, da bi se kriza premostila, prizadenejo predvsem delavski razred, toda prav tako težko prizadenejo tudi vse ostale gospodarske sloje, od kmeta do obrtnika, od nameščenca pri upravnih ustanovah bivše ZVU do malega in veletrgovca, od 'industrijca do profesionista. Kriza zajema pre-težno večino prebivalstva, z edi- Kriza v strankah in enotne borbe Iz navedenih krajših povzetkov najizrazitejših pojavov krajevne gospodarske in politične krize, so docela očividne težke odgovornosti vlade Scelbe-Suragata, povzročiteljice delitve, ter sedanje vlade, ki kaže nadaljevanje iste politike brezbrižnosti v pogledu Trsta. Prav tako so očividne soodgovornosti vladnih strank, v prvi vrsti D. C. in PSDI, kot tudi del odgovornosti, ki pade na krajevne stranke, katere podpirajo to politiko. To je vzrok postopnega razvoja politične krize v notranjosti krajevnih vladnih strank zaradi velikega nezadovoljstva njihovih članov in volivcev uapram voditeljem v državnem merilu in nap ram nekaterim krajevnim voditeljem. Obup je povzročil stanje apatije tudi v drugih političnih sektorjih. Prilagodljivost slovenskih nacionalistov vladni politiki, zmedenost političnih gibanj, ki niso še našla v novem položju jasne poti, akcija kake skupine, ki je znana po svojem razbijaštvu, podžigajo po eni strani nevarnost prevladanja apatije in begov iz Trsta, po drugi pa nevarnost oživitve fašizma, ki prihaja n. pr. do izraza v ustanovitvi CISNAL na sindikalnem področju. V tem položaju pa si v vedno širšem krogu vsake politične struje, vsakega proizvajalnega sloja utira pot zavest, da se je treba boriti in da se v enotnosti vseh sil, ki se iskreno zanimajo za rešitev Trsta, lahko črpa zau-panje in uspeh. Komunisti in enotnost Tržaški komunisti sò se izkazali pred javnostjo kot vztrajni zagovorniki in pobudniki tega duha borbenosti in enotnosti ; zastavili so vse svoje sile v vseh gospodarskih in političnih borbah, velikih in malih, splošnih in posebnih, ki obvezujejo prebivalstvo. Do danes pridobljene izkušnje potrjujejo to zaupanje v borbo in enotnost, kar omogoča nadaljnje uspehe v obrambi Trsta. Slavka elektrovarilcev, ki je združila s to kategorijo kovinarjev ostale delavce vseh kategorij, je bila sprejeta z razumevanjem in podprla s strani vsega prebivalstva. Vsi družbeni sloji, ki so v borbi za obrambo svojih koristi, so spoznali v strnjenem delavskem razredu najboljši branik za obnovo gospodarstva in zaščito demokra- tičnih- svoboščin stu. v našem me- Mali trgovci, obrtniki, mali in srednji industrijci, nameščenci javnih ustanov so ustvarili gibanja, agitacije, enotne borbe, ki so našle odobravanje vseh političnih strank in so, vsaj delno, dosegle pozitivne rezultate. Ta enodušnosl je navedla tudi občinske svete v Trstu in v drugim občinah, da so enotno izrazili svojo podporo važnim pobudam za udejstvitev rotacijskega sklada, za obnovo pomorskih linij, za vrnitev laclij, pobude, ki so dobile svojega izraza v nadavnem sklepu, naj sc ustanovi v okviru občinskega sveta v Trstu «Koordinacijski odbor za obrambo tržaškega gospodarstva». Resolucije in delegacije so dobile vse bolj značaj repre- kateremu je sabotaža Confindu-strie otežkočena. Zagrizeni protikomunizem, predsodki nacionalističnega značaja nimajo več ugodnih tal za razbijanje, za izolacijo naprednih sil in odprtje na levo, ki ga zahtevajo danes v Italiji, je našlo danes v Trstu krepko oporo v tej široki fronti za bolj demokratično in državnim koristim bolj odgovarjajočo vladno politiko. Naša borba za mir, za svoboščine in za prerod Trsta je namreč neposredno povezana na razvoj položaja v Italiji in na velike borbe italijanskega ljudstva. Scelbov padec, ki je i>il plod teh borb, je bil v Trstu pozdravljen z zadoščenjem, čeprav je obnašanje nove vlade razočaralo upe, ki so vznikli po Seelbovem padcu in po izvolitvi C# ronchi ja za predsednika republike, in odkriva nazadnjaško politiko monopolov in Conf-industrije, to je prav istih sil, ki jim ni mar razvoja Trsta, kateremu ovirajo gospodarski prerod. Zalo se udeležujejo in se morajo udeleževati tržaški komunisti in delavci vedno aktivneje borbe italijanskih komunistov in socialistov ter slavni; GG1L za vključitev Italije v tok pomiritve, za obnovo gospodarskih in kulturnih stikov z ZSSR, LR Kitajsko in z drugimi ljudskimi demokracijami, za uveljavitev republiške ustave na način, da bodo uresničene strukturne reforme (nacionalizacija monopolov, demokratična reorganizacija IRI in njegova ločitev od Confindustrie), da bo uveden režim svobode na deloviščih in da bodo zajamčene pravice vsem državljanom. Ta politika vedno širše enotnosti za obrambo miru, demokratičnih svoboščin in tržaškega gospodarstva, narekuje potrebo, da je naša partija vedno bolj borbena, politično živa, bogata na pobudah, zmožna izogniti se vsaki omejitvi njenega delovanja, ki bi izhajala iz ozkih organizacijskih osnutkov in zmožna, da premosti vsak o-stanek sektaštva. Partija mora torej postati vedno sposobnejša za mobilizacijo svojih članov v vse smeri borbe z raznolikimi pobudami, ki lahko pridobijo pristanek in sodelovanje najširših sektorjev našega prebivalstva. Množična partija . Da lio lahko partija vedno bolj izpopolnila svoj značaj množične partije, ni dovolj, da si relativno ozke skupine aktivnih tovarišev prizadevajo mobilizirali ljudske sile in privesti na dan nove rezerve. Treba je predvsem, da partija v tekli borb še intenzivneje zastavi svoje sile v trajni kampanji rekrulacije novih članov, da bo tudi številčna moč partije pri-evala k pomnožitvi vezi, ki jili lahko ima in mora vzpostaviti z ljudskimi množicami. U-spelli borb, ki so se vodile v težkih in zapletenih pogojih in v katerih si je partija pridobila ugled in simpatije, dajejo danes možnost za odločnejšo premostitev njene še nezadostne številčne moči. Tovariši, ki so izkazali na splošno aktivni, Za raiiev demokratičnega rena Komunisti morajo danes bolj kot kdaj koli proj napeti svoje sile za uresničenje enotnosti med Slovenci in Italijani, med demokrati vseli političnih struj v sledečih zahtevah: M A Široka upravna avtono--■ " mija z ustanovitvijo Teritorialnega sveta (izvoljenega s splošno volilno pravico od vseh državljanov, vpisanih v volilne imenike) z upravnimi in širokimi zakonodajnimi pooblastiti. Spoštovanje s strani Vseobčne deklaracije o človeških pravicah, da tako zajamčijo uživanje demokratičnih pravic vsem državljanom Tržaškega ozemlja, kakor je to določeno v Memorandumu. slovenske narodnosti do vseh položajev v javnih socialnih in gospodarskih ustanovah O-zemlja). M k Sprememba volilnega za-7*9 kuna po sistemu vezanih list ki mora biti nadomeščen s čistim proporcem. 5) Aktivna udeležba tržaškega prebivalstva v borbah italijanskega ljudstva v obrambo republiške ustave, za spremembo zakona o javni •»A Izvedba Posebnega statu-O" ta, priloge Memorandum, v zaščito narodnih pravic Slovencev (pravično predstavništvo v državnih in javnih organizmih; polno priznanje enakopravnosti slovenskega jezika v javnih uradih; izdaja zakona o ureditvi slovenskih šol; takojšnja izročitev kulturnih domov v upravo slovenske no izjemo ozkega kroga ljudi, ki so povezani s Conlindustrio. skupnosti; dostop državljanom Obniva tržaškega gospodarslua Tržaški komunisti morajo zalo še nadalje dajali ves svoj doprinos za ustvaritev te enotnosti vseh delavcev, okrog katere se mora strniti solidarnost vseh produktivnih družbenih slojev v zahtevanju sledečih osnovnih u-krepov za zagotovitev gospodarskega ozdravljenja Trstu: M X Obnovitev mednarodne-■* J ga trgovskega prometa (neposrednega in posredovalnega) s sledečimi ukrepi: — dosega integralne proste cone; — sklicanje mednarodne konference za prosto lu- ko ter njena pretvoritev v organizem z značajem stalnosti; — prilagoditev luških in železniških pristojbin na višino mednarodne konkurence; obnovitev tradicionalnih plovbenih linij; dopolnitev nekdanje ladijske tonaže; — ureditev uporabe južne in bohinjske železnice ter o-krepitev pontebske železnice; obnovitev prostega blagovnega in osebnega prometa med bivšima conama A in B. *> \ Udejstvitev rotacijskega ” J sklada in njegova uporaba za one industrijske pobude, ki so koristnejše tržaškemu gospodarstvu. •IX Obramba ladjedelnic s "f finansiranjem gradbenega načrta s strani družbe P.I.N za potrebe tržaške plovbe. J| V Obramba vseh tržaških industrij proti vsakršnemu poskusu ukinitve, premestitve ali skrčenja. »v Ločitev podjetij IR1 od Confindustrie, njihova reorganizacija in začetek novih industrijskih pobud IRI v Trstu. Mladi tržaški slikar Sabino Coloni je poslikal novo dvorano v Ljudskem domu v ul. Madonnina. Slike razvoj delavskega gibanja v Trstu. Na gornji sliki vidimo med drugim prve socialistične voditelje. ponazorujejo J» V Odgovarjajoči ukreni v / korist prizadetega kmečkega gospodarstva; obramba kmetov pred neupravičenimi razlastitvami Cer zasejanje novih površin. m V Obramba tržaškega obrt-■ J ništva in olajšanje davčnih bremen tej gospodarski panogi kakor tudi mali trgovini. gax Poživitev gradbene de-javnosti, s posebnim ozirom na ljudska stanovanja ter borba proti stanovanjskim izgonom in proti povišanju najemnin. ffcX Sistemizacija beguncev ”/ iz cone B in iz Miljskih hribov, bodisi v okviru borbe za gospodarsko obnovo Trsta, bodisi z zahtevanjem posebnih ukrepov v i?|ihov prid, Naša proletarska revolucija je edina revolucija na svetu, ki ]i je uspelo, da ni pokazala ljudstvu samo svojih političnih rezultatov, temveč tudi materialne rezultate. Med vsemi delavskimi revolucijami poznamo samo eno, ki se je nekako dokopala do oblasti To je bila Pariška komuna. Toda ta ni obstajala dolgo. Res je poskusila razbiti okove kapitalizma, toda ni se ji posrečilo da bi jih razbila, in še manj se ji je posrečilo, da bi pokazala ljudstvu dobrotne materialne rezultate revolucije. Naša revolucija je e-dina, ki ni samo razbila okovov kapitalizma in dala ljudstvu svobodo, temveč je vrh tega uspela, da je ustvarila ljudstvu materialne pogoje za premožno življenje. V tem je sila in nepremagljivost naše revolucije. STALIN varnosti, za odoravo pristojnosti vojaških sodišč napram civilnim osebam itd. Svoboda v tovarnah in delavska enotnost Posebno pozornost morajo komunisti in vsi demokrati posvetiti obrambi sindikalnih pra- vic in svoboščin delavcev v pod- jetjih (proti vsem diskriminacijam pri namestitvah; za sklenitev -akšnili tovarniških pravilnikov s tovarniškimi odbori, da ho odpravljena vsakršna o-hlika šikaniranja in da ho zajamčeno polno izvajanje demokratičnih pravic : za pogodbeno in pravno ureditev odpustov, tako da bodo delavci zaščiteni proti vsakršni samovolji in da ho zn odpust potreben utemeljen razlog). Obramba svoboščin v podel ji h je neizogiben pogoj za očuvanje delavcev pred nad-izkoriščanjem ;n poslabšanjem njihove življenjske ravni, ki ima slabe posledice na velik del gospodarske»,a življenja; prav tako pa je obramba svoboščin v podjetjih neizogiben pogoj za obrambo demokratičnih svoboščin in pravic vseh državljanov. Toda samo enoten delavski razred se bo mogel uspešno u-oreti despotizmu in diskriminacijam med delavci, nadizko-riščanju, ki ga skušajo uvesti v številnih podjetjih, predvsem pa še v velikih monopolističnih kompleksih in v podjetjih IRI. Enoten delavski razred bo la' že dosegel izboljšanje življenj, skih pogojev delavcev, ki so danes potisnjeni na zelo nizko raven, ter bo mogel vedno u-spešneje prispevati k reševanju temeljnih vprašanj trza. škega gospodarstva. \ Enotnost Slovencev Na slovenskem področju so komunisti delali in delajo za enotnost vseh Slovencev v o-brambi njihovih narodnih in demokratičnih pravic in za razvoj kulture, ob podpori in solidarnosti delavskega razreda, tržaškega demokratičnega gibanja, italijanskega ljudstva v okviru vseobčne borbe za demokracijo in za prerod Trsta. Enotnost komunistov in socialistov z demokrati vseh struj v obrambi vrednot osvobodilne borbe, enotnost Slovencev in Italijanov, ki se je vedno bolj utrjevala v demokratičnem gibanju, predstavljata zaklad za obrambo demokracije, ki ga ]e treba vedno bolj utrjevati in ljubosumno čuvati. V In namen je temeljnega p<>' mena, tla delavski razred ozdravi svojo glavno slabost sindikalno razcepljenost ter da okrepi vedno holj svojo akcijsko e-notnost, kar je pogoj, če hoče- mo nekega dne izbrisati razdvojenost in njene posledice, in jam-tsvo za nadaljnje zmage v trdih borbah, ki ga čakajo. vztrajni in borbeni, morajo Diti danes v stanju najti z večjo smelostjo delovne ljudi in demokrate, ki so pripravljeni pri-stopili v naše vrste. Istočasno je potrebno izboljšati delovanje vseh članov s političnim in demokratičnim živ-ljenjem vodilnih organizmov in široko in umno razdelitvijo nalog in odgovornosti, z izoblikovanjem in napredovanjem kadrov. Ideološka vzgoja in politična vitalnost Za izpolnjevanje obširnih nalog, ki jih poslavlja tržaško politično (življenje in za razvoj učinkovitejšo socialistične pro-jrrtgmide mrd slnvrnskimt in Italijanskimi množicami Trsta, je danes neobhodno potrebna trdna ideološka vzgoja. Zato je treba okrepiti v partiji organiziranje študija načel murksizma-leniniz-ma in njihovega izvajanja pri uresničevanju zunanje in notranje politike dežel, ki gradijo socializem. Z največjo prizadevnostjo jo treba zagotoviti, tudi v težjih pogojih, trajno in intenzivno politično življenje posebno tovarniškim celicam, ki so temeljna podlaga organizacije partije. In ne sme se tudi pozabiti, da edino le, če se bodo tovariši, ki pripadajo celieam na deloviščih, udeležili tudi delovanja terenskih celic v kraju, kjer stanujejo, se bodo lahko ■vživeli v celoti ;v politično življenje, sc udeležili študija in diskusije o vseh problemih ter bodo lahko dali svoj odločujoči doprinos k rešitvi teh problemov. Prejš lavne i|i za zmago demokratičnih zi’atske lev, ki jih stanje našega uid lu. >Ne postavlja danes na dnevni h'Ov G je bolj kot kdaj koli potrebi Ì tud: prispevati k enotni akciji v(j tvci -ne našega prebivalstva, sprli« i. Osi v akcijo tudi sile, ki so še ftrem sivne ali so začasno izgubile zgl, je 1 panje, dvigati raven zavesti 1 ja trž organiziranja demokratične! Urnerr gibanja, dati mu zanos in za'® kusijci nost vzbujanja navdušenja 1 i in j borbenosti, ljudskim množie< Irjali pa sigurnost v svoje moči. anje Olitič Enotna partija tZ hisve Partija mora biti enotna ibra zavesti važne funkcije, ki ji ^ a bi : nes pripada in ji je prizna11 tltnos Mora Itili enotna v Zavesti P ‘onta trebe in možnosti, da zmag», )avic težkih borbah, ki so v teku,”esnejš bodo vse sile ljudstva mole ('»vred zirane v isto smer. Stiske, ki'laitlrei pojavljajo v vseh politici! Ho r strankah, še posebno v vlado” irav t izražajo nezadovoljstvo in ,lftadela. godovanje vedno močnejših 4' e mr pin in struj, ki so-pripravljaj trani premostiti pregrade, v katere J1 Idi < stiska protikomunizem. Trel led ti je analizirati te razmere b*1 » stil škega političnega življenja, ti sl vseh njegovih krajevnih podi* tgani noslili, v tovarni in okraju. 11 0 skl italjanskem in slovenskem -lih > dročju. Na jti je treba način, “ Ivenit se pomaga razvoju tega proC^ltig 0( preprečiti je treba vsak “''jVanj never, naperjen proti enoti11'" U. in vsak poskus razbijaštva. K1* Ko piti je treba predvsem ved” 6 en holj enotnost delavskega r>! lotov reda, ki je temeljno jedro Š*1* iclovi enotne demokratične fronte. ihko bstoji Volilna kampanja Bodočo volilno kampanjo^ n treba smatrati že sedaj, kol” dočnost Trsta. In že mora naša partija za to kampanjo, politično >n .( Atere ganizaeijsko, in ne samo, d»!|je izvede častno, marveč tudi 1"1. r. 1 ra Mus, liahnjena z razumevanjem 1, misti, ki jo ima danes v T””,. j e." poraz najbolj nazadnjaških s' / 11 ki nosijo odgovornost za * jevno gospodarsko in poli krizo. Pomoč ženam in mladim Kommustom li,i,V >ed k. Delovanje v demokratičnih organizacijah ložirami Za povezavo da bomo na celli njihovih hort), je potrebno, da vsi komunisti aktivno delujejo v demokratičnih množičnih organizacijah in med ljudskimi množicami. Zato je neobhodno potrebno, da se noben član partije ne omeji samo na delovanje, ki je izključno notranjega značaja partije, mar-več da se vsi usmerijo k prizadevanju za vložitev svojih sil za vzbujanje, organiziranje in usmerjanje borb ljudskih množic. Sleherni komunist je pripadnik partije in tudi član sindikata. Zato mora biti stalen aktivist vsaj v eni izmed množičnih organizacij, da lahko stopi v direktne stike z delavci drugih strank in brez stranke, z njihovimi problemi in da lahko vrši vodilno funkcijo napram množicam. Da se doseže zmaga v važnih borbah za gospodarsko obnovo Z obvezo vseh komunist«1' treba pazljivejšega dela, dl ho udeležilo borile, ki jo partija, večje število tovai"1*1" 6 trd ki so sposobne razvijati posl», fime pobude med ženami vseh boro' bendi slojev v obrambo dfl It r)n materinstva, družinske hila^Wo: skrbstva in vzgoje detinstva. brlelo Vsa partija mora vedno bjjjs ‘r'ia pomagati Zvezi komunist*”.. Pi slednja L111 V(1 mladine, da ho slednja 11,;' / vzgajala in organizirala 1,0; 1 '"to Zb mladinske sile v obrambi prll’a, tržaške mladine na področj« Po la, vzgoje in izobrazbe, da . ^jem v tem temeljnem cilju za h« . j^tni čnost Trsta lahko uresničila n". borit širšo enotnost z mladino drug ORsU političnih struj. fSan Politične uspehe in napr®1» vanja na organizacijskem Pj dročju, ki jili je dosegla »j. M partija v letih od zadnjega » |V M gresil ter napake, ki so se">(.M^ javile in še lahko omejujejo J J šo akcijo, je treba zelo pazlj'j analizirati v kritičnem in s«1"] Nt kritičnem smislu, v luči «-“"j K ritev, ki se postavljajo del'1! Pl nju partije na podlagi seda«ljrf| ‘ast težkega krajevnega stanja. Vse revolucionarne P8”' tije, ki so doslej proP3' die, — so propadle zar3' di tega, ker so se prev*6 le in niso znale videih čem je njihova moč, so se bale govoriti o s^l jih slabostih. Mi pa ne P^j| mo propadli, ker se ' bojimo govoriti o svoi'** slabostih in se bomo •** učili premagovati 5*y bost. LENIN V nadaljevanju prikazuje freska v dvorani Ljudskega doma zgodovinsko stavko iz lela 12. NOVEMBRI 1866 OBLO STRAN 8 SEJE GLAVNEGA SVETA ŽLOVENSKO-HRVATSKE LJUDSKE PROSVETE jsiiiii nu se rim« limiti iriiilli iliniiii Prejšnji teden je bila seja lavnega sveta Slovenskohr-ih zi” tiske ljudske prosvete v Trme*! iu sej0 so bili poleg člani rt' ov Glavnega sveta povablje-ilrcb* i tudi nekateri kulturni de-i ve* ivci — nečlani Glavnega «vepru*' l. Osrednje vprašanje, o kaše t *rem se je razpravljalo na šele z*' je bilo vprašanje sodelova-esli i ja tržaških Slovencev na kul-tičn^ irnem področju. V živahno di-znie kusijo so posegli številni čla-njii 1 i in povabljenci. Vsi so pou-ožieb Brjall, da je čim širše sodelo-■i. anje Slovencev, ne glede na Mitično opredelitev, nujno . 13trebno. I Slovensko - hrvatska ljudska 'tosveta si že od lanskega ok- >111» ibra neprestano prizadeva, ji ''a bi se ustvarila potrebna e-izna' »tnost Slovencev, enotna sli t'onta v obrambo narodnih nag*, favic Slovencev in vedno k« ' «nejše sodelovanje z vsemi moli' ''«Mednimi silami. 2e tedaj je , ki;iamreč sprejela programati-ilič»' ho resolucijo, ki poudarja liiil'1'1 irav to načelo. V duhu tega in '"'»čela je bilo napravljenih ih s*1' e mnogo korakov, bodisi s ivljc’ |rani vodstva SHLP, kakor ere J'lidi od včlanjenih društev. Trej1 led tem časom je prišlo tudi e n stikov z drugimi osrednji-nju. H slovenskimi prosvetnimi unir» tganizacijami v Trstu in celo iju. 11 o skupnih sestankov, na kani f!Hh se je razpravljalo o bi-"in, " ivenih vprašanjih narodno-roc®Jltie obrambe, šolstva in sode-t 1,11'Vanja na kulturnem podro- otlK1*1 ÌU. i. K11 Ko sedaj analiziramo sado-veJ1* e enoletnega dela, moramo n r(! Sotoviti, da so v resnici ti 0 s'ri Idovi še zelo borni in da bi te. lliko bili mnogo boljši, saj bito j a za to mnogo pogojev, j« 'dl se. da manjka dobre vo-•a e in čuta odgovornosti pred . ji tstnim narodom, njegovo kul- II Jjj os»"j ritneri. Združevanje pevskih h 'j |i korov v Lnnjerju, v Trebčah 1 ,lf 11 drugod nam tudi na dovolj »il»1" tovoren način potrjuje da je tv»' ,j delovan'e možno, ako le ob-o b^pa nekoliko dobre volje, uist'ff,. p0Vsem razumljivo je dej-I» 11 'v°, da nekaterim posamezm-f0'. tolti — tudi voditeljem — ta-pr»'? ‘o zbliževanje in sodelovanje ičju ‘ Po volji. Take primere sreči» , bjemo ponekod v vrstah proli b«“ totnih društev in pevskih ila »t borih, kakor tudi na raznih -valnest vseh sodelavcev in o-ganizaterjev, kakor tudi delo komunis ■ v. «Slednji je dejal tovariš Laharnar —- so dali pobudo za gradnjo poslopja in danes vabijo vse, da pridejo v dom. ki naj postane središče vseh domačinov.» Nato je proglasil da =e dom imenuje «iDom padlih za svobodo», ki jih je bilo v Križu 52. V imenu PD «Vesna» je spregovoril tov. Bogateč, ki je pozdravil goste, se zahvalil vsem sodelavcem, zlasti KP za pomoč in za prispevek pri gradnji doma, kjer bo imelo prosvetno društvo veliko možnost razvoja in delovanja v korist napredne ljudske kulture in narodnih pravic Slovencev, kakor tudi medsebojne strpnosti in mirnega sožitja. «Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!» je zaključil tovariš Bogateč. Predstavnik Zveze partizanov, Alojzij Bogateč je izrazil svoje zadovoljstvo, da je lom posvečen spominu padlih in je spomnil na njih junaške žrtve ter na veliki prispevek Križa za časa NOB. Izrekel je obvezo, da bodo preostali nadaljevali pot, ki so jo s krvjo začrtali padli. Pozdrav Slovensko - hrvatske ljudske prosvete je prinesel predsednik Justo Košuta, ki je izrekel čestitke Križanom za veliko delo, ki so ga. opravili. Spodbujal je k delovanju za dvig in procvit naprednega kulturnega udejstvovanja, v duhu enotnosti in bratstva za obrambo pravic Slovencev. Nato je tov. Pacchioni izro« čil spominske displome udarniškim delavcem ter se zahvalil vsem ostalim, ki so dali svoj doprinos, zlasti geometru Skt-ku in arhitektu Ziniiu. Drago Sedmak je nato pripel na prsi tov. Borisu Tence kolajno v zpamenju zahvale m pohvale. V imenu kriških žena je pozdravila navzoče Silva Bogateč in izročila Mariji Ber-netičevi šop cvetic, na kar je tov. Markovič prečital pozdrav očka Cervija. ki je dal v borbi proti nacifašizmu sedem sinov. Zlati spominski kolajni ista bili izročeni tudi tov. Secchia v spomin na ta dan in tov. Vidaliju v znaku hvaležnosti njemu in Partiji za pomoč. Godbe so nato zaigrale Internacionalo in Hej Slovani. V slovenščini je spregovoril Lovriha Dušan, župan iz Doline: «Lahko ste ponosni Križani je rekel tovariš Lovriha da ste zgradili dom kulture in bratstva. Vaše delo je hvalevredno, kar je znatni prispe vek splošni borbi, in v čast vam je, da ste se ga lotili v trenutku, ko je bila v Italiji ofenziva demokristjanske vlade proti ljudskim domovom. Tak človek, ki je prepričan v svoje zmogljivosti, gre naprej. Nihče ga ne bo ustavil na poti za priboritev socializma». Nato je spodbujal k gojitvi bratstva med Slovenci in Italijani. ker je le v tem pogoj vseh naših zmag. V imenu FISI je prinesel pozdrave tovariš Lizzadri, ki se je bil udeležil že proslave ob pokritju doma. Podčrtal je, da so vezi med KP in PSI nezruš-ljive, ker so bile prekaljene s krvjo podlih v borbi proti nacifašizmu in za izboljšanje socialnih razmer. «Naše enotnosti, ne razbije nihče» je pou-dali govornik. Nato je spregovoril tovariš Secchia. Zahvalil se je za topel sprejem, ki so mu ga priredili in pohvalil delovanje: «Vsak nov dom — je nadalje val — predstavlja novo postojanko naše Partije. Naši domovi so nam nujno potrebni. Tudi ne obstoja svoboda propagande in misli, če ni svobode sestajanja, in vladni krogi nam te možnosti ne dajo Dočlni oi morala vlada skrbeli za javno vzgojo prebivalstva, nam rekvirira domove. Toda vsaka opeka, vsak kamen je korak naprej za nribo-ritev lepše bodočnosti. Odprite svoj dom vsem, naj ne bo *a le dom delavcev članov KP in PSI, temveč vseh delavcev, ki naj se počutjo, kot v svojem lastnem domu, kamor naj prihajajo p« pomoč in nasvet. Enotnost med Slovenci in Italijani naj postane simbolna enotnost, potrebna za nadaljevanje Doti.» Nato je spomnil na junaške žrtve mučenikov iz osvob, borbe, ki so dali svoja življenja za lepše dni: «Ostati moramo zvesti njihovim idealom. Naša borba se ni končala z zmago nad nacifašizmom. Nadaljevati moramo po njihovem vzgledu, po poti enotnosti vsega ljudstva, proti velikim monopolom in 1 izkoriščevalcem». (Nadaljevanje na 4. strani) vmesni ovoj. Imenuje se tudi «rudni», ker imamo razloge za domnevo, da je bogat z železom, kromom, nikljem tn magnezijem. Se nedavno je prevladovalo mnenje, da ima notranjščina Zemlje tako visoko temperaturo, da more biti snov samo v plinastem stanju. To mnenje se je opiralo na to, da se dviga temperatura v plasteh, ki so nam dostopne, z globino za 3° na vsakih 100 metrov. Sodeč po tem bi morala znašati *temperatura v središču Zemlje okoli 200.000Zdaj se domneva, da se opazovano dviganje temperature z gloho Hemingvayu in Churchillu. Pisatelj je star 54 let. Po političnem prepričanju je radikalni socialist. Ko je bil star 117 let je izdal svoj prvi roman «Otroci narave». Luxnessova .dela so večinoma socialnega značaja, prizori šče ubožne islandske ribiške vasi in revne kmetije. Znani so zlasti romani: «Neodvisni ljudje», «Islandski zvon», ki je preveden tudi v slovenščino in «Atomska postaja», ki prr-kazuje ameriško zasedbo Islandije za časa druge svetovne vojne, V zadnjih letih je napisal vrsto romanov pod naslovom «Luč sveta». Roman «Neodvisni ljudje» je izšel tudi v Sovjetski zvezi, kjer so ga natisnil v 300 tisoč izvodih, in v Ameriki, kjer so ga natisnili v 850.000 izvodih. Pisatelj je večkrat obiskal tudi Sovjetsko zvezo. Prejšnje leto je dobil Stalinovo nagrado. Je tudi član Svetovnega rdbora za mir. Spacalova razstava v Mariboru Priznani tržaški slikar Spacal Lojze je 3. novembra otvoril ga z stavo svoji de! v Umetnostni galeriji v Mariboru. Razstava obsega 14 mono-tipij in 76 lesorezov in linorezov, Razstava bo odprta do 16. t. m. 0 Norite v dunajske opere V soboto so slovesno otvo-rili obnovljeno dunajsko Qpe ro. Ta opera, ki spada med naj-slovitejše na svetu, je bila porušena za časa zadnje svetovne vojne. Prejšnje poslopje so gradili v letih 1861-1869. Obnovljena zgradba je po svoji zunanjosti prav taka kot |e bila nekdanja, notranjost pa 'e precej drugačna. S tremi vrstami lož in dvema galerijama ima obnoljena Opera 1600 sedežev in 600 stojišč. Opero so otvorili s predstavo Beethovnovega «Fideliu-sa». Prve predstave so se udeležile številne visoke osebnosti iz kulturnega in političnega področja. Med navzočimi je bil poleg najvišjih avstrijskih državnikov s predsednikom republike Kornerjem in kanclerjem Raabom na čelu, tudi a-meriški zunanji minister Dul-les. Izmed kulturnih osebnosti moramo omeniti slavnega dirigenta Artura Toscaninija, Wil-helma Fuertvaenglerja in slovitega sovjetskega skladatelja Soštakoviča. Omeniti moramo tudi še to, da je na slavnostni prireditvi jel glavno vlogo v operi slovenski operni pevec A. Dermota, itijivši član ljubljanske opere, ki je sedaj član dunajske opere. VSEBINA PRVEGA POGLAVJA — Smrekarjev Anton si je s svojo sposobnostjo pripravil veliko premoženje. Nekega dne se je odpravil v semenj z namenom, da kupi nekaj par volov, nekatere bo potem dal siromašnim kmetom v rejo. V semenj se je odpravljala tudi njegova . hčerka Franica, toda ker se m pravočasno opravila, je dejala očetu, naj se kar naprej odpelje. Očividno pa se ni marala peljati z njim. Zakaj? To bomo videli kasneje. II. IS o voziček po cesti drči, (ioide suhega, dolgega moža, v zanošeni letni obleki s kosmato kučmo na glavi. Smrekarjev Anton pridrži konja in pravi : «Cp imaš kaj težke pete, pa k meni sedi, Brašnar ! » lirašnar se nasmehne, skoči na voz, posadi sc dobro na mehki sedež poleg Antona, ter pokrije z. desnim levi čevelj, da se ne bi videla luknja, katero je palec preril. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Brasilarjeva hiša najtrdnejša v vsej vasi. Zdaj pak je bila najbolj zadolžena, poslopje opuščeno, njive negnojne in slabo obdelane. S pijančevanjem in neštevilnimi pravdami je Brašnar zapravil skoraj vse kar je bil po očetu dobil. Ker je v svoji mladosti nekaj let v mestno solo hodil in se nemško govorili in pisati naučil, obšla ga je bila prevzetna misel, da ima izvrstno umno glavo. Dobil je prvo pravdo, katero je z nekim sorodnikom imel. Pripisoval je to samo njegovi bistroglavosti. Da bi se še bolj podkoval, prebere zakonoznanske knjige, kar jih dobi v roke. S pravo strastjo se začne tožarili. Kdor je imel kako pravdo, prišel je k njemu; on se je vsega lotil, bodi si krivično ali pravično. Vsako tožbo je gnal do «lo-Mlp Jurčič S OBEDOV r IM poslednje stopinje, in če jo je izgubil, začel jo je za nekaj časa malo lasuknjeno in predrugačeno Še ' enkrat od spodaj. Kmetijstvo je zanemarjal, novce je rabil in zabredel je .v dolgove. Njegov dom bi bil imel pred dvema letoma prodati biti ; rešil ga je samo s tem, da, ga je edinemu sinu prepisati dal in da je odstopil od svojega slabega gospodarjenja. Zdaj je bil pravdar in mešetar obenem. Vsak, kdor se je tožil, prišel se je k Brašna-rju posvetovat. Plačila sicer za take svete Brnšnar ni dobival, a pil je.. Ker je bila potreba vinske pijače močnejša od vesti, pomagal je na tihem obema nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo vina kupovala. A pravdati se človek ne moreš vsak dan, želja po pijači, pak se zmerom vrača. Zatorej je bil Brašnar tudi mešetar ; na vsakem semnju je za voli in krave kup delal ; kjer se je ka| kupčevalo, lam je kričal Brašnar. Tako je malo dni minilo, du bi ne bil pijan zaspal, četudi je bil ubožcu. Kar se Brušnarjevega znanja dostaja, pritegnemo sicer, da mnogo liste modrosti, katero si je sam prisvajal, bilo je samo v njegovem domišljevanju. Res je pa, da si je bil po dolgi izkušnji tako izurjenost v sodnih in pravdnih rečeh pridobil, da bi bil mnogega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od nature je bil obilo obdarovan : imel je močan, sicer oster glas, vse je hitro razvidcl in govoril jv, dokler je kdo hotel ter najtehtnejše dokaze je znal preobračati, da se ga je še okrajni sodnik, ki ni bil posebno bistro-glav, jako bal. kadar je imel z njim opraviti. Večkrat je gosposka posegala po njem ter ga iskala kaznovati zaradi «zakotnega pisar-siva» ; pa noben kmet ni hotel proti njemu pričati in sodstvo, četudi ni verjelo, da Brašnar kmetom samo iz prijaznosti dela, morulo ga je zaradi nedokazov na miru pustiti. Ali namesto kvare je žel Brašnar dobiček iz lakili razjiorov z gosposko. Razširila se je med ljudmi namreč misel, da je Brus-nar tako pretkan, ila mu še cesarski možje do kože ne pridejo, ako tydi hi ga radi v žlici vode utopili, ker jim zaslužek jemlje. Brašnar je bil dovolj pameten, to dobro sodbo o sebi še bolj utrditi in na svoj prid obračati. «Koliko jarmov volov pa danes kupiš?» vpraša Brašnar Antona. «Kakšnih pet jarmov, pravim, da bi jih,» odgovori bogatin ter nasproti vpraša, poredno postrani pogledavši uhožnega soseda ; « Koliko jih misliš pa ti?» Brašnar ume ta zasmeh, stisne spodnjo ustnico med zobe, pa se takoj nasmehne rekoč: «Ni luni i r ! ti nas lahko v kozji rog uganjaš, če se o bankovcih menimo ; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil, kakor vrbovo šibo, če imaš tudi polno mošnjo, a jaz prazno!» «Dobro, (ia ti nisem nič dolžan. Ti bi se me precej lotil s pečatom?» « Precej na kotomaeijo,» reše Brašnar. «Ne vem, ali bi me res tako krivil, ali bi se kaj drugače pokazalo,» reče Anton ter pogleda soseda s takim nasmehom, kakor bi hotel reči : «Kaj boš ti, sirota lačna ! » «Ali boš kaj za vino dal, Anton?» vpraša Brašnar. «Tako menda ne .mine, da ga ne l>i polič pil.» odgovori Anton, «pa ti ga tudi menda kaj posrkneš kali?» «Bi ga, ali novcev ni.» pravi Brašnar. «To je pa že žaltavo maslo, če tega ni.» Rekši udari Anton po konju. Ljudje, ki so po cesti živino gnali ali prazni šli v semenj, pozdravljali so ju vsevprek ali z glavo kimajo ali s kakim vprašanjem, ki je bilo nerazumno zaradi voznega ropota. Oba sta bila vsem znana moža : eden zastopnik novčne, drugi duševne kmečke aristokracije. Žalostno je bilo samo to, da je bil duševni zastopnik, prnvdar Brašnar. manj spoštovan, in da" je velika večina «dobrih juter» merila samo na Smrekarjevega Antona. «Ce bos voli kupoval, mene pokliči, ni treba drugega mešelarja iskati. Menda vendar sosedu bolj privoščiš krajcar zaslužka in kapljo vina, nego kateremu od bogvekod ! » pravi Brašnar, ko sta se semnju bližala. «Tega ne, tega,» reče hudobni Smrekar. «Po nemški znaš jezik majati, kakor birie in komisar; pravdarski dohtar si, učen kakor cesarski minister, pa bi te jaz za mešelarja jemal? To ni spodobno ! » (Sledi tretje nadaljevanjeJ STKAN 4 DELO 12.1N0VEMBRA 1966 (Nadaljevanje s 3. strani) Zaključil je z vzklikom k e notnosti med Slovenci in Italijani in proletarskemu inter-nacionalizmu. Sledil je govor tovariša Vi-daiija, ki je podčrtal veliko požrtvovalno delo tovSrišev iz Križa od dneva, ko je star delavec pred tremi leti postavil prvi temeljni kamen, vse do nanes. «Poznamo žrtve kriških tovarišev — je rekel —1 ker smo jim bili vedno blizu. V teh zadnjih letih so oblastva storila vse mogoče, da bi ovirala naše delovanje s prepovedjo manifestov in predstav, s cenzuro itd. in v teh treh letih so Križani storili vse mogoče, da je dom vzrastel». Nadalje je omenil, da so prebivalci Križa Slovenci v pretežni večini in so bili zato zatirani kot delavci in kot Slovenci. Danes so ponosni, da so dom posvetili padlim za svobodo, saj je bil Križ trdnjava uporniškega gibanja za časa proti-nacistične vojne. «Storite vse mogoče — je zaključil tov. Vidah da postane dom nekoč tudi dom vseh beguncev naseljenih v Križu. Pojdite naprej po poti proletarskega internacional izma!». Sledil je kulturni spored z nastopom zbora «Tommasi», ki je ubrano zapel štiri operne komade, recitacijami, ki sta jih podala Justo Košuta («Naša beseda») in Lucijan Terčon (Naš narodni dom), ter nastopom pevskega zbora «Vesna» pod vodstvom neutrudnega pevovodje Frančka Žerjala, ki je zapel «Katjušo», «Bolen mi leži» «Kolo» in «U boj»! Ob tej priliki je bila prirejena razstava slik o gradnji Ljudskega doma in razstava knjig. Po končani slavnosti je sledilo ljudsko rajanje pozno v noč. Križanom naj gredo voščila za nadaljnje obilno in uspešno delovanje v prijetnem in ponosnem skupnem domu! Madžarski izvedenci v Trstu V tem tednu so se mudili v Trstu nekateri madžarski izvedenci trgovinskega prometa. Med temi je bil tudi ravnatelj državne ustanove za trgovinske prevoze MASPED. Madžarski predstavniki so se razgovarjali s tukajšnjimi predstavniki Trgovinske zbornice, paroplovnih družb, špediterjev in z direkcijo Splošnih skladišč. Iz Trsta so odpotovali v Rim. kjer se bodo udeležili mednarodne konference za tržaško luko, ki je najavljena za 14. novembra. Ni sicer še točno znano, kakšno stališče bo do zavzeli na konferenci predstavniki Madžarske. Vsekakor pa zgleda, da bodo postavili predvsem vprašanje valute in načina plačevanja pristaniških in prevoznih stroškov za tranzitno blago. Sicer je madžarski predstavnik že na letošnjem tržaškem velesejmu nakazal možnosti, da bi Madžarska plačevala te usluge z raznimi svojimi proizvodi. MANDAT JE ZAPADEL, TODA NA VODSTVU TRGOVINSKE ZBORNICE SO ŠE VEDNO ISTI IMENOVATI JE TREBA OSEBE M bodo res branile boristi Trsta Zahteva K P in PSI za takojšnje imenovanje novega vodstva V zvezi s še vedno neureje- mednarodna konferenca za 'u- dom so kar najboljši in temu nim stanjem v vodstvu tukajšnje Trgovinske zbornice, ta Komunistična partija in tržaška federacija PSI objavili te dni skupno izjavo, v kateri urgirata rešitev vprašanja, ki je važno za Trst. Problem imenovanja novega predsedstva in ožjega odbora Trgovinske zbornice je že precej časa še vedno odprt. Ce-grav je mandat za vodilna mesta že zapadel, ni prišlo s strani vladnega komisarja do danes še do imenovanja oseb, ki bi morale priti na vodstvo te važne ustanove. Javno mnenje zahteva, da se imenujejo novi ljudje, ki bodo znali boljše braniti koristi Trsta. Ta zahteva se postavlja vedno bolj odločno posebno še, ker se Trgovinska zbornica ni pokazala naklonjena ustanovitvi integralne proste cone. Zahtevo za obnovitev vodilnih mest postavljajo skoro vse politične skupine in družbeni sloji, predvsem pa delavci v celoti. Izjema je le ozek krog krajevnih kapitalistov, ki so tesno povezani z interesi Conf-mdustrie. Obnovitev vodilnih mest postaja tembolj nujna, ker so na dnevnem redu tržaškega gospodarskega življenja zelo važna vprašanja, kot ko, imenovanje članov odbora, ki bo upravljal rotacijski sklad, sklepanje o ustanovitvi proste cone. V vidiku reševanja teh vprašanj, ki so življenjske važnosti za tržaško gospodarstvo, si je nemogoče zamišljati, da bi na vodstvu Trgovske zbornice ostali šfe nadalje ljudje, ki so pokazali kaj malo zanimanja za koristi Trsta. Po zakonu mora novo vodstvo Trgovinske zbornice imenovati vladni komisar, česar pa ni še izvedel. Prišlo je sicer medtem do spora med Krščansko demokracijo, socialdemokrati na eni ter liberalci na drugi strani. Spor je n a sitai zaradi osebe, ki naj bi prišla na predsedniško mesto v zbornici. To pa nikakor ne opravičuje zamude in zavlačevanja s strani merodajnega foruma. Spor, ki je bil medtem že nekako poravnan, ni nastal zaradi vprašanj, ki so načelna, marveč samo zaradi osebe, ki naj bi prišla na vodilno mesto. Določene politične stranke si namreč na vse načine prizadevajo, da bi vrnile svojega eksponenta, kar bi jim prineslo seveda gotove koristi. Dosedanji odnosi med tukajšnjo koalicijo vladnih strank in krajevnim kapita- je jamstvo prisotnost v odboru Trgovinske zbornice dveh znanih eksponentov Krščanske demokracije, med katerimi je eden celo pokrajinski voditelj. V zadevo imenovanja novega vodstva, je ob priliki svo jega obiska v Trstu, posegel tudi poslanec Malagodi, ki je poznan kot dober zagovornik Confindustrie. Iz tega izhaja resna nevarnost, da ostane ta važna ustanova še nadalje v rokah ljudi, ki so jim bolj pri srcu interesi velekapitala, kot pa splošni interesi našega mesta, posebno še kar se tiče ustanovitve integralne proste cone. Zato je nujno potrebno, da se vladni komisar odloči za imenovanje novega vodstva, kot je to zahteva širokih tržaških gospodarskih in drugih krogov, kakor tudi večine političnih strank. Toda v vodstvo Trgovinske zbornice morajo priti sposobni ljudje, ki niso vezani na določene, tržaškim interesom sovražne kroge. Na vodstvo morajo priti ljudje, ki so vezani na interese Trsta in jih bodo znali tudi uspešno in odločno zagovarjati. Člani kriške sekcije, voditelji partije, tov. Secchia, Lizzatiti in drugi na predsedstvu ob priliki nedeljske slavnostne otvoritve Doma padlih za svobodo v Sv. Križu nji strani pristopnice za leto 1956. Natečaja se smejo udeležili vsi krajevni umetniki. Tekmovalci so popolnoma svobodni pri izbiri oblike in stila, pač pa jih naprošamo, naj v svojih osnutkih izrazijo zamisel uveljavitve ženske o-sebnosti. Osnutek mora biti napravljen v merilu 30 x 40 cm. in v eni sami barvi. Določa se ena sama nagrada v znesku 20.000 lir, ki jo bo žirija dodelila z dokončnove-Ijavnim izrekom. Osnutki za natečaj, opremljeni s podpisom avtorja, bodo morali biti poslani do 25. novembra letos na sedež Zveze demokratičnih žena, ulica Pa-duina št. 4 (tel. 41-921). Žirija sestoji iz sledečih oseb: predsednik:- slikar Giuseppe Zigaina, člani: kritika Maria Piazza in Mario Pacor, fotograf Silvio Baldas, Jole Deferri in Ondina De Rosa, voditeljici Zveze demokratičnih žena. Zmaga Delavske zveze Prejšnji teden so v nabre-žinskih komnolomih volili sindikalne zastopnike. Delavska zveza-CGIL beleži zmago na celi črti. V kamnolomu Montecatini je dobila 8 glasov, 5 glasov pa Delavska zbornica, v SMAT je šlo vseh pet glasov Delavski zvezi, v kamnolomu Marangoni je bilo 10 glasov za Delavsko zvezo in samo eden za Delavsko zbornico. V vseh treh kamnolomih so bili tako izvoljeni kandidati Delavske zveze-CGIL. Zdravstveno stanje v septembru Iz mesečnega poročila zdrav stvenega in higienskega urada za mesec september izhaja, da se je v septembru rodilo v tržaški občini 215 otrok, 6 je bilo mrtvorojenih; umrlo je v septembru 206 oseb. Tako je bilo samo 9 rojstev več. kot pa smrti. Kar se tiče zdravstva je bilo stanje naslednje: 6 primerov davice, 51 primerov škrlatinke, 18 primerov tifuzne mrzlice, 10 primerov ošpic, 46 primerov noric, 4 primeri o-troške paralize, 2 primera tetanusa, 1 priiher trahome. V zdravniških ambulantah so pregledali 10.004 osebe, na domu pa 305 oseb. Bolničarke so n ródile pomoč 6.567' osebam. Nesramno |izsiljevanje delavcev v „Esso Standard" Ravnateljstvo obljublja 44 000 lir kof’una tantum”, če bodo delavci podpisali kapitulantsko izjavo V čistilnici «Esso Standard» je začelo ravnateljstvo zopet izsiljevati delavce. Prejšnji teden je ravnatelj- sklical vse delavce in uradnike in jim začel razlagati tovarniško delovno pogodbo ter jih v zaključku pozval naj podpišejo izjavo, da se bodo v vsakem primeru dosledno držali te pogodbe. C e bodo podpisali tako izjavo, jim bo ravnateljstvo izplačalo znesek 44.000 lir kot «una tantum». Delavci so takoj razumeli, da gre v resnici za nizkoten manever, poleg tega pa tudi za nesramno izsiljevanje. S podpisom gornje izjave je hotelo ravnateljstvo doseči, d-a bi se delavci v bodoče ne borili v •sklopu splošne borbe za obnovitev delovne pogodbe v nacionalnem merilu in -sploh, da bi se zanašali samo na krajevno pogodbo. S tem so hoteli seveda valorizirati tudi siedi kat «nameščencev Esso», ki je dejanski privesek ravnateljstva. Dokaz temu je že samo pogodbo ravnateljstvo pogajalo samo z omenjenim sindikatom, čeprav šteje salmo... dva člana, dočim sta bili obe sindikalni organizaciji in tovarniški odbor pri pogajanjih izključeni. Proti nesramnemu izsiljevanju, ki ga skuša izvajati ravnateljstvo omenjene čistilnice, je takoj nastopila Delavska zveza-CGIL, ki je zahtevala sklicanje sestanka na Uradu za delo. O problemu so razpravljali v četrtek. Delavci, zaposleni pri Selad so ogorčeni, ker jih hočejo prikrajšati za približno 1700 lir radi zadnjih dveh državnih praznikov. Dočim so imeli lansko leto 4. november plačan, jim hočejo dati letos samo 40 lir na uro. Dan volitev za novi tovarniški odbor v Aquili ni bil še določen. Zato je vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da. bodo volitve zadnje dni tega meseca in prve #lni decembra, povsem izmišljena. Paritetična dejstvo, da se je za tukajšnjo volilna komisija, je edina, ki MESEC PRIJATELJSTVA Z Z.S.S.R. Številne proslave Oktobrske revolucije V okviru «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo», je Združenje «Trst-ZSSR» priredilo že celo vrsto slavnostnih proslav s predavanji o socialističnih zmagah in so se tako številne množice spoznale s sedanjim življenjem in delom sovjetskega ljudstva: spoznale so blagostanje in dobrobit, ki jih kot sad Oktobrske revolucije uživajo danes narodi Sovjetske zveze. Mesec posvečen prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, se je začel že 21. oktobra s prvo proslavo v Podtonjerju, kjer sta v lepo okrašeni dvorani, ob razstavi knjig, revij in fotografij o socialističnih zmagah v SZ, govorila tovariša Zorka Legiša in prof. Paolo Sema; 26. okt. je bila proslava na Opčinah, kjer sta govorila dolinski župan Dušan Lovriha in tov. Mario Kolenc, dne 27. okt. pa je tov. Gombač proslavil z zanimivim predavanjem v PD «HAAS» na Skoljetu, poleg razstave knjig in revij ter ruske glasbe; 28. okt. je bila proslava v dru- r' Spoti doma Ut i/ suda J ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem. Fiorentina - Torino 2-0, Genoa - Milan 3-1, Juventus - Atalan-ta 2rl, Lanerossi - Novara (M), Napoli - Bologna 3-3, Roma -Padova 1-1., Spal - Sampdoria 1-1, Triestina - Pro Patria 1-0. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 13 točk, Inter 11, Napoli 10, Spal 10, Milan, Torino, Roma, Sampdoria po 9 točk, Novara, La-‘ zio, Lanerossi po 8 točk, Genoa 7, Juventus 7, Bologna 6, Padova 6, Atalanta 5, Triestina 5, Pro Patria 4. V nedeljo bodo naslednje tekme: Atalanta - Spal, Bologna - Inter, Juventus - Genoa, Lazio - Torino, Milan - Lanerossi, Novara - Fiorentina, Padova - Triestina, Sampdoria -Napoli, Pro Patria - Roma. Po tekmi med Neapljem in Bologno Je prišlo v nedeljo na neapeljskem igrišlu do tenkih incidentov. Cim je sodnik zažvižgal konec tekme, so razjarjeni navijači udrli na igrišče in hoteli pre tepsti sodnika, ker Je baje prav po njegovi krivdi prišlo v zadnji minuti do Izenačenja (3-3) in s tem Je Izgubila domača enajsta-rica priliko za zmago. Pravijo, da je sodnik povsem neupravičeno podaljšal čas, kar je bilo gostom več kot dovolj, da so enajstmetrovko izenačili. Policija je le s težavo rešila sodnika In igralce Bologne pred podivjani mi nešportnikl. Vmes Je padlo tudi nekaj strelov in dve osebi sta bili precej težko rameni, kakih 140 pa Je pri pretepu odneS’o večje alt manjše poškodbe. Med ranjenci Je tudi precej policistov in karabinjerjev. Iz dosedanjih izjav nekaterih očividcev izhaja, da so streli prišit iz vrst policije. Uvedena Je bila stroga preiskava. Eden izmed ranjencev neki mladenič, ki Je prodajal na igrišču pijače, bo zaradi posledic strela v usta, ostal na žalost naj-brže mutast za vse življenje. DROBNE ŠPORTNE VESTI LONDON — Prejšnji teden je angleška nogometna repre zentanca premagala Irce z rezultatom 3-0 (0-0). Tekmi je pristostvovalo približno 60.000 gledalcev. BEOGRAD — Prejšnji četrtek sta se pomerili nogometni enajsterici domačega Partiza- na in Spartaka iz Moskve. Z odlično igro so zmagali gostje rezultatom 3-1 (1-1). V Zagrebu pa je Spartak odigral v iomačim moštvom Dinama ne-idločeno 1-1. PRAGA — Slava Emila Za-topka, kot kaže še ni zatonila. Prejšnji teden je namreč popravil kar dva svetovna rekorda in sicer na 25 km in na 15 milj. Na 25 km je dosegel čas 1 uro 16\33”4 (prejšnji rekord Ivanova - ZSSR je bil 1 ura 17’34”). 15 milj pa je pretekel v 1 uri 14’01”; s tem je izboljšal svoj prejšnji rekord 1 uro 1«’24’\ PRAGA — Ceh Jiri Skobla je prejšnji teden vrgel kroglo na 17,25 m in s tem dosegel najboljši letošnji evrop-ski rezultat. MILAN — Na kolesarski dirki za «Trofeo Baracchi» je v nedeljo zmagala dvojica Cop-pi-Filippi. 108 km dolgo progo sla prevozila v 2 urah 21'05”, s povprečno brzino 45.930 km na uro. Na drugo mesto se je plasirala belgijska dvojica Brankhart - Janssens s časom 2 uri 22’40”. MILAN — V nedeljo je gostovala v Milanu moška ko-šaršarska ekipa «Ljubljana», ki je igrala z Borlettijem. Zmago so si osvojili domačini z rezultatom 86-82 ( 53-38). CARACAS — Na nedeljski avtomobilski dirki za veliko nagrado Venezuele, je zmagal Argentinec Juan Manuel Fangio na stroju Maserati 3000. Cas 2 uri 36’33"4; povprečna brzina 131,5 km na uro. Na drugo mesto se je plasiral Spa-nec De Portago na stroju Ferrari 3000, ki je prišel na cilj 38”4 za prvim. Sestanek raznašalk „Noi Donne" V okviru priprav na z boro, vanje raznašalk revije «Noi Donne», so se v tem tednu sestale tudi tržaške raznašalke te lepe zanimive ženske revije, ki vzbuja vedno večje zanimanje v tukajšnjih ženskih krogih. O pomenu in važnosti širjenja revije je spregovorila Armida Zobec, ki je podčrtala pomen političnega dela, ki ga istočasno vršijo žene s širje- njem «Noi Donne». Pohvaljene so bile najboljše raznašalke našega področja. Romana Cellari s Sv. Jakoba je bila predlagana za nagrado, ki jo bo prejela v Firencah. Zborovanja raznašalk, ki bo v Firencah, se bo udeležilo 1'7 najboljših raznašalk našega področja. Sestanek tržaških raznašalk je organizirala Z DZ, ki je pred mesecem dni prevzela nase vso skrb na širjenje revije «Noi Donne». Pozitivni re zultati te reorganizacije so se pokazali že v prvem mesecu tekmovanja, ko je bilo prodanih 176 izvodov več kot prej šnje mesece. Natečaj ZDŽ za osnutek pristopnice Zveza demokratičnih žena, ki združuje v veliki družini žene vseh družbenih slojev ter vseh političnih in verskih prepričanj, ne glede na narodnost ter jih vodi v skupni akciji za uveljavitev njihove osebnosti, za obrambo njihovih pravic, za njihovo emancipacijo, bo tudi letos izvedla kampanjo za pristop z razdeljevanjem pristopnice, ki naj obrazloži cilje organizacije. Ker namerava dati Zveza demokratičnih žena tej pristopnici umetniški značaj in u-porabiti to priliko za popularizacijo umetnikov - someščanov, je Glavni odbor sklenil razpisati natečaj med umetni-, ki našega Ozemlja za osnutek, ‘ki bo reproduciran na spred- Z0PET JE NA VRSTI DEVIN AH so res pozabili na dvojezičnost ? In zopet Devin. V Devinu imamo lepo, novo poslopje, zgrajeno od občinske uprave, ki služi za občinski ambulatorij. V' prostranem predsobju te občinske hiše je čakalnica za one, ki pridejo na zdravniški pregled; v drugi sobi je ambulatorij, kjer dvakrat tedensko občinski zdravnik ter zdravnik bolniške blagajne vršita preglede. Je poleg tega še tretja soba namenjena za pregled novorojenčkov, ki je sicer na. razpolago posvetovalnici za matere in otroka. Ker je ambulatorij zgradba, v kateri se vršijo zdravniški pregledi, last devinskn-nabre-žinške občine in ker v Devinu bivajo domačini v veliki večini slovenskega porekla, je na ambulatoriju tablica z napisom v slovenskem in italijanskem jeziku. Toda pred nekaj dnevi, smo na začudenje vseh domačinov opazili še eno novo, kovina-sto tablico, na kateri je napisano, da je v isti zgradbi tudi «Opera nazionale maternità e infanzia». Saj tako tudi je, in se veselimo, da imamo tudi v naši vasi to podružnico. To- da sprašujemo se mi, Devinča-ni, kje pa je napis v slovenščini? Saj je podružnica te človekoljubne ustanove v slovenski vasi, je tudi v zgradbi občine, ki je zastopana od odbornikov in župana slovenske narodnosti, pa tudi v ambulatorij na preglede nosijo dojenčke v veliki večini matere slovenske narodnosti. Za to čudno pomoto, oziroma pozabo na dvojezično tablico, smo se pozanimali tudi pri občinski upravi v Nabrežini naj nam pojasni; kajti oni bi prvi morali vedeti, kdo je na njihovi hiši izobesil nov napis. Toda glej čuda! Niti župan, niti tajnik in nihče izmed občinskih odbornikov ni vedel, da je na občinski hiši tablica že izobešena. Torej dvakratna «pomota» prva, da se je «pozabilo» na Slovence v Devinu, druga, da se je pozabilo na korektnost. Vsaj iz vljudnosti bi bilo treba prej vprašati lastnika hiše, na katero se ima namen kaj na lepiti, izobesiti ali podobno menimo, da je to dolžnost, ki jo korektnost zahteva. Vaščan Prejšnjo sredo je padel z vespe in se precej težko poškodoval 26-letni Livio Carnili s Ko-lonkovca. Ko je vozil po Istrski cesti, je trčil v neko žensko, ki je hotela preko ceste. Dočim se je ženska -takoj dvignila in odšla, so morali vespista prepeljati v bolnico. Odnesel je kostne poškodbe in si pretresel možgane. Zdravniki so sl pridržali prognozo. *** Prejšnji petek se je lažje ponesrečil z motorjem, 30-1-etni Antonino Antonini iz ul. Bonomea. Na ovinku v ul. Penatolo je o plazil s svojim vozilom ob tovornik -in se zvrnil na tla. Pri-pa-dcu se je poškodovala tudi njegova sestrična, 17-letna Lidia Stolli. *** Isti dan se je ponesrečil z motorjem 47-1 etn i Giovanni Chietina. V bližin,i Ratinare je namreč zavozil v jarek. Pri padcu se je ranil na glavi. V omotičnem stanju so ga prepelja-ll v bolnico, kjer je bil sprejet na ortopedskem, oddelku. Okreval bo v kakih 20 dneh. *** Prejšnji petek je podlegel srčni kapi 47-.letni Mario Velari iz ul. Media. Ko se je mudil pri znancih, ga je nenadoma obšla slabost Poklicali so takoj zdravnika RK, ki pa je prišel prepozno ker je Velari medtem že Izdihnili. *** Na Miramarskem, drevoredu v bližini mitnice, se je pripetila prejšnji petek težka prometna nesreča. 20 letni Maro Pippa, stanujoč v Skednju, ki je vozil skuter, se je hotel izogniti skupini kolesarjev Na nesrečo pa Je zavil preostro in trčil ob pločnik, kjer je obležal nezavesten. Poklicali so takoj rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Zdravniki so ugotovili težke notranje poškodbe in si zato pridržali prognozo. Lažje poškodbe je odne-sel njegov prijatelj, 20-letni Vincenzo Feritoia, ki se je tudi vozil na skuterju. Okreval bo v 20 dneh. *** Prejšnji teden se je agentom tržaške kvesture posrečilo a reti,rati nevarnega krim-inaca, ki je pribežal v naše mesto Iz Italijanske republike. Gre za 26-let-nega Sa-vatora Catalana iz vasi Comiso (Ragusa), ki je bil pred kratkim obsojen na 30 let zapora pod obtožbo umora nekega karabinjerja in poskusa uboja dveh drugih karabinjerjev. *** V ponedeljek je zadela, srčna kap 64-1 et n ega Petra Flega, brez stalnega bivališča. Ko se je mudil v neki gostilni, mu je ne-n adorna postalo slabo. Gostilničar mu Je sicer _takoj priskočil na šivu Magajna v VOM, govoril je tov. Anton Gerlanc. Lepa je bila proslava s predavanjem tov. Ada Slavca 5. nov. pri Sv. Barbari, kjer je veliko zanimanja vzbudila razstava fotografij. 6. nov. je v Campo-rah govoril tov. Spadaro, 7. nov. pa v Miljah, kjer so nadvse dostojno proslavili Oktobrsko revolucijo z bogato razstavo, godbo ter š predvajanjem barvnega filma, govorila sta tov, Màrija Bernetič in prof. Paolo Sema; v PD Tomažič je bila tudi proslava, na kateri je govoril tov. Sema. V Trebčah sta nastopila domača godba in pevski zbor. Govoril inv. GrirtibaČd je* pazljivo sledila množica udeležencev. Poleg ostalih proslav, ki so bile sinoči v PD Pisoni, pri Sv. Ani in na Pončani, bodo tudi nocoj in sicer v dvorani pomoč in ga spremil na cesto, mišleče da si bo opomogel. Ker se je stanje naglo slabšalo, so poklicali rešilni avto RK. Flego pa je medtem že izdihnil, zadet od srčne kapi. *** V bližini bivše tovarne Gaslini se je pripetila v ponedeljek težka prometna 'nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Avto «Fiat 1400», ki ga je vozil neki Attilio Doza, je podrl na tla 65-letnega Uga Radmilllja, iz ul. Padróna. Ponesrečena so takoj prepeljali v bolnico z avtom RK, kjer so zdravniki ugotovili, da ima prebito lobanjo in hud pretres moanogžv. Razen tega, si je pri padcu zlomil tudi desno nogo. Vsa prizadevanja zdravni kov, da bi ga rešili so, bila na žalost zaman. Naslednji dan. je Radmili! podlegel težkim poškod ba™i v prvih jutranjih urah v ponedeljek je v bližini barkov-Ijanskega mosta skočil pod vlak 28-letn. Neldo Deliti! iz ul, Pic-cardi 7. Razmesarjeno truplo samomorilca so opazili strojniki neke lokomotive, ki je vozila ka. ke dve uri pozneje proti Trstu. Na tržaški postaji- so obvestili policijo in zdravnika RK, ki je lahko samo še ugotovil, da je mladenič umrl približno dve url prej. Vzroki samomora niso znani. *** Porotno sodišče je te dni obsodilo 46-letnega Edvarda Božiča, brez stalnega bivališča, na 2 leti in 6 mesecev zapora in na 2 leti prisilnega dela. Obtožen je bil žalitve ‘agenta javne varnosti, sramotenpa države in pijanosti. Na razpravi je Božič povedal vso tragiko svojega življenja, od mladostnih let, ko Je bil žrtev fašističnega bombnega atentata in bil nranjen v glavo, pa do današnjih dni, ko je 8. septembra t. 1. pred stanovanjem neke Olge vd. Bolietti, s katero je nekoč stanoval, srečat agenta, javne varnosti. Agenta je namreč žena prosila naj jo spremi do doma, ker se je bala, da bi jo Božič napadel. Tako je prišlo do incidenta ki je spravil Božiča pred poro to. Slednji je zanikal obtožbe. Njegov odvetnik je zahteval psihiatrični pregled, to pa zaradi nenormalnega obnašanja obtoženca. Očividno je bilo namreč, da mu je bombni atentat fašistov pustil neizbrisne posledice. Porota Je odbila zahteve In kljub tehtnim argumentom, obrambe izrekla težko sodbo. Združenje «Trst - ZSSR» priredi v četrtek, 17. t. m. ob 20. uri v dvorani P.D. Kraljič zaključno slavnostno proslavo Oktobrske revolucije s predavanjem o življenju in delu ruskega pisatelja in borca Maksima Gorkega. Predaval bo tov. Justo Košuta. Na sporedu bo nastop pevskega okteta s Proseka - Kontovela, dekliški kvartet iz Podlonjerja, recitacije in glasbene točke. Prirejena bo zanimiva razstava sovjetskih revij in knjig ter slik o socialističnih realizacijah v Sovjetski zvezi. V di,eh od 1. do 9. novembra se je v tržaški občini rodilo 77 otrok, umrlo Je 85 oseb porok je bilo 53. o’ tem odloča in ta ni dala še nobenega obvestila. S svoje strani si tudi ravnateljstvo Aquile prizadeva, da bi v vidiku bodočih volitev, vplivalo na delavce naj ne glasujejo za Delavsko zvezo-CGIL. S tem namenom -so bili sklicani sestanki po oddelkih tovarne, kjer so si razni podrepniki ravnateljstva zelo prizadevali, da bi odvrnili delavce od prave poti. Družabni sestanek naših delegatk v Rimu Dne 3. novembra je bilo v dvorani «Frotalongo» v ul. Capitolina zborovanje komunističnih žena, na katerem so spregovorile delegatke, ki so se bile udeležile nacionalne konference žena Komunistične partije Italije v Rimu. Zborovanju so prisostvovali tudi voditelji KP Trsta, s tovarišem Vidalijem in Marino na čelu. PD pri Magdaleni kjer bo poleg razstave m predvajanja plošč ruske glasbe, tudi kulturni nastop in recitacije. Govorila bosta tov. Markovič 'Alojz in miljski župan Pacco. Istega dne bo proslava tudi v PD Pečar kjer bo govoril tovariš Gombač, prirejena bo razstava ter ruska glasba. V torek, 15. nov,, bo v Medji vasi proslava s predavanjem tov. Markoviča in predvajanjem ruskih filmin, poleg tega se bodo prihodnji teden vršile še številne proslave Oktobrske revolucije: v Nabrežini, s predvajanjem zanimivega filma v kinodvorani; v Saležu, Boljuncu, Barkov-ljah. Nadvse zanimiva pa bo vsekakor zaključna proslava Oktobrske revolucije v četrtek, 17. t. m. ob 20. uri v dvorani PD Kraljič v Domu pristaniških delavcev, kjer bo v počastitev- obletnice predavanje o Maksimu Gorkem spremljano z • nastopom pevskega okteta, kvarteta, recitacijami ter glasbenimi točkami. Lahko ugotovimo, da so dosedanje proslave bile na splošno dobro obiskane in uspešne kakor tudi, da so skoraj povsod bile skrbno pripravljene razstave knjig, revij in fotografij o 'SZ. poleg predvajanja plošč ruske glasbe. Na proslavah se je govorilo tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na kongres Združenja «Italija-ZSiSR», ki bo od 25. do 27. nov. v Rimu in katerega se bo udeležila tudi tržaška delegacija. V okviru Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo, bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v dvorani v ul. T. Vecellio 6 spominska proslava ob priliki 25. letnice smrti ruskega pesnika Vladimira Majakovskega-, na kateri bo-govoril urednik lista «Rassegna Sovietica» ZWete-remich. Divorila je tovarišica Marija Bernetič, ki je poudarila važnost konference žena KPI. Nato je podala uvodno poročilo tov.ca Gigliola Destradi, ki je prikazala delo komunističnih žena v Italiji za gospodarsko obnovo dežele, enakopravnost žena in odprtje na levo ter velik napredek v prizadevanju za izboljšanje ženskih kadrov in prispevek za številčno ojačitev vrst KPI, kjer je sedaj vključenih 575.000 žena. Izrekla je zahvalo Partiji in sek-cijskim komitejem, ki so omogočili, da je delegacija komunističnih žena Trsta prisostvovala delu konference v Rimu. Nato je spregovorila v slovenščini tov.ca Jelka Gerbec, ki je poudarila važnost konference za slovenske komunistične žene, pred katerimi so danes mnoge naloge v borbi za enotnost in za obrambo pravic Slovencev. Velike izkušnje, ki so jih tržaške delegatke pridobile na tej konferenci bodo v veliko pomoč pri tem delu. «Za to kar p mo se naučile — je zaključila tovarišic«! ,— gre zahvala veliki KPI in tovarišu Togliattiju, ter tovarišicam vseh pokrajin Italije». Tov.ca Nell Gattonar je sp-govorila o važnosti, da se načnejo razgovori s katoliškimi ženami, ki povsod izpričujejo veliko nezadovoljstvo zaradi vladne politike proti gospodarskim koristim prebivalstva. Gorella Marija je pripovedovala o lepi partijski šoli, ki so jo delegatke v Rimu obiskale, in kjer se vzgajajo novi kadri. Lussi Guerrina je govorila o delu nekaj izkoriščanih kategorij. Ivanka Cergolj je prikazala vtise, ki jih je odnesla, Topli-cher Pina delo komunistk v množičnih organizacijah, zlasti UDI, za njih okrepitev Tovarišica Marina je zaključila zborovanje s poudarkom, naj se okrepi delovanje komunističnih žena v ZDZ, za utrditev bratstva med Slovenci in Italijani, za dosego skupnih zahtev, za gospodarsko obnovo mesta, za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Nato je izročila diplome tovarišicam, ki so obiskovale centralno žensko šolo KPI. Sledil je kulturni spored z nastopom mladink in otrok s Podlonjerja ter tov.ee Boccoli, ki je zapela nekaj opernih komadov, nato pa rajanje. Za teden --- dni — Sobota, 12. - Renato Nedelja, 13. - Stanislav Kostka Ponedeljek, 14. - Jozafat (mlaj) Torek, 15. - Leopold Sreda, 16 - Edmund četrtek, 17. - E u,remija Petek, 18. - Odon ZGODOVINSKI DNEVI 12. 1920 je bila podpisana Rapali-s k a pogodba. 14 1838 se je rodil hrvatski pisatelj Avgust Senoa. m .. ■ •»iiiuiiiu. F 0BN' RADIO ODDAJE TRST A SOBOTA: 12. Naša vina - 12.51 Jugoslovanski motivi - 14.45 Ritmični orkester Svvinging Brothers - 15.30 Pogovor z ženo - 21. Lebar: «Grof Luksemburški», opereta v 3 dejanjih. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 12. Oddaja za najmlajše - A. Rastja: POTOPLJENI ZVON 1 13. Glasba po željah - 16. Koncert pianista Gabrijela Devetaka - 1? Koncert pevskega zbora «Valentin Vodnik» - 20.30 Puccini: «Turandoti), opera v 3 dejanjih. PONEDELJEK: Slovenski motivi - 18. Dvorak: Koncert za čelo In orkester - 19.15 Mamica pripoveduje - 21.15 Gershwin: Rapsodija v modrem, - 21.30 Pevsk' duet in harmonika - 22. iz italijanske književnosti in umetnosti.. TOREK: 13.30 Glasba po željah - 18.35 Koncert sopranistke Tatjane Eli ioti - 19.15 Radijska univerza - 21. Radijski oder - Ne stroy: «Lupacij vagabund», veseloigra v 6 slikah. SREDA: 12. Jugoslovanski niti ti vi - 18.40 Koncert pianistke Senta Goltaš * 19.15 Zdravniški ve-dež - 20.30 Vokalni tercet Metuljček - 22. Iz slovenske knji' ževnosti in umetnosti. ČETRTEK: 14. Borodin: P o- loveški plesi - 19.15 Radijska univerza, - 20.30 Slovenski motivi ' 21. Dramatizirana zgodba - 8-Lenček: «Izumitelj radarja» - 2->, Slovenski samospevi. PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18.30 Z začarane police - 19.15 Sola in vzgoja - 21. Tržaški kulturni razgledi - 21.30 Vokalu1 T77..3e lvsčZm etao etao hahafU kvintet - 22. Iž svetovne književnosti in umetnosti, Kino OPČINE Sobota, 12. nov.: «Američan (t-0 Americano). Barvni film RKv Nedelja, 13. nov.: se ponovi. Ponedeljek, 14. nov.: se ponovi Torek, 15. nov.: «Predor terorji"1 (Il tunnel del terrore). RKO. Sreda, 16. nov.: «Tisoč in e#8 noč» (Mille e una notte). Bai" vni ifMm Universa!. Četrtek, 17. nov.: se ponovi. Petek, 18. nov.: «Zasledovani P” G-Men» (Braccati dal G-Men»1 Film RKO. PROSEK Sobota, 12, nov.: ob 19.30: «Ma' ri ja Antonjeta». Film Nedelja, 13. nov. ob 17: se ponoV, Sreda, 16. nov. ob 19.30: «Sama -svojim kesanjem») (Sola col Suu rimorsoli Film Columbia,. NABREŽINA Sobota, 12. nov. ob 20: «Ustvarja na za ljubezen» (Fatta per 8 more). Barvni film MGM. Nedelja, 13. nov. ob 20: se P0-nov i. ... Sreda, 16 nov. ob 26: «Tista C» dežna iznajdba» (Quella mer' vigliosa Invenzione), Film UU' versai. V p Rimi ca o t: njej ; dalije, Svice, laške; 'kila s tiene ■je ve Ta 1 :an.H Ionske 1 na oge \ talijo ■ha si tij. j< *rep< trža Ze r tonfei '*1, da »ršila '! ion ?m, ono tanja ■o v na: '■tinte Sm Na j< , Pr Italije [azurr dalija lidi : Odpovedana predstava v Križu Predstava ,,Nikita,ruski junak v Križu, napovedana za jutri' mora biti preložena na poznej«! zaradi tega, ker ni še bil oblasti dokončno kolavdir»11 oder. ČESTITKE — Ob priliki P°’ roke tovarišice Adele Bronztn Devina z Ivanom Pompigna, P°~ šlljata iskrene Jestitke kroje1”1 sekcija KP in uredništvo «Dela”' Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tisk» tlo. RIVA. Torreh|anra ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze Sprejema od 9. do 12. in °° 15. do 20. ure. Ulica Torrebianca 43/II-(vogal z ul. Carducci) tel. 37-118 Kmetijska zadrega v TKIVU ul* Foscolo, 1 - idei. 04-38# ul. Merendante, 4 - telet. 38-810 ul. Flavia, 23 MILJ F - ul. Mazzini, t Na '°rek, 4Poln tifalo. 'Ho 1 'Hal i So\ Tri torni da ’tiljai t zel ■o jo tlanic ^ater, [alto ii tiaga traci tiislii •tirai vm i %ao brine I* A Na Javm ^rsta °risa >ijih jja je mi V l DC ima v zalogi pse za kmetijstvo po najugodnejših cenah Obiščite nas in se boste preprit v »letim Sp lita Itivi tovi Sb s, tiok; y s; 'Uev C Va S *1 ' ?*• tevz Si< Ma Sc Sa 'zvo Vto Ssi Ze bi s >n Vzi Sj Vije s Sk S s V v h» k ni Si Vu Sc Vol, V o ‘tiči Vv {itv s Si K Sč D Si