Štev. 33. Ptätno tekoči račun št. 24. (Confo correnfe con la posta.) V GORICI due 16. avgusta 1 22 PosamezTUi štev. 20 stotinh. Letmlk V. GÖRISKASTRAŽA zhaja vsako sredu opoldne. z Stane za celo leio 12 lir, za en meeec 1 L, za inezemstvo 20 L. Na naročila brrz doposlane na- ročnine se ne ozirnmo. *- — Uredništvo ln uprava: uL Vetturini 9. — — -. _ ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — VI sie kot neurje, val, ki s silo prcko nas za mahne, mi smo kakor skala, kl vselej ostane, kadar val izplahne. Nefr&nkfirana pisma se oe sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo 6 lir< v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — _ _ Ti&k »NARODNE T1SKARNE« v GoricL - — BOJI. V bojih smo sc rodili, v bojih smo vzrasli, v bojih živimo, — zato se tudi nc bojimo pogledati v obraz bojcm, ki nas še čakajo, Akoravno se zavedamo, da nc bo posebno razvescljivo, kar bomo videli, vcndar jc brezdvomno potrcbno, da včasih pregledamo svoje lastne po* zicije, tcr pretehtamo moč nasprotnikov. Italijanski imperializem, ki nas jc uklcnil v meje, katcrih si nismo sami že? Ieli, je na.Š najnevarncjši sovražnik. Ne mislimo pa s to našo trditvijo izrckati kakih očitkov ali obtožb napram ita= lijanski državi. Kakor smo že večkrat in na najmerodajnejših mestih povda* rili, smo sc uklonili brez pridržkov dcj= stvn, da smo postali italijanski državlja? ni. Kot člani kulturnega in zrelega naro? da sc zavedamo v polni meri, da smo dr? žavljani italijanske države in smo spreje H vse dolžnosti in pravicc, ki nam jih na? la.au. In priznati moramo, da nas je tudi italijanska država, ki ima zelo svobodo? ljubnc in velikodušne temeljne zakone, 11 a usta svojih oficijclnih zastopnikov prcvzela kot enakovrednc in polnoprav? ne sodržavljane. Toda nekaj drugcga jc italijanska država — italijanski narod, s katerim smo mi v skupni državni zavezi in nckaj drugega jc vladajoči rcžim, ki ne tlači vcliko manj italijanskega ljudstva ka? kor nas primorske Ju.^oslovane. Vlada? joei režini je pravi odscv osvajalnega italijanskega imperializma, ki hoče samo izžcmati in gospodariti, tcr sc nc hriga za kulturnc, gospodarske in socialnc po* trcbc širokih Ijudskih plasti. Njemu je samolastni obstoj tako ljub in se ga oklepa s toliko sebičnostjo, da bi prej spravil državo v nevarnost kakor bi se sam umaknil. In proti temu okrutnemu imperializ« mu, ki v svojih sredstvih ni prav nič iz* bireen, sc moramo mi bojevati. Njegov namen ni samo, da bi nas raznarodil in si s tern nekako zavaroval svoje »coniini naturaii« (naravne meje), ker ve, da smo lojalni državljani. Njegov namen je mars vcč nas gospodansko, socialno in kultur* no zavojevati, tcr napraviti iz nas oto? pelo maso, katero bi lahko brez odpora izžcmal in izmozgaval. Zato preplavlja naše pokrajine s svojim uradništvom in delavstvom, ter mečc naše ljudi na cesto. Zato vsiljuje svoja podjctja in trgovine, ter odjeda našim ljudcm kruh. Zato nam nc da slovcnsldh ljudskih in srcdnjih šol, ter peha naš naraščaj v zaostalost in nes vcdnost. Zato prcpovedujc na po.štah, /eleznicah, sodnijah, poJitičnih uradih in drugod slovcnski jczik, ter nam poyzro« ča gospodarsko škodo in nas socialno ponižujc. Zato nam pošilja na hrbct fa- .šistc, ter plaši in izbcgava naše priprosto ljudstvo. Zato skuša zadnje case pod krinko politiene stranke zastrupiti naše vrstc s fašisrovskimi idcjami ter nas ta = ko podivjati in moralno upropastiti. Zato cigani na.še ljudstvo pri vojni od^ škodnini, ter nas gospodarsko uničuje. Zato nas duši z ogromnimi davki in dru; gimi bremeni, ter nas gmotno uničuje. Zato, zato in zato je vse gorjc, ki nas davi in tlači. Proti tcmu sebičnemu im. pcriaizmu mora biti vsled tcga v prvi vrsti naperjcn vcs naš odpor in naloga naših voditcljev in nas vseh je, da naj* demo pota in srcdstva s katerimi ga siicmo ali se ga vsaj ubranimo. Vemo, da je nas boj obupen, ker je neenak. Vcmo tudi, da so nam veliko po* kvarili naši komunisti, ki so z raznimi ncuspelimi poskusi n. pr. zadnja splošna stavka, odvzcli mnogim našim ljudem potrebno odporo silo. Toda uverjeni smo, da bodo naš boj umeli in nam sli na roko milijoni in milijoni italijanskega ljudstva, katere sedanji režim deloma nnnotako izkorišča in.tlaei k tloin k.ik.tr nas. I fl J V «I * V zadevi i^icde izrnenjave zadriižne- xa. tin bančncRa dcmarja, ki je :vzbud-H:i med našim iljudstvom obče o-j?orčenje, kateremu je dal' duška v zsadniji številki našcua lisUi dr. Besedtijafk, se je ojjIasiJ v št. 179 in 180 »SIov. Nairoda« dr. Jaiiko H-acin. Kakor znano ®e je udeleževal dr. Hacini ikot fwiancmi izikušenec jiiKoslovan- { ske vlladc raznih meddržavmih posvedo- vanj (in 'konferenc, med driuriin ie priso-1 stvoval tudi juffoslovaiisko-ita-lijanskiim powajaiijcni v Rdmu lin St. Marjjlieriti. Dr. Hacin je na Kla'su kot izboren «i- 'iiamöruik. Njekrova članfka v »Slav. Nano- du« pn-ičata, da je o pcrečih fiivančnili vprašanjih med Italajo iiii Jujcoslavajo dio- bro pončen in marsikatero zantimivosit iz- vcino iz mjili. Cilecic dznrenjave bančnega in zadriiž>nc^a denarja se i)a brtuii na sli- čen način kaikor dr. Rybar. Tudi on vali Khwno krivdo na jugiDsiovansho vJado, ki baje mi dalla juR-oslovanslki delegjaciji po- trebnih navodil in ma čle.ii 215. senižer- lnemsike mi-roviie po^ndbe. Kljub vsem linim juiidičniin modrovanjein pa siojimo mi še vedno pred usodepoliiüm, težkiim diejstvom: bankam ie !>i! niihov avstro- Ggrski denar izmenjan, nasini ubog:iin za» drugani pa ne. Odkrito in cdločno vpra- šaiilje, lvii jra jc zastawil v zadnji števiilkii »Guriške Sliraže« dr. Besednjak, obstoja se nadaife. Dir. Hacin onienja neikani ozlovoijen v -svojem poročilu v »Slav. Nar.« »tudi dej- stviO, da so nekatere zadru^e sodmijskim pctom zahicvale od podrumice Ljublj. kr-ed. bainlke v Qorici, naj jiim plača njilio— ve ivlogc iv lirah v razmerju 60 iliir za 100 kron, tor piše 'tozadovno: Podružnica »Ljublj. krcd. banke« v üorici je pošiljala deiiar, katcrcjja jc prejemala v Gonioi od svojih vlajjat'eljev v Ljubljano centrali, talko, da jc iniela ob času zamcnjavc kron v line v Ljub%Diii okobi 5 millijomov kron, za Ikatere bi marala podružniica iv Gorici nJačaiti lire v razinerju 60 dir za 100 kron, Na temelju Bado^liicvih dekiretov je, »Ljublj. Ikred. bainka« večji del teh ikron prenesla o inežigosancni stainju v Gorico, vcndar na ito litalijanska vlada mi liiotda zarncnjati niiti teli pravoca'Sno v Giodco prispelih kron, tako da še danes velik del akitjv ^orišlke podružmice »LjtiWj. krcd. banlkc« obstoiji iz inežiKiosariili krom. NaJ sprotiK) ]">a so ji'oriskii vla^atelji lin zlasti naše fforiäkie zadru.üse od banke zahtevaile, da jim plaoa vlojje v ilirah v znancni iraz- mcrju. Nekaitere «trankc so banko tudi tio- žile, vendar je «odišče st r a ink c v pnvii iin- stanc/i odbilo, češ da banka me more inki- čati lir, katcrih nilkdar ma d'obila. tenwec samo krone. Kolikoir imi je znano, spor v visjih linštanoali še mi cdilocen in. verjetno, tudi ne bo, ker bo med tem »Ljüblj, kred. banka« ctobila zamenjavo svojih kronskHi novčanic«. Kakor posnemamo iz nadalnjih dr. Hauinovih i/A'aijauj, dobi »Ljublj. kred. banlka« 3 niiilijone lir, s katerimi bo iz- menjala avstro-ogrske novčanice. »Ja- dTaiiska banka« v Trsitu, ki hi bila niorala po dr. Macimoiviein mnenju sitfumo ilikvidi- raitd. če bi ne bdda doseda lizmenjaive, ima pa dobiti 13 milijonov lir. »Razen tega jc rimslka vlada odstoiÄ "od svoje zahtevc, da ji ima »Jadiranska baii'ka« vrmiti 9 nri- lijonov lir, kaitere je ob pri.liiki za'menjave kron baje prejela prevee.« (Dr. Hacin.) »Jadraii'ska barnlka« je dobila tedaj od ita- lijanske vlade 22 inilijdnov, »Ljublj. kred. banka« pa 3 miilijone lir, «be banki «kup- no tedaj 25 nuiliijonoiv lir. Končamo: Ni'fti od daleč ne mi sli mo na ito, da hi biilii nevošljiivi limemoVanima denarnima zavodoma, Iker se jiiiia je po srcčilo doseči izmemjavo 'kron. Sai vemo, da je med denarjem, ki se jim bo izmen- ja«!, precejšen' del demarja naših zadrus: in druwih malili ljudi. Kljub temu pa ostane uaše stališče v zadevi islejkopröi menzprc- menjeno: da so bile prnnioirskc zadrujrc, ki so lirbtenica si!(ov. gosoodar^keffa ob- •stoja, pri izinemjavi sramotno .izdaine! Politika. Pri nas iv Italiji se suče trenmtno vse zanimanje palutične jaivnostii okroK azjav, ki jih je podal num. prcdsedniik Facta, ko se je predstavil parlamentu. Težiiščc nje- \ ffoviih izvaijanj ileži v stavku, da je «tr-eba •osvoboditi državo vseh «nasilstov boddsi od tleve, bodisi od desne. Ü tej krilatici se i je debaitiradow poslainslki zbormici, iki je sla I med »tern že na piočitnice, o njej se raz- pravija v senatu, ki je najbrže včcraj za- kiljucil svojc sejc iin o nijicj so lObšinno piisali tudi vs-i časopisi, >toda nikjer n\ najti vere, da sc bo pod «edaSijo vilado itudi ircsnncno izvedla: poviodcnj besed! V Jugo'slaviii imamo scdaj pciitične počituiioe. Kraljciva dvojiica je bila zadnje dni še vedino v Slovcniji, kanior so dospc- li tudii (večinoma vsi miiii'iisitri, dciloma radi vsesokolskega zilcta deloma radi kron- *lkesa sv-öta, ki sc je vrsil v pondcljck, due 14. t. in. Najnoveiših po'rooil siiccr še .nimiamo, ker je bis! «vceraj praattilk in ni- smo dobiili piošte, vendar se zdii, da sc je v kronskem svetu razpravljmlo iv prvi vrstl o apöinazi princa Jitnija, ki -se jc pred kirat- ¦kim vniiil -v Beotinacl. Najvažnejši poliitičin do.^odek v zad- ujih dncvih, jc bila konferenca entcmte v Londionu. Urediti jc iniela v prvi wrsti vprasanje n cmške w vojne lodškodninc in njcue.u'a odpiiaci'la. Že koj v pničeitlku so se pojavilla nasprotstva med Anjjlijo in Pran- cijo, ker so bili prvi bolj za popuščanje, druRii pa meodjcnljiivi. Stavljeii'ih jc bilo ¦vcč i)redloRov in Concern niinulega tedna so že poročaili listi. da sc jc tlosejc-el spo- razum. Najniovejša poročidia r»a pravijo, da so se poffajamja radi francoske neod- jenl'Mvasti '.razbila in so seje ziiključene. Domače novice. + PROŠNJA. Prostor v našcm listu je zelo omejen. Navadno se nam nabere toliko gradiva, da moramo večkrat iz? pustiti marsikaj važnega. Ker je pa'na* 5a iskrena želja, da bi pritcgnili k živah* nemu sodelovanju tudi prijatelje iz No* tranjske, Istre in Tržaške okolicc, kjer je list že zclo raz.širjen in ker sc hoče* mo potruditi, da napravimo list tudi v ostalem čimbolj raznovrsten, boqat in zanimiv, prosimo vse svoje stare in no* ve sotrudnike in dopisnike: sodelujte zivahno in poročajte nam o vseh vazs nefiih dogodkih, toda bodite knitki in jedrnati! Urednistvo. ,-f POZIV slovenskim učiteljem iz Pri- morske, ki službujcjo izven pokrajine: Ker se odprcjo na Primorskem neka- tere sole in ker vlada vcliko pomaujkanje /učiteljev na splosno, zlasti pa radi tcRa, ker jc vpoklicano veliko' število mladih slov. učiteljev k vojakom, pozivljamo slo- venske učitelje, ki služijo izven pokraji- ne, da storijo potrebne predpisane kora- ke za povratek in se obenem javijo podpi- sanemu društvu. PoUtično driištvo »Edinost« v Gorici. Dan plačila. Na scverni strani arensrenskega gra iki ie samovala sobica z enim samiin, jna- lim'zamreztnim oknom, v katero jc bilo lnoKOčc priti po ozkcm hodniku in skozi nizka hrastava vrata. Vrata so bila vedno skrbno zaklenjena, le ncka starejša zcn- ska jc hodila vsak dan skozi nje in sc cez nekaj časa zopet vračala. Bila je to sobica, nizka, obokana, majlma, da si se mo.ucl jedva obrniti v uji. Podobna samostanskim celicam, v kateri je bila hranjena Polonca od prvcRa due, ko je prihrumel ž njo tuji jezdec skozi grajskii vrata, so jo takoj zaklenili pred radovednimi očmi. Prvi hip se jc oncsvc stila. Ko se je prebudila, je zagledala sta* ro žcnsko poles scbe, ki ji je strekyla. Nje- ne«a imena ni slišala nikoli. Ko se je spomnila na svoj položaj in se domislila, kic se nahaja, se je bala vsak čas trenutka, da vstopi v sobico on, ki ga ne man», posebno danes ne, ko si hoče s silo vzeti dozdevne pravice, ki mu jih ne daje nihče. Domotožje in tu boja/.en sta se zdru- žila v nji v tako grenko občntjc, da se ni niogla vzdržati Krenkih solz, ki so ji za- čclc teči po biedern lieu. Par dni ni nc pila, niti jcdla, še spanca si ni nioffla priklicati na lepe oči, samo solzc je pre? takala. V tem se je nckoliko pomirila. Od sta- re žcnc jc čula, da knietjc oblejjajo M'i'ad. To ji je dalo upanjc, da bo morda rešena. Spomnila se jc tudi na Štefana, če je morda med borilci. Toda le ena inisel nanj jo je vznemirjala nekoliko, dasi je od te? daj, ko se ji je porodila prvie,, že zelo po bledela. Stefan morilec? Saj ni mogoče! Saj to ni tako! Molila je, da bi ji Bo}? odvzel to inuko. V molitev njeno pa so se mešale različne prikazni, preteklc in bo- doče, ki so ji jemale počitek in spanec. Molitev je nehala, prikazni pa niso vgas* nile, le še bolj /ivo so stale pred njo. Bila je bolna. Legla jc na posteljo in ni moffla vstati. Videla je staro ženo pred seboj, ki ji je ponujala vina, a hkratu se je pretvorila babura v čudno pošast, ki jo je hptela zadaviti.... Bila je z rokami, pre- mctavala se in sc hotela ubraniti. Dru* uič je sedela doma na vasi med fanti in dc- kleti in pela domačo pesem... To pesem je slišal tudi Stefan. Ona pa tisti hip ni imela nobene željc več, živela jc svoje posebno vročično življcuje. Le stara žena je šc slonela ob uji, vsi drujji na ffradu so jo žc zdavnaj pozabili. V gradu jc vladalo Irudno ozračje. Hlapci so se udali v svojo usodo, kleli so zdaj ffospodarja, zdaj kmete, podajali sc lcnobi in pili. Nekatcri so zagrebli svo- je cekine na dvorišču. Gros je bil nervozen. Njegovo omalo- važevanje kmečke vojne se je spremeni* lo v strah. Hodil je iz kota v kot kot vje* ta zver, razmišljal, kaj je storil kmetom slabcga in kako bi se ognil svoj emu pogi? nu. Niti ena prava misel se mu ni poro* dila Vse prazno. Vse brez upanja. V tem je stopil v sobo njegov naj- zvestejši hlapec jiirij. »Kaj je novega?« »Grad spodkopujejo!« »Grad? Tedaj mislijo še nocoj?... Ali kje so hlapci, kjc so prascta zaspana? Ali jih zato plačujcm?« »Polpijani so, gospod!« »Pobijem jih!« je popadel meč, a se je premislil, vedoč, da bi sam pri pijaniK lilapcih slabo nalctel. Povcsil jc fflavo in dejal: »Prav je imel Kaporjak.« Hlapec Ju-rij se je tedaj predrznil iz- reči: »Najbolje bo, udajmo se, gospod!« Grof se jc predramil. »Ne!« jc siknil na to. »Udati sc, jc toliko, kot zapisati se sramotni smrti....« V tem so sc odprla vrata in vstopila je stara žena od Polonce. Samo oster vprašujoč pogled jo je premeril, nato je dejala: »Ono dekle je močno bolno; kaj naj storim?« »Ono dekle?« Grofu je v hipu šinila misel v glavo. »Vsak naj ffleda za svoje življenjc«, je nirmral in odpravil hlapca, nato se jc ogrnil v dolff plasč in sledil po par ozkih hodnikih za staro ženo v so* bico. (Dalje), -YREDEK SUČAJ. Zlato poroko sta obhajala te dni Peter in Lucija Komel v Kronberifu. Na mnogo leta! -f NAŠIM DRUŠTVOM. — Živaheii delavec na izobraževalnem polju na de- želi nain piše: Splošno imajo naši ljudje o dirustvenem namenu in delovanje čisto na- pačne pojtne; večjidel mislijo, da ima vsa- ko drustvo le namen zabavati in razvese- ljevati svoje člatie. In tako inislijo, da dru- štvo delujc dobro le tedaj, če priredi kar največ vcselic na leto. Toda poudariti mo- ramo resnico, da so redka dnuštva, kojili namen po pravilih bi bil samo zabava in razveseljevaiije članov. Društva imajo po pravilih navadno predvsem izobraževalni namen; imajo dolžnost skrbeti za srčno, umsko in moralno izobrazbo; vzgojiti ljud- stvo k značajnosti in živi narodni zavesti. Društvo mora narediti člane v vsakem o- ziru bolj.se, ne pa slabše, če ne društvo sploh nima pravice, da obstoji. Tudi iz go- spodarskih ozirov ne moremo priporočati veselico za veselico; družinskeffa očeta to veliko stane in mladina se navadi namesto treznosti, le zapravljanja in popivanja, kar je navadno proti društvenim pravi- lom. — V odboru naj bodo le dobri možje in lnladeniči, ki jim je res na srcu sreča in napredck bližnjega. Zalibogr'Velikokrat par malovrednih odbornikov ali društve? nikov ovira društveno delo; njili namen je iskati le svoje časti, uveljaviti svojo nespametno trmo, če ne gre, pa skušajo povsod le škodovati društvenemu delu. Za boljši prospeh in napredek društva je potreba več predavanj, več poučnih raz* govorov. Težkoča je seveda s predava* telji; inanjka po deželi izobražoncev, ki bi motfli prirejati članoin predavanja. Pri nas prideta v poštev predvsem duhovnik . in učitelj. Ceprav sta navadno oba pre- obložena z delom, vendar bi se dalo pri boljši volji preeej napraviti. Treba je seveda tudi med inteligenco več zaniman- ja in študiranja sodobnili vprašanj. Za povzdi^o srčne izobrazbe in tudi narodne zavesti je važno petje. Tu se bridko čuti pomanjkanje dobrih pevovodij. Snovi za predavauja bi ne zinanjkalo. Vzemimo za zgled samo slovensko slovstvo. Ali bi ne bilo lepo, če bi poznali naši ljudje nekoli- ko natančneje naše kulturne delavce, nji- hova dela in spise, razvoj naše književ- nosti od Trubarja do danes? AH bi se ne vzbudilo s tern veselja in zanimanja 2a či- tauie in raznnievanja naše knjige? Tru- bai\ Vodiiik, Prešeren, Slomšek, na- dalje slovenski klasiki do modernih, ko- liko zanimivil] predavanj bi bilo, zdru- ženili (vbenem s petjem ali deklamacijami pesnikovih del, ali s pripovedovanjem vsebiue kakega njegovega spisa. Neizčr- pen vir za predavanja ima zgodovina, ze mljepisje, posebno z ozirom na nove dr- žavne tvorbe. Najbolj aktualna je danes rešitev socialnega vprašanja, kako zbolj- šati in izprcineniti gmotni položaj člo- veštva. Tu ima izobražeuec neizčrpen vir suovi za svoja predavanja. Društveno življenje bi bilo potreba poglobiti v nave- denem sniislu; inteligenti naj se zavedajo svojih dolžnosti! Ce se usmerijo nasa drustva po teli vidikih potein bodo postata res nekaka kulturna središča in zarišča naroda in ga vodila k društvenemu in gmotnenm napredku. ¦f VSESOKOLSKI ZLET V UUB* NI, ki se je prieel pravzaprav /e pred vee kot tednom dni, ter je doscgcl svoj vrhunee zadnjo nedeljo dne 13. t. m. je sijajno izpadel. Udcležba je bila narav* nost ogromna in po splo.šnem zatrjeva* nju Ljubljana kaj takega šc ni videla. Mednarodnih tekem so se udelezili ee* hoslovaški, jugoslovanski, francoski luk* senburški, belgijski in alžirski telovad* ei. Prvenstvo so odnesli Čehi. Zadnje dneve je obiskala zlet tudi kraljeva dvojica. + SLOVANSKI ORLOVSKl ZLET V BRNU. Skoro istoeasno kot vsesokok ski zlet v Ljubljani se je vršil v Brnu zlet slovanskih »Orlov«; udeležile so se ga tudi krščanske telovadne organizaeijc drugih narodov kot francoske, bclaijske in drutfe. Kakor poročajo časopisi je bil »orlovski« zlet sijajna manife-staeija slo* vanske in krščanske misli. Iz Jugoslavije je pohitelo na zlet okrog 1200 »Orlov«, »Orlic« in njihovih somišljcnikov. Med častnimi predsedniki zleta je bil tudi francoski mar.šal Foch. Po došJih poroči* lih je dosej^la »orlovska« misel tudi med Hrvati /e zelo lepe uspche. + DRUŠTVOM: Vsa društva se 0- pozarjajo, da bo imelo akad. fer. drustvo »Adrija« v kratkem po dcželi sledeea predavanja: O narodnem gospodarstvu, 0 zadružnistvu, o zemljiški knjigi, o po- rodni higijcni in o kužnih tcr spolnih "bo- leznih. Dir.ištva, ki bi želela, da se vrši eno teli velepomcmbnih j)redavanj v njih področju, se naproSajo, da se takoj ja- vijo na naslov: akad. fer. društvo »Adrl- ja« v Oorici, kavarna »Adriatico«. -j- DIJAŠKI PROSVETNI TEČAJ, združen z izletorn na Nanos, ki je bil vsled vscsokolskega izleta odložen, je deiinitivno odločen za dneve 27., 28. in 29. avxustet. Ker bodo stroški razmeroma niajlini, bo omogočena udcležba vsemu dijaštvu. Natančncjša poroeila siede. Akad. fer. drustvo »Adriju« v Gorici. + HRANILNICE, ki reflcktirajo na garaneijski fond, (glej prilogo štev. 4. »Gospiodarslkega iliista«), na posljejo po v isti prilogi dauern navodilu napravliene bilance Visjcmu zakladnemu nadzorstvu v Trstu. Spreniljevalui dopis naj se gla- si približno talo-le: V prigibu pošilja ]K)di>isana . . . bilauco z dne 19. aprila 1919, napravljeno po navodilili odloka z dne 9. XI1. 1920, štev. 1883 oz. inin. na- redbe z dne 1. II. 1922 v potrditev, da bi dosegla vladno garaneijo za izkazano zgti- bo I11- . . . Pečat in dva podpisa. Za na- tančnejSa navodila naj se obrnejo zadtuge do Zveze. Ta zadeva je ntijna in važna, zato naj se zadruge prav gotovo in cirii- prej odzovejo terr.ni vabilu. 4- SVETIŠČI: NA SVETI GOR1 VSTAJA IZ RUŠEVIN. — Prepričani snio, da bo Marijine častilce razveselila naslednja novica. — Dne 1. avgusta je do- bila Sv. üora dva mala zvonova (skupaj 508 kg) vlita iz kosov razbitih starih zvo- nov, najdenih ix)d ruševinami, — v spo- miiii na nekdmi'jo (krasno zvewienje. — Zve- čur 1. avgusta ju je pnipelja! na sv. (ioro posestnik Alojzij Komel iz Gorice in to brezplačno, za kar mu bodi na tern niestu izrečena najtoplejša zahvala. Ker je bil ta dan začetek porcijunkelskili odpustkov, je bilo na sv, Gori precej poboznüi romarjev — ki so z solzarni veselja pričakovali 110- vili zvonov. —• Še večje ie bilo njih vc- sdlje ko 'so bilii zvonavi postavljeni na pro- vizoričen oder in so v izbranem potrka- vatiju pozdravljali Svetogorsko Kraljico. I>rugi dan pa ju je btagoslovil samostaiiski predstojnik. Tako da sta že lahko vabila k deseti sv. maši. A ta dva mala zvonova sta saino »predh»Piccos lo« je dostop v vilo tudi najboljšim znan cem zabranjen, ter se ne more dobiti no^ benih točnih poroeil. Nesreea je vzbudi^ !a v Italiji veliko pozornost, toda je po »Piccolu« precej skrivnostna. -h LORD NORTHCHUFFE. V to, rek 14. t. m. zjutraj je umrl v Londonu znani Lord Northchliffe, ki so j^a imeno^ vali tudi »Napoleona časnikarstva«. Bil je lastnik mnogib največjih angleških časopisov, ter je imel mno^okrat usode^ poln upliv na angle.ško javnost. S svoj im časopisjem je veliko i»ripomo*jel, da je An.tjiija stopila v svetovno vojno. Star je bil 57 let; začel je s prav skromnimi sredstvi, toda njejiove izredne zmozno* sti njegova eneriiija in brezobzirnost so mu prinomo^le do silncLja bogastva in lastništva mnoi*ih najveejih svetovnih listov. i ODMEV1 KRNSK1H DOGOD*] KOV. V zadnji štc-vilki ^Gor. Straže«! smo odloeno obsodili okoliščino, da onih 5 mladeničev, ki vso bili vsled krnskihi dogodkov aretirani, ni bilo izpuščenihl kljub temu, da se jim po osemtedenskii nreiskavi ni mo^lo nieesar dokazati. Ka* kor se sedaj poroea, so bili ti mladeniei minuli teden izpušeeni na svobodo. Proti trem je vložil kraljev prokurator tožbo na podlagi §§ 402, 404 št. 9 (tatvina izvr* šena v dru/bi) kaz. zak. ter §§ 63 in 424 st. 3 (poškodba javnc stavbe) kaz. zak. z uporabo §^ 54 in 55 (obtoženci, ki niso dovršili 14 oziroma 18. leta). Ivančič in Hujt sta tožena na podlatji §§ 63 in 424 st. 3 kaz. zak. ^__./ Jr SUROVOST. Kakor poroea »F.* dinost« so niladcniee, ki so bili do prejš* njega tedna zaprti radi krnskih do^od^ kov, v zaporu pretepali. Tudi so bili pri izpraševanju mnogoštcvilnih prič zelo strogi in je ncka priča baje jokala. Po* trudili se homo, da borno dobili v stvari toena poroeila, ter bomo potem poskr* Sieli, da bodo prišla potom poslancev na ])ristojna mesta. Res, ali smo med Culu^ kafri ali v kulturni državi?! H- A'u. ,i NASILSTVA FAŠISTOV. V nedeljo dne 13. t. m. so imeli v Rav* nah, obč. Bate, pri županu Pirihu tom^ bolo s plesom. Kako je prišel pies k torn* boli, te^a sicer še ne vemo, vendar se nara zdi, da je bil popolnoma brezpo? treben in bi bil lahko odpadel. Povemo samo, da ce se bodo naši ljudje še nadas lje udajali plesni noro.sti, jih mi tudi pro- ti fašistom ne bomo branili. Prosimo, naj se to na.šo opazko v polni meri upostes va. Sedaj pa k zadcvi sami: Prireditvc so se udeležili tudi nekateri fašisti (»? krog 10 po številn), ki so takoj ob pri; eetku zaeeli nadlcjiovati obeinstvo. Naj^ prvo so zahtevali, da sc mora na veselič* nem prostoru razobesiti italijanska tri* kolora, potem so ;-»ilili jiodbo, da mora zai.uiiiti fašistovsko himno, pozneje so ro^ovilili okrog naših ljudi, jih psovali s »porclii Seavi«, tcr tudi z dejanskimi napadi skušali izzvati pretepe in izgrede. Le miroljubnosti in naravnost ovčji po* hlevnosti obeinstva sc inoramo zahvaliti, da ni prišlo do hujšej4a in ni bilo povoda, da bi se kobariški doi4odki ponovili na banjski planoti. Navzoči varnostni or^a^ ni so početje tašistov mirno s^ledali in sa mo izjavljali, da niso isti še ničesar ta? kega zagrešili, vsled eesar bi jih morali aretirati. Lepi varnostni organi, ki dopu- ščajo, da peščica tujcev več ur zapore- doma izziva in žali par stotin domaeega prebivalstva! Ali ni to vnebovpijoči Skandal?! + Čudmi so pota italijanske pravice. Kako se je zgodilo v Trstu z onimi tremi fašisti, ki so bili obtoženi, da so ob be* lem dnevu s silo odpeljali iz mesta ko* munistienega črkostavca Müllerja, ter ga takorekoč pod varstvom karabinerjev u> strelili, veste? Bili so oproščeni in takoj izpuščeni na svobodo. Nekaj podobne* ga, akoravno ne tako i*roznet*a smo doži* veli tudi v Gorici. V soboto 12. t. in. zju* traj je bil aretiran eden tukajšnjih glav* nih t'asistov geometer Ulivicri, ker sti ga ovadla dva dru.i*a fasistu, ki sta bila pred dnevi aretirana v Tržiču, ko sta peljula večjo množino želatine v Raveno, da jim je isto on i/ročil. V pondeljck dne 14. t. m. jc bila proti Ulivierisju že razprava in je bil isti radi pomanjkljivosti doka* zov oproščen. -I »NOVI f^/15«, dnevnik kršč. so* eialnega dolavstva v Ljubljani, je prve dni t. m. prenehal izhajati. Materijelne težkoec, v katerih životari delavstvo v Jugoslaviji, niso ostulc brez posledic tu^ di za njegovo glasilo. Uverjeni smo pa, da je to samo mimoidoča kriza in bo ne^ ustrašeni borec za pravice trpečih in za; tiranih kmalu zopct pričel s svojim us* pe.šnim delovanjem. I- VOJNIM OŠKODOVANCEM V RAVNANJE! — Po naših še porušenih vaseh se ponujajo razne stavbinske za* dru.ije, posebno iz Treviza (Treviso). Da bodo naši ljudje vedeli, s kom imajo o* pravka, nuj povenio, da je »Consorzio Autonomo di 'sreviso« v republikanskih rokah, medtem ko je »Consorzio provin* ciale fra Cooperative di lavoro di Trevj* SO'< katoliška zadru^a, ki ima svoj urad na Travniku ^t. 20. v Gorici. Stavbinska zadru^a »Consorzio Carnico« je tudi v nepravih rokah. Zatorcj: pozor, komu izročate dela! Opozarjamo pa še enkrat: oddajte vsa dela samo domacim zadru* ?4am! + ODBOR ZA OBNOVO GORb ŠKE s sedežem pri deželnem odboru razi>!!suje več tnagirad 7/d .obuovitev kme- lijskiih uospodarsitevr, lindustrijskih podjetij in zasebne nepremične lastnine, ki je l)ila poskodovalna po vojni. Sredstva v to svrlio je dal na razpolajro deželni-zemlji- Jfko-'kreditni zavod v Gorici in pa zveznd krediltmi zavod za obnrv\ro benes/kili pofkra- jin v Benetkah. Ntitečaj zasüeduje namen vzpodbuditi deželane k plemeniteinu medsebojjneinu tdkinovanju pv naise drustvo, sebi, njini in narodu v Ikorist! Ali veistc, kdo je ustain:ovil našo »öitaiwico?« Bil je to zila- tomašnik č. p. Ot;otka;r Cejan ! Kat jjiinrwizijec 4e s tov. Stefainom Faganeloin, ki je umrl kot kurat v BMjah, in pa s te-* danjiin vptojbcurfk'iin kaplanom .v:. Mo/e- tičcm (ki je umnl na Mirenskem ^radtt) ustanovil il. 1876 naše druätivio, Iki deluje po inačeliih instaiioviitolja že nad pol sto- letja! Panes šteje 155 udov, premore oko- li 1000 knjifJ, naročena ima 2 dnevnika, 2 tednilka in 3 revije. Polejj tega ima 2 pev- ska zbora (ter ženskii Mi nnoški tamburaškl zbor. — Sedartji odbor je poktonil zlaito-^ mašnilku krasno s/Mko iin inuikliče: »Slofv. Citailnica« mima nc zlaita ne srebra. Kaf ima, to Vain da: isvoja srea, ikamor stc vsejali zlata zrna krščanstva hi »ljubezitit do stov. naroda. Bor Vas živd, in blajjfo- silovi, .ßf. jubilialnit in oče naseffa društva, še m.noffa. mnojraileta! Odbornik. Ml REN. — (farizejstvo in fikfakovstvo). Znano je, da se je mirenska komu- Tvisfiična družba, k'i slučajnD »aiada« miren sko občino, v svojih maščevaluih instin- ktih. poskušala na razne načine znesti nad dr. B., ker je 0 priliki volilnih slio- dov za obč. volitve nastopil kot odiosen nasprotnik neizvedljive^a ter moralno in icospodarsko poKubnega komimističnegst ffibanja. Ker so ostala vsa majčkena in otročja šikaniranja brezupešna, jc skle- nila dična komunistična družba z županoni na čelu zadeti dr. B., v živo in 11111 je dala odpoved stauovanja. Tako ie nastala pravda, ki jo je občina iz^ubila. Ker sc pravde ne vršijo za slepo ša!o, plača öböi- ij4 za komuniistiično modro painset par sto sfxlvetniskih stroškov. Bob" zanimivio 4vot Rvda sama in značilno za naše občinskc r^topnike pa je dejstvo, da je na sodnij- r' nizpravii due 6. jultija rt. 1. odivetinik r[ Je zastopal občino, po infomiacijah l^iniiuiističnc^a simpatizaurta« župana rtapana navajal, da občina potrebuje Pino za občinski urad prostore, v kate- r1 iiua stanovanje dr. B., ker je namen- r^1 velika dvorana v pritličju v kultunic r'[jie t. j. za društveno eitalnico in zu PÜziiico ter za vaje v petju in v glasbi. lfj-el)o od komunističnega delavstva, ki Fbi za kulturni napredek v občini«, jo T'je rekel odvetnik. In kaa sc ie sliisalo 5lt' en mesec dni kasneje t. j. dne 4. av- ^to v slavnem zboni slavncga komci- Jstičtie^a starešinstva? — Dična koinu- ^ Ži^on in Tomažinčič sta predla^ala, ?! se »Izobraževalno društvo«, ki ima v $• donni čitalnico in knjižnico, pevske Hrlusbene vajc, takoj vrže na cesto in iz- ltne z rakljo! Župan, ki je v konfliktu t društvom, kakor je rekel, ker se je ^xtvo ]X)stavilo proti plesni norostl. j*tero je župan podpiral, je molče odo- JJval predloge svojili tovarišev in ni na- *' besede, da bi jih zavrnil. Na sodniji y& postavljal ziizotorazevalinim društvom ötiia bi je pa pun.ioKtil vicJi na oesro. la jjlr'u inastopanjii se prarija s kratkim najfovorom. Za njim je ^'(xlitelj v svojem jjovoru ]X>vdarjaI med \{i'Un ~~" vc'i^° važnost in poinen obrtnih L^'ijcvalnili šol posebno na deželi. ^ 7(»0^rečil in zffiibil Jevico. Upamo, da Filt, Jll1et jjospod Ivan Znidarčič lepe none ht"a?!C' c'a s^ J* strokovno1 popoinoma izo- *^n učitelj in bode gotovo bolje nme- »va>l svojo stroko kakor uakeiji — voj- ni matunaniti— da-lsi urn je nesrečna u- soda ti^rabila levico. Pri sedanjem učitelj- stvu bi ga okrajni šolski svet v Oorici lahko imenoval vsaj začasnim učiteljem kjerkoli v okolici njeKovejfa doinačeira kraja, kjer uživa i>opoliio spoštovanje. ?.L iz človekoljubja bi bilo to leix) in poste- no delo msmiljenja. Ker je dosegel dobre tične vspehe na obrtni šoli v Kanalu, jih gotovo doseže tutli na ljudski šoli s svojo vztrajnosto !n požrtvovalnostjo. ŠEBRELJE. Dnc 30. julija se je vr.šila tu so* larska veselica, ki je nad vse pričako« vanje dobro potekla. Posebno je uga* jal občinstvu prizorček: Žabe, recita? cija iz zjcodb kraljeviča Marka: Sveta Nedelja in v igri Vraže: stara matnica in berač Jože. Tudi vse ostale vloffe v igri so kazale dovolj življenja in zahtevane značaje. S pohvalo je omeniti tudi dru- kre točke in i>etje. Pridni in vztrajni šolski inladini, ki nas je sedaj že tretjič po voj- ni presenetila s svojim nastopom kličemo: Le pridno dalje ix) začrtani poti! Vsem pa, ki so mladini pripomogli k temeljite- mu naučenju vprizoritve, — naša prisrčna zahvala ! ZGONIK NA KRASU. Doltfo so bili Zffoničani brez dušncga pastirja in želeli so si, da bi ga kmaki do- bili. Ta želja se jim je kmalu izpolnila. Dne 7. t. m. je prišel k njim č. g. Peter Butlkovič, znan po svoje'm (kuiiturnem deto- vanju v raznih listih. Sprejem se je iz- vršil na zelo slovesen način od vsega občinstva. Pod slavolokom pred cerkve- niini kostanji so ga najprvo pozdravili čč. gg. sobratje iz sosednih župnij. Nato mit je voščila božjega blagoslova šolska de- klica s poklonom krasnega šopka, pred- nica Mar. družbe pa ga je prosila pomoči in vodstva. Zelo lepo je bilo videti med svojiiui starešini in oerkvenimi klju-. čarji domačega g. župana, ki je pripeljal z openske postaje g. župnika in je v krat- kem a lepem nagovoru sprejel novodošle- ga v občino. Solze veselja pa so zaiskrile v očeh vseh, ko je novi gospod sprego- voril in povdaril, da prihaja kot duhovnik in s«n islovemskega kmeta in delaivca. Po slovesnem blagoslovu v cerkvi, se je ra- zvila pri g. žnipanu neprisiljena zabava, kateri je mnogo pripomogel č. g. Filipič. ki je pripeljal g. župnika na novo mesto. Daj Bog, da bi dolgo ostal v naši sredi v blagoslovljenem trudu za cerkev in na- rod. — Dobili smo par dni pozneje tudi nove zvonovc; polagoma izginjajo pu- ščol>a in žalostni spomini od nas. Goriške novice. + NOVA MAŠA V GORICI. — Ka- kor smo že javiili, je daroival v nedaljo dne 13. t. m. g. Mihael Orusovin svojo prvo sv. mašo v Oorici. Slovesnost se je vršila v cerkvi sv. Ignacija in je bila jako lepa. Cerkev je bila prenapolnjena; slavnostni govor je imel g. dekan Kren. Cerkveni pevski zbor je med sv. maso pod vodstvom g. Doktoriča proizvajal Oriesbacher-jevo mašo »Mater admirabilis« s spremljevan- jem orkestra. Krasno podana glasba je zelo dvignila svečano slovesuot. Po vojni je to druga nova sv. maša, ki se je daro- vala V' še mepoprajvljeni cerkvi sv. Ignacija na Travniku. + BOMBE POKAJO. Danes po no, či je bilo naše mesto precej razburjeno. Okoli 2 ure popolnoči je močan pok vz- budil večino prebivalstva iz najboljšega spanja. Kolikor smo se dozdaj informs rali ^re za spor med fašisti in karabiner* ji, ki ima za ozadje neke čisto privatne zadeve. Neki fašist je vrgel na Kornu dve bombi, od katerih je 1 eksplodirala. Fašista so aretirali, druge nesreče ni bilo. Odbor drustva »Skalnica« ima dne 20. t. m. ob 5. pop. v društvenih prosto* rih, ulica Mamelli 5, sejo. + POZOR PRED STEKLIMl PSI! — Ooriški urad naznanja: One osebe, katere je v sredo zvečer dne 26. julija ogri- zel velik črn pes z nagobčnikom na Trgu Cesare Battisti (Qinnastica) in v njega bližini, a sc niso še prijavile Higijeničnemu uradu via Mazzini št. 7, so naprošeni, da to v svojo korist nemudoma store. Notranjsko. IDRIJA. — (Sr. Kanomlje). Dne 5. t. m. je prišel oddelek vojaštva približno 30 mož gor. top. in 7 mul k hiši v Sr Kan. 7. Tain so se ustavili in tudi po- vcljnik je prosil za zajutrk, nakar mu jc gospodinja tudi postregla z jajci in kavo. Ta čas so pa vojaki delali škodo zunaj na ! j;oljoLih pridciivili, sudiiwiii drevju in cvet- ličncm vrtu. Lahko se reče, da je bila ta čas prava liuda lira za imenovanega po- sestnika. Opomin od gos^podarjeve dnt- žine ni nič pomagal, dočim bi koman- dantove resne besede prav gotovo imele uspeh. Jasno je, da tak komandant nima nobenega vpogleda v ljudstvo, ki se z največjim trudom tukaj preživlja ix)leg tega pa še plačuje ogromne davke krvnili in drugih vrst. — Od štev. 7. se poda oddelek naprej k dnigemu ix>sestvu tudi v Sr. Kan. 5. Med potjo so vojaki ves čas kamenje po strmein bregu valili in povzročili veliko škodo gozdnim nasadom. Ko so prišli blizw jim je šel posestnik-go- spodar nasproti in komandant ga je vpra- šal, tkod je pot v khiii\ Gospodar jim jc pokazal pravo pot in povedal, da se ka- menje ne sme valiti, ko so se ravno tak rat pasle tudi ovce spodaj. Ko je to povedal, potem so še-le začeli nadaljevati svoje delo, tako da se je moral posestnik takoj odstraniti, če ne bi bil lahko tudi on ne- srečen. — Če nam javna oblast ne gre toliko na roko, da bi nas varovala proti škodain, bi vsaj želeli da bi vsaj škode ne delala. Prosveta. .-.-.-_....._^^_..._™ _._ ^ _. — Batujci so znano Govekarjevo igro »Martin Krpan«, ki je razmeroma težko vprizoiilji'via, izivedli z lozirom na razne težkoče v splošno priznanje. Naj nave- dem nekoliko podirobnositi. Razviiitje pr- vega dejanja je bilo v začetku dolgo- časno, 'temu je bMa vzrok prepusita izgo- varjava besed. Dolgočasje je povečala že v začetku »Jerica« s pretiranim zavlače- yanjem besed. Minister, izven onega, ki je predstavljal ministra za nauk in bpgo- čaistije. so sicer deriinio dobro izvršili svo-i je naloge. Minister za bogiocaistje bi bolje igral vlogo ministra finance, ker njegovi giibi in njegovo zadržanje niso pristojali itej ulogii. Cestiitati pa moramo »Cesarju«, ki je takoj v začetku pokazal sposobnost. Proti koncu se je dejanje ži- vahneje razvilo, le Kateininiln nastop je bil premalo dostojanstven! Princa in pozneje Vladimirja nastop, sta dejanje zadovolji- vo ddkončala. — Priprost, a prteten nastop Nežilke v drugem dejanju je tudi pohvale vreden. Materi Krpanovi bi priporočal naj se drugič bolje maskira, ker njeno lmlado lice mi napraviilo vtisa na gledalca, tern inanj še njeni mladostni gibi. Nastop Krpanovih tovarišev zelo dober, le pola- ganje vreč premalo maskirano: morali bi pokaziti razliko moči med seboj in Krpa- nom. Prvi nastop Kobile, ki je pokazala samo glavo je bil zelo lep, drugi, pojav iste na odni tudi. Nadaljni nastopi na o- dru so prve pristne vtise pokvanili. Na stop finančnih stražnikov naravnost pri- siljen Krpanov napram njim zelo dober v začetku a pozneje bi morali stražniki ne- mudoma izginiti, ker valjanje po tleh je vzbudilo sicer smeh, a ni bilo dobro igra- no. — Nastop Krpanov v tretjem dejanjui, moramo pa grajati. Prihod na kobilici v cesarjevo avdijenčno dvorano, ta izmi- šljotina je naravnost neokusna. Drugi igralci dobri,jziven Jedce, kältere efektira- no zavlačevanje besed ni bilo na inestu. Drugič, Janica, več 'vaje! — Slika v itur- škem taboni lepa. Boj zelo dobro imiti- ran. — Peto dejanje dobro. Le Jerica in prihod Krpana na kobilici sta ga kvarila. Bolj primerno bi bilo, če bi se to dejanje vršilo pred carjevim dvorom, kjer naj bi množica pričakovala Krpana, kralja zma- govalca. ki bi med njinii priijezdil na svoji »Luci«. — Kljub Ikiritilkii naj kc Batujci me ustrašijo, vzamejo naj si jo le kot opomin na bodoče igre. As. O. -f LAVRETANSKE LITANIJE: zlo- žil Vinko Vcxlopivec. Dobivajo se v Kat. tiskovnem društvu o Gorici. Te litanije so zelo lahke in melodijozne, so lažje kot prve, ki so izšle lanskega leta. Strokovna ocena pride prihodnjič. — Cena: 1 komad 2 liri, UdoT vzame deset komadov dobi enega povrh. Društva. d Bil'te. — Prihodnjo nedeljo, dne 20. i. in. bo' »Pev. zbor« poiiovil Finžgar- jev igirokaz s pctjem v 4 dej-anjih. Naisto- pili bodo tudi moški pevski zbor iz Buko- vice in pevski zbor iz Prvačine ter tambu- raSki zbor iz Vrtojbe. Na vsporedsi je tudi bogat srecolov in šaljiva pošta. Zanimanje za to tako sijajno vspelo igro je velikan- sko, zato se pričakuje še večje vdeležbe kot pri prvi vprizoritvi. d OZELJAN. — Bralno in pev. dru- štvo priredi dne 20. avgusta t. 1. veliko javno veselico na vrtu gostilne g. Fran Loveršiea. Začetek točno ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Po svetu. p. Ljenin ozdravel. Reuterjev urad poroča iz Moskve, da je Ljenin popol- noma ozdravel in da prevzame v krab kern svoje uradne posle. p. Vseruski komunistični kongres. V Kremlju se vrši kongres vseruske komu^ nistične stranke. Na dnevnem redu so sledeče točke: Vprašanje zunanje poli^ tike, delo stranke v zadružništvu, pre* gled dela strokovnih organizacij na novi podlagi, agitacijsko in propagandno v* prašanje, strankarska organizacija in sklicanjc kongresa komunistične inter* nucijonale. p. Špunski kralj na Bavarskem. Ka* kor poročnjo ii^ Miulrida, potuje španski kralj Also??/ koncem meseca v Mona* kovo. s Češkoslovaška zastava na Adrljl. — Te dni je sfktipina češkoslotvaških di- jakov odplula na ilaistmi motorra ladji liz ba- ikensfkega pristanišča. Pred odliodom so dijaki irazvili na »Nirvana« češkosloivaško zasitavio med pötjem državnih liimen. Ba- kairslko prebivalstvo je priredilo ob tej pniliki oeškodovašlkjim dijctkom naivduse-1 ne ovacije. Gospodinje Ali zahtevate pri trgovcu kjer se stre- žete, vedno testenine „Pekatete"? Ako ne prosimo storite to vedno. PODRUZNICA ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: CJorso Verdi „Trgovski Dom." *#mm Telefon St. 50. ««•* firzojavni naslor: Ljubljanska banka. DelnlSka glavnica SHS kron 80 HQLIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 64 MIUJONOV. PODRU^NICEt Breiice, Borovlje, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obre«tnje vloge na knjižice po 4'/0- Na daljtk) odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — IxvrinJ« vse V bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ore za ob&nstro 87,-12 la od 3—5 W Ob sobofcali popoldne, ob nedeljah In praznlklb me n« nradnje ^^ s Atneriško posojilo Poljski. — Iz Varšave: lz Newyiorka jc prispdo po- ročilo, da so odpotovali v VarSaivo zastoDiiiki banenetfa konzordja /ki j€ pri- prvlij'öii ckuti Poljski posojilo w zmcsku 50 milijonov dolarjev. Posojilo je doloccno za dobo. tridesefcih let. ZastopnMvi iniajo naio^o s pclljsko vlado sklcniiti zadevno posojilivo potoodbo oziiroina določiiti pogo- je izplaöila in sarancij. s Izgon Nemcev iz Alzacije. — »MaJ tin poroča, da so francoslke oblasti iz^na- le okfoli sto Nenicev iz Alzaoiie im Lofta- ringiije. Izgnani so billi tuji drzawlyami. fs Madžarska in Zveza narodov. — BudimpestaiKsikii listi poročajo, da je po- slal glaivni tajnik Zveze nairodio'v predJ sedimiku inadžarske wlade pisino, v Ika- tercm inn maznamja, da se bo na pirihod- nji sejii isveta Zveze narodov razpiravljalo o madžarski prošnji z e(n meter in je težlka cukoll desot kilowramov. Ta. čudna cvetlioa uspeva baje na otdku Sumailra. is »Celibat« čehoslovaške finančne straže. — Strokoir. — Ob priliki poroke s. T:. Skrabut -in ßr. A. Simoič ,nabira1i 40 lir 40 stot. 2 ŽAGE. G. L. Kosfoj, davčni uradnik iz Kobarida je, ozirom na zahtevo tfdč. učiteljice M. Furman, da je odstopila od tožbe, izplačal naši šoli 150 lir za ubožne otroke, za kar se krajni šolski svet in šolsko vodstvo srčno zalivaljnjcta. PREGOVORI IN IZREKI O PIJACl. 1. Preje se jih tisoč mapije smr.ti, ko da bi eden žeje uirnil. (Freidatnk). 2. Voda je najcenejša in pri tem naj- boljša (Gnki). 3. Pijanost ni nič 'diru^ega ko prosto- volina norost. 4. Tisti ni vredem vina, (kateri ga pije kakor vodo{ (Semeka). 5. Preveč človelk že ilabko piije, toda zadostd nilkdar. (Lessin«:). 6. Vino ne izmajde ničesar, le izblebe- tati zna. (Schilder). 7. Zakaj viina ne pijem? Jaz znam s sVojimi miož^ani početi kaj drugega, iko, da bi jih zaistrupljal (Ediison). 8. Pijača vzame skrbi, pa le do jntri. 9. Kjer se prodaja pijača, se ne more prodajati Ikruli. 10. Vino, po ineri päto, je za priletne ljudi, kar jc mleko otrokom. Za mlaidmo, iki še 20 Jet nima, je vino škodljiva pokva- ra. (Silomšetk.) Lisfnica urednišfvu. Pevma: Nazna* nilo prircditve dru.štva »Soča« nismo pre jell. Preklic *) Preiklicujejo se ivse razžaljivc beside izgovorjene od B. na volil. shodu v Dorn- ber«u 8. I. 1922 proti kr. Jožefu Saksida oi'R. v Dornbergu. Izjava *) Podpisani obžalujem, da sem v hipnem razburjenju žalil gospoda Franca Ipavca, učitelja v Avčah due 31. julija t. 1. v gostilni g. Bajta v Ročinju in se mu zalivaljnjeni, da je opustil sodno postopan- je proti meni. Ročinj, 10. avguista 1922. Dugur Ivan, župan !:t) Za c'lalnke pod tern nasluvoin je o'dgiovorno urcdiništvo, le toliiko, koliiikor zahtova itiskovni zalkon. Žadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorki) vplsana zadruga z omejeno zavezo e osrednja organizadija vseh goriških za- irug. Pisarna v Gorici Corso Verdi gt. 32, I. Dadstropje Uraduje ob delavnikiih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pred praznrki je urad t>opoludne zapnt. Prcdam ali zameiijam MOČAN VOZ f.Parser« z lalikim enouprežniim. Terpin AJojx, Pod.^ora 214. SLUŽKINJO sprejme takoj davčni u- radnik, via Pietro Zonitti 3, 1. nadstrop. Gorica. ORAMOrON bi rada knpila ncka o- seba. Ponudbc, Raštelj 25., pritličje. IVAN K~ACIN Gorica, Via Carlo Favetti 6. (nasproti »Goriške Straže«) lzdelnje orglje, hannonijc, klavirje, po- pravlja, nglasuje. V zalogi ima različne Iiarmonijc, klavirje, violine, staine, tudi preigrane Iiarmonije in klavirje. Oddaja :-: tudi na obroke. :-: Dr. A. Grusovin speoiaUst za kožne in spolne boleziti ier negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. j Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. ftarlca (Piazza grande) Travnik h^« Paierpoji. N AZNANILO Podpisani si usojam uljudno nazna- niti si. abcinstvu tohninskega in ko- bariškcga okraja, da sem oclprl \v\ Sv. Luciji VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA, desk, trainov itd. — Za obilcn obisk se pri- poročam, zagotavljajc točno postrežbo z nizkinii cenami. cidani Alojzij Slamič, trgovec BRUNO SAUNIG - GORICA Via Cnrclucci 3 — Telefon št 162 — Via C?Trfucci 3 Na debelot Usvtle Cevljorske in sedlarske potrebšcine vrvj Tržaški bier, bicevniki Glavna zaloga za Goriško podpetnikov ffPell" na debelo po tovarniških cenah. Svece, Kadi la Vosek Nakupuje čebelni vosek po dnevnih cen;ili. Na drobnol Razgias Razpisnje se meato sfrojnika pri ob- činsiki elektrarni >v Asdovščiirii. Plača po dogovoru. Piošnje s priloženimi spričc- vaili naj se dopošljejo župamstvn AjdoV- ščina najkaisinejc do konec mescca avgo- sta 1922. — Znpans'tvo Ajdovščina. Pozor kleparii! Občina Ajdovščina da najmižjcmu po- ¦nudni'kn popravo pločevinaste strclic 'na zvoniku. Ponndbe naj se dopožljeijGoriške S'raze*.- ----*' ABSOLVENT drž. dvorazredne t* sole, išče shižbe pri katcrem podjetju a" bančnem zavodu. Zmozen pole«: nemščine tudi laščine tor strokovno izobražen. Naslov vri upravi^ ^STONJ se mučite iu iščete po ceni in dobs mokOo otrobi, oves ter drugo specerijsko in kolonij^11" blago ako niste še poskusili pri i. LENASSI ria SoSkanski cesti vneposredni bližini severnegajkolodvo^ Vsak dan sveža sirkova moka. *" Pristni istrski tropinovec (žganje) ved'l(l v zulogi. Na novo razširjeno skledišfe. ^ Po najnižjih cenah prodaj am ^s apno. Na željo kupca pripeljem tudi i1 dorn. Andre j Rijnvec Trnovo pri Gorici St. 1. AMBULATOKIJ ^ -------za spolne, sifilitiüne, kožne in otroške bolczni =s^ Dra G & A. DE LEu Specialista spopolnjena na parišl Gorica • St. 20 Goriea it "° TRAVNIK (Piazza Grande) Videniska predilnica („CanapiJicio Udinese") Prodaja na drobno: vrvice in strike iz prediva za vsako rabo, pasove in vrvice za b!azl' narje, drelo za čevljarje, platno za vreče, mreže iz predi«o ik ribarstvo iid. Cene nizke o o o o Vajeti, vfačilce, biče za konje itd. Ccne nlasK^' Velika zaloga na debelo po tovarnUkih cenah, Gorica • it 20 Piazza Grande Gorcca - St. 20' "'«od. Hribar ond.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posoiilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane iovarue RegenCliart & RytWSWIt, Vsakovrsino blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Pozor\ U& domačo tvrdko Pozor! Andrei MauriŽ! GORitCA ul. Carducci St. 11 (prej GOSPOSKA ui.) GORICA Velika zaloga ravnokar došlega poletnega sukna za moške in ženske oblek?» raznovrstnt.\^a perkala zephirja ter velika ixbera perils, cvilha, volne, žinie, f morske irave, vzmeti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odt j. — Lastna \ krojačnica sprejema vsiiko naročilo izvršuje točno in po zmernih cenah. ' Velika izbera izgotovljenik oblek. j NOTARSKI STJBSTITUT —— DR. GRUSOVIN ZZT^ je otvoril svojo pisarno v 1DR1J1 v Gradti-