PLANINSKI VESTNIK Maricka Frantar - alpinistka nasega casa Prvomajski prazniki. Dezuje. Debele kaplje pol- zijo po okenski sipi. Kot bi neutolazljivo tekle solze. So bile to solze za Marico, za Jozeta, le da tega doma 5e nismo vedeli? Prijatelj, reci, prosim, reci, da to ni res! Reci, da je to le nocna mora! Zakaj??? Ali res ne bova nikoli vec skupaj sedli v rdeco skodo v ranem jutru in se odpeljali v gore, obsijane s prvimi zarki, hodili po osamljenih poteh do vznozja mogocne stene, se navezali na vrv, plezali ves dan, si na vrhu z iskrecimi ocmi stisnili roko, se veseli in zadovoljni vracali domov? Ni pravih besed, ko se zaves, da si izgubil iskrenega prijatelja, ki si mu zaupal in s katerim si preizkusal usodo, prijatelja, ki ti je stal ob strani v najtezjih trenutkih. Pocasi se zavedam nevidne vezi, ki se je stkala med nama. Vidim njen ziv pogled, nasmeh, njen optimizem, zivljenje, ki vre iz nje, izredno zagnanost in prepricanje vase. Le od kod jemlje to neverjetno energijo? Goreca ljubezen do gora in alpinizma ji je dajala mod in energijo za vsakdanje zivljenje doma na kmetiji in v sluzbi. Vsak prosti trenutek je bil namenjen preizkusnjam v steni. V svojem dnevniku je zapisala: /seem nevarnosti: ne zaradi smrti, temvec zaradi zivljenja, ki je tarn, v strmih stenah in previsih, najbogatejse in najlepse. To je moje zivljenje in veiiko dozivetje. S svojo zagnanostjo, neverjetno voljo, pogu- mom, odlocnostjo, entuziazmom nam je vsem dajala zgled tako pri plezanju kot pri organizira- nju odprav, ucenju neizkusenih tecajnikov ali vsakdanjem delu. Z vzponi, ki jih je opravila, je dokazala, da lahko dekleta prav tako samostojno preplezajo izred­ no tezke smeri poleti in pozimi, si organizirajo odprave ter na njih dosegajo uspehe. Prejsnje leto so se ji uresnicile zivljenjske sanje - priti na vrh osemtisocaka. Kar nekaj jugoslo- vanskih odprav je zaman naskakovalo Nanga 298 Parbat (8125 m). Z Jozetom Rozmanom sta po Schellovem grebenu opravila sele 4. ponovi- tev na svetu, in to v alpskem stilu. Bila je prva zenska, ki je preplezala najvisjo steno na svetu. Od baze do vrha je 4560 metrov, kar je precej vec kot pri vzponu na najvisji vrh sveta. Za kratek 6as je bil to tudi jugoslovanski zenski visinski rekord. Nedvomno si je zasluzila prizna- nje kot nasa najboljsa alpinistka: uspeh v Eiger- ju pozimi, Nanga Parbat... Seveda je v mislih ze kovala nacrte za naprej. Zelela je preplezati vse tri probleme Alp, se udeleziti odprave na K2... Le Kanca '91 ni imela v nacrtu, dokler ni prislo povabilo. Kako bi se mogla temu odreci! Na vrhu Kangcendzenge, tretjem najvisjem osemti- socaku, se ni stala zenska noga. Izredno vabljiv izziv. Cutila je, da je dovolj izkusena, pripravlje- na in sposobna to doseci. Je bila sedaj njena zelja, priti na tako deviski vrh, premocna? Je bil kriv psihicni pritisk, trma, slabo vreme, izcrpanost? Usoda? Kako naj se sprijaznimo z dejstvom, da te ni? Grizejo nas nesteta vrtajoca vprasanja. V nas si zapustila del sebe in del nas je odsel s teboj. Alenka Jamnik Jozeta Rozmana ni vec V zibel si bil polozen pod mogocnim Storzicem, kjer se je odvijalo vse tvoje zivljenje. 2e v svojih prvih korakih si se oziral tja v mogocno goro, ki zakljucuje Lomsko dolino. V zelji, da bi stal na njenem vrhu, da bi se zazrl tja dalec v svet, predvsem pa, da bi imel pred seboj celo Lom­ sko dolino, si se kmalu podal tja gor. Toda steza je bila zate prelahka. Sel si 6ez mogocno steno, se vkljucil v Alpinisticni odsek in kaj kmalu pokazal svoje sposobnosti. Ne samo Storzic, na vrsto so prisle stene povsod po Sloveniji, Jugoslaviji, Evropi in svetu. Tih, miren in delaven si ostajal v senci bolj govorecih. Pa tudi delo tesarja, ki si ga opravljal s srcem, ti vfiasih ni dopuscalo, da bi bil se bolj aktiven. Kljub vsemu si uspesno sodeloval na razlifinih akcijah, bil gospodar bivaka v Storzicu,