54 2-2006 55 Martinina Vizija Prva slovenska `enska 8c ? Martina ^ufar µMarko Prezelj Ime smeri mi veliko pomeni in me {e dodatno spodbudi, da jo preplezam. Verjetno zato {e nisem preplezala edinih dveh 8c, ki sem ju v `ivljenju poleg Vizije {e poskusila: Strelo- voda in Popolnega mrka. Kako bi pa bilo videti, ~e bi pisalo “Martinin Popolni mrk”?!? No ja, saj me je veliko ljudi `e malo odpisalo, sploh s tekmovanj, a sem {e tu in imam “Vizijo”! ^as za pomik meja ^e bi sodili po ~asu, ki je minil med mojo prvo 8b+ Kaj ti je deklica?, ki sem jo preple- zala leta 1997, in prvo 8c, bi sklepali, da mora biti razlika v te`avnosti res velika. A ni ~isto tako. [tudiranju te`kih smeri se nikoli nisem prav resno posve~ala. Le v Sloveniji, pred- vsem v Mi{ji pe~i, kjer mi je zmanjkalo la`jih smeri, sem se podala tudi v te`je smeri, ki sem jih ve~inoma preplezala zelo hitro, po nekaj dneh {tudija; Karizmo (8b+) celo v tretjem poskusu. ^as, ki ob tekmovanjih ostane za plezanje v skali, veliko raje izkoristim za obisk tujih plezali{~, kjer ve~inoma plezam le na pogled. [tudiranje ene te`ke smeri se mi zdi zapravljanje ~asa, ~e je okoli mnogo lepih, malo la`jih; moj moto je “~im ve~ preplezanih kilo- metrov”. A leta 2005 sem si rekla, da je ~as, da spet prestavim meje. Svoje in tiste v slovenskem `enskem plezanju. @e na za~etku leta sem si zadala cilj preplezati 8c. V svetu je to mejo `e leta 1998 presegla Baskinja Josune Berezi- artu, ki ima sedaj preplezano `e smer z oceno 9a/a+, poleg Josune pa se lahko z 8c pohvali {e pet plezalk: Francozinja Liv Sansoz, Nemka Marietta Uhden, Ameri~anka Beth Rodden, [panka Eva Lopez in Poljakinja Alexandra Taistra. Vedela sem, da je to dosegljivo tudi zame, le da bom morala v smer vlo`iti ve~ truda, ~asa in znanja, kot sem bila vajena. Smer sem imela `e izbrano: Vizija. 32 metrov dolga smer le`i v son~nem, osrednjem delu Mi{je pe~i in je soseda dveh najlep{ih 8b, kar sem jih plezala, Pikove dame in Karizme. Stil plezanja je podoben, le da je v Viziji za~etna previsna alpinizem 2-2006 54 2-2006 55 plo{~a precej te`ja. Sledi ji lepo la`je plezanje (okoli 8a/a+), ki je nekoliko “zasoljeno” okoli kapnika, ki je pogosto moker. Smeri sem se resneje posvetila marca. @e prvi dan mi je uspelo narediti vse gibe po majhnih, postrani obrnjenih poli~kah in {e manj{ih drse~ih stopkih. Potem sem {la v smer {e dvakrat, a nekako ni {lo. Pri{la je sezona tekmovanj, med katero ni bilo ~asa za obisk Mi{je, {e manj pa prostora v glavi za vseh 70 gibov, ki vodijo preko Vizije. Dolg premor in nekaj smole Vrnila sem se {ele novembra. Ponovno sem morala na{tudirati gibe ~ez spodnji “boulder”. Stara varianta mi je bila vedno manj v{e~, zato sem poskusila drugo, tisto, ki je sicer name- njena le visokim plezalcem. A nikoli ne sme{ izklju~iti mo`nosti, ne da bi jo poskusil. Res sem na{la {e en oster majhen oprimek, ki mi je pomagal priti do kapnika dale~ na desni. Takoj sem vedela, da je to to. ^utila sem, da lahko smer `e naslednji~ preplezam. A potem se je “odisejada” {ele za~ela. Zare~enega kruha se najve~ poje, je pregovor, ki se je izkazal za resni~nega. Vedno sem pravila, da ne razumem ljudi, ki vse leto hodijo v Mi{jo in visijo samo v eni smeri. Meni se je za~elo dogajati isto. Nerada se izgovarjam na okoli{~ine, a v Viziji mi res niso bile naklonjene. Prvi~ je rosilo iz megle in je bilo vse mastno in drse~e. Potem se je zapletlo pri zdravju, tako da sem {tirinajst dni prisilno po~ivala ob antibiotikih. Vmes so bile tekme, na katerih sem `elela biti spo~ita, zato sem Vizijo pustila ~akati. Po tekmah in pozdravljenem zobu je za~elo de`evati in smer je namo~ilo. Spet je bilo treba ~akati. Ko je kon~no posijalo sonce in so bili pogoji enkratni, sem si na “svojem” oprimku strgala blazinico na kazalcu. Da ne govorim o dogodku, ob katerem nisem vedela, ali naj se jokam ali smejem. Ve~er, preden sem {la v Mi{jo, po dvodnevnem po~itku, namenjenem temu, da bom v Viziji polna energije, sem petnajst minut klepetala z Natalijo po telefonu. In ko sem hotela odlo`iti slu{alko telefona muzejske vrednosti, me je v roki mo~no zapeklo. Sploh je nisem mogla iztegniti, naslednje tri dni pa me je mi{ica peko~e bolela. Pa naj {e kdo re~e, da telefoniranje ni naporno! Ob vsem tem sem `e skoraj vrgla pu{ko v koruzo. Ampak jaz se ne vdam rada. Nisem hotela, da Vizija postane to, kar o njej pi{e v Slovarju slovenskega knji- `nega jezika: (i) vidna zaznava brez stvarne podlage, privid; (ii) notranje do`ivetje ~esa, kar v stvarnosti ({e) ni nastopilo. @elela sem, da postane resni~nost. Popla~ana vztrajnost K vztrajnosti me je spodbudila tudi Natalija – tudi ona je imela v Mi{ji neporavnane ra~une (smer Kaj ti je deklica?) in druga drugo sva motivirali, da sva dolgo sezono {e malo poda- lj{ali, ko so vsi ostali tekmovalci `e po~ivali. Nisem vra`everna, a 21. je bil `e mnogokrat moj sre~ni dan, zato sem {la na prvi zimski dan na Primorsko {e bolj optimisti~na kot pona- vadi. Dan je bil enkraten; son~en, jasen, brez vetra, skala pa suha in topla. @e pri ogrevanju v la`jih smereh sem se po~utila ~ude`no lahko- tno, ko pa sem vstopila v smer, sem vedela, da bo zagotovo {lo. Na najte`jih gibih je bilo, kot 2-2006 56 2-2006 57 bi se ~as ustavil; toliko ~asa sem imela, da sem vsak oprimek natan~no prijela, postavila noge na mikrostopke, jih pravilno obremenila, zasu- kala boke … Vse to brez razmi{ljanja. Gibe sem `e ne{tetokrat ponovila v mislih, zdaj so samo {e iztekli iz telesa. Razmi{ljati sem za~ela {ele po najte`jem delu; do vrha me je ~akalo {e 45 gibov, la`jih, a spet ne tako lahkih, da bi jih lahko plezala “na pol”. Morala sem ohraniti odlo~nost in na dveh dalj{ih gibih tudi tvegati. To je najte`je: ko enkrat prepleza{ detajl smeri in ve{, da jo ima{ skoraj v `epu. Skoraj pa {e nikoli ni zajca ujel … A na sre~o je vse teklo, kot je treba, in ko sem vpela verigo, sem ob~- utila tak{no veselje kot {e nikoli po preplezani smeri. Po telesu sem ~utila mravljince, v o~i so mi pri{le solze. S smerjo sem dobesedno `ivela celo leto (~eprav sem bila v njej dejansko le devet dni), zadnja dva meseca zelo intenzivno. Gibi so mi hodili po glavi vsak dan in pono~i v sanjah. Ko je {lo vse narobe, sem jokala, od jeze tudi brcala v skalo in se spra{evala, kaj mi ho~e smer povedati. Zdaj sem jo kon~no pre- plezala in ob~utki na vrhu so mi potrdili, da se je spla~alo vztrajati. Nataliji tisti dan ni {lo. A tudi to je imelo svoj namen. Tega namre~, da smo lahko dva dneva zapored nazdravljali s kra{kim teranom. Uspelo ji je naslednji dan! Ni lep{ega na~ina za zaklju~ek sezone. m