39. številka.
V Trstu, v sredo 15. maja 1889.
Tečaj XIV.
„EDINOST"
ishaja dvakrat na teden, Vinko iredo in
loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stana:
za vbo leto gl. H. —; iaven Avst. 9.— gl. ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke ne dobivajo v prodajal nicnh tobaka t TritU po & nov.,
t Gorloi in v AJdoviilni po • nov. Ne naročbo bres priloitna naročnin« i* npravniitvo ne ostra.
EDINOST
Viti dopisi *e pošiljajo uredništvu v ulici Carintia flt. 2«. Vsako pismo inora biti trnnkovuno, ker nefrmtikovana ne ne npro-jemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
Ojlasi in oznanila HO rakune po 7 nov. vrp.ti<-(» v petitu : zii naslova r. debelimi črkami ho plač njo prostor, kolikor bi gn obfleglo navadnih v rutic.
Poslana, jame zahvale, osmrtnica itd.
ho račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerate pre* jemo upr.\7ništvo v ulici Carintia 28. Odprte ickmOiiicije ho prosto poitnine.
) l
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko./
•V ••linoat J« uioS«.
Na volitev!
ii.
Nič boljšo nego Slovencem okolo Trsta, godi so tudi isterskim Hrvatom in Slovencem. Di, tem se godi še slabše. Tudi Istro smatrajo pozneje vanjo pri-vandrani Italijani za italijansko zemljo ter povdarjajo nad vse njih laško pravo na Istro. Laški zgodovinopisci se pa trudijo z navideznimi historičnimi dokazi podkrepiti misel, da je Istra od nekdaj bila italijanska zemlja, da so Slovani v njej samo naseljenci in od prastaro ddbe sem hlapci lahonskej gosp&di, radi česar jih tudi imenujejo „ščave" ali sužnje, kajti po njih mislih — poklicani so bili naši dedovi v Istro zgolj, da obdolujo zapuščena zemljišča. Povdarjajo ti tudi, da spada Istra naravno k Italiji, za kojo deželo ti delajo najgoršo propagando.
Kako zviti in enostranski so pa njih dokazi in z kako temno odejo se zakriva historiška resnica, da se pokaže na dan v napačnem svitu italijanska ideja — to vć vsakdo, ki jo listal po starih zgodovinskih spisih. Lthonu ni za resnico, temveč za to, da dokaže črno, kar jo belo in naopak.
Zdrava pamet in sedanje okoliščine v Istri; imena vseh mest, trgov, krajev in vasi, hribov in doline, rek in voda v Istri, ves značaj isterskega poluotoka kaže na pristno slovanski značaj; da, cel6 premagujoče nadstevilo Slovanov nad Latinci, čeprav bo zadnji na vse krepijo trudijo zmanjšati je, — jasno dokazujejo slovnn-stvo Istre.
Dve tretjini vsega prebivalstva pripada slovanskej narodnosti in pičla tretjina sto-prav k laškej; in šo ta obstaje po največ iz slovanskih odpadnikov in izdajici — Istra jo tedaj slovanska zemlja! — smelo zaključimo.
Kako pa to, pra&al bode marsikdo, da je od pradobe sem Slovan bil vodno pokoren Italijanom ter se ni povzdignol na ono stopinjo omiko in vzgoje, kakor njegov lašlci aodeželan? Zakaj Bi tudi o prejšnjih dobah Slovani v Istri neso po-
mogli do vlade v lastnoj deželi ter si niso priborili svojemu narodu onih pravic, ki mu pripadajo P Slovan je ostal vedno pohlevno pokoren ter se ni vzdignol do nikako politične važnosti.
Resnično je vse to. Ali isto ne nahajamo samo v Istri napram italijanskemu prebivalstvu, temveč pri vseh onih Slovanih na severju in zahodu, ki so bivali poleg druzih omikanejših narodov. „Omika" služila je krvoločnim Nemcem v to, da so si pokorili Slovence ter jim zagotovila vlado nad njimi. „V imenu kulture" prevladal je tudi italijanski element v Istri, naselivši v pobrežna moBta in trge in obogativši z trgovino in obrtom — celo nad notranjimi Slovani. Zaprl jim je tako-rekoč vsa pota k morju in za se pridržal vsa pobrežna mostu, tako, da isterski Slovani neso mogli razviti vspošuo trgovine, niti obrti.
Ako so se drznoli na morje, zajeli so jih in oropali laški pomorski roparji. Sploh so Italijani vladali nad Isterskimi Slovani zgolj b sito in surovo močjo ter jim ne pustili odduška. V to je pripomogla osobito benečanska vlada, s kojo se isterski Lahoni posebno bahajo in ponašajo.
Da neso notranji Slovani za to mogočno vlado nikoli marali ter so jej vedno upirali, kajti bila jim je tuja in vsiljena, kažejo nam neštevilni upori in boji isterskih notranjih prebivalcev proti Benečanom in sedanjo opustošenje isterskega nekdaj tako lepo obdelanega ozemlja. Benečani, da izbruhajo svoj gnjev in jezo na borne Slovence, ki bo branili lastno svobodo in ozemlje, pustošili so jim polja, sekali in žgali gozdove ter ropali in kradli kjor so le mogli ugonobivši polagoma nekdaj tako cvetočo deželo.
Ni čuda, da so niso tem samovlast-nitn divjakom naši pradedovi vspešno mogli obraniti; tudi niso mogli razviti svojega slovanskega značaja ter vdobiti v svoje roke vlade. Njih jezik, neznan benečan-skim gospodarjem, bil je teptan in zaničevan ; v isterskih mestih, trgih, vaseh, gospodarili so benečanski župani, pretorji
itd. — tedaj ni bilo še ustave, po katerej si sme ljudstvo voliti po svoji volji zastupnike ; benečanska vladajo bita ozkosrčna, | neomejena. Povsod vsiljevali so se le tujci! ! Isto se je godilo tudi pozneje, potem ko je ohola Benečanska propadla. Lahi so obdržali v svojej oblasti vlado nad ister-1 skitni Slovani. Celo pozneje, ko se je tudi v Avstriji razglasila ustanova, po katerej vsi narodi uživajo enake pravice — čeprav je Istra odločno slovanska zornija, šopirili so bo vedno v deželnej . zbornici v Poreču zgolj laški možje. Slovenci in Hrvati, ki savzemajo v Istri večino prebivalstva, neso bili nikakor zastopani. Slovani eo se izključili iz deželnega | zbora; smatralo ho jih je sužnje, ki ne smejo vdelržiti se političnega življenja.
Ni ga bilo moža, ki bi vzdignol svoj 1 glas ter branil slovensko pravice ter pri-I čeval o bivanju Slovanov v Istri.
Ali ta brezmiselnoBt in abotnost, —
j t 1
ki smeši novejšo dobo, v katerej je narodno načelo toliko napredovalo — ni mogla dlje časa tako ostati.
Narodna zavest isterskih Slovanov morala se je boriti z brezmerninti zaprekami, premagati marsikako težkočo, prodno je na dan prodrla živa in bodra. Nasprotniki slovanstva, v Čigar rokah so je nahajala uprava Istre, imeli so na razpolaganje mnogo gmotnih in duševnih sredstev, s ko-jimi so so uprli oživljajočcj slovanskej narodnej zavesti. Pri vsem tem neso jo mogli zadušiti. Slovanska narodna zavest v Istri se sicor na tihem, a lepo razvija; doseda j za prečili so sovražniki, da bi obhajala zunanjo zmago, a umorili in pokopali jo ne bodo nikdar.
I s t r a je bila, je in mora biti slovanska zemlja! Ta ideja in to prepričanje naj vodi vrle istersku Slovane o pričujočih volitvah, da skupno in složno volite može lastnega rodu in prepričanja ter pokažete občnemu dušmaniriu Lalionu, da zavest slovanska v Istri „vedno živo
klije!"	L.
Govor drž. posl. dra. Tonklija
v državnozhorskej seji dne 8. t. m.
O nadaljevanju podrobne razpravo o državnem proračunu in finančnemu zakonu za leto 1889 odgovoril jo pravosodja minister grof Schonborn v državnozborskej seji dne 8. t. m. jako temeljito napadom štajerskega poslanca Forrcgcrja, kateri se vtika v jezikovna vprašanja iz golj so-vražtva do Slovencev. Zavrnil ga je jako krepko ter povdarjal, da ga bode vodil o imenovanji sodnjiskih uradnikov vedno ozir na potrebe in narodnost prebivalstva, ne glede na to, da li je jezik slovenski na istej stopnji razvoja, kakor nemški. V temeljitem, prepričevalnem svojem govoru pobil je Forregorja popolnoma ter žel obče priznanje in odobravanje ministrov in desnice. A Forregorja čekal je šo gorši^oraz.
Za ministrom pravosodja govoril je | goriški poslanec dr. vitez Tonkli nastopno : Visoka zbornica! Ko sem Blušal včeraj prvega g. protigovornika (posl. Forregorja), j mislil sem, da nismo v pravosodnej, ampak v jezikovnej razpravi, kajti največi del njegovega govora ne bavi se z drugim, kakor z jezikom slovenskim.
No, reči mu moram, da bi so jaz s svojega stališča nikdar ne vsojal soditi o predmetu, katerega ne poznam temeljito, ka jti moja sodba na vsak način ne bi bila pravična. No verujem, da ima prvi gosp. proti-govornik znanosti, katere bi ga omogočile, da sodi pravično o svojstvih, razvoju in kulturnoj vrednosti slovenskega jezika. (Prav dobro! na desnici.) Do te sodbe opravičuje me primera, katero je Btavljal s posameznimi slovenskimi besedami, katere po njegovem pisanji, posebno glede takih, kojo baje rabi narod, no odgovarjajo faktičnim razmeram. Sploh moram opozarjati na to, da je imel v početku svojega razvoja vsak jozik težavo ter da ima sleherni jezik mnogoštevilnih tujih izrazov in da so se povsod osnovala druž-1 tva zn očiščenje svojega jezika tujk. Spominjam se iz časa svojih studij o nem-škej književnosti, da so je v dobi velicega
PODLISTEK.
Ivan Gaber.
Crtica. Spisal Branimir.
(Dalje).
Nekaj mesecev mine. Ivan ki je bil sirota brez starišev, dobil je ustanovo po nečem dobrotniku. Vated ustanove je moral Ivan v zavod, v katerem je bil z vsem preskrbljenjn tudi šolo so imeli v zavodu. Ali Ivanu ni dopadalo življenje notri. Skušal je, kako bi so prišlo von. Nekega večera stisne klobuk pod suknjo in z izgovorom, da gre na stanišče, pride na dvorišče in skozi velika vrata, ki slučajno niso bile zaklenjene na ulico in ubere jo urno na prejšnje stanovanje. Tam so ga veselo sprejeli, ker se jim je bil prikupil, ter mu postregli kolikor so mogli. Od tam je pisal domu, da no ostane več v zavodu.
Ravnatelj zavoda je zvedel za stano-vališče Ivanovo; pošlje slugo, da pripeljo ubožnega Ivana. Le s silo se je podal, vedč, da ne bodo dolgo v zavodu
jedel juhe. čakanje se jo Ivanu zdelo pre- ' dolgo, niti po dnevi niti zvečer ni mogel pobegnoti, ker je imel vodno čuvaja za [ seboj; šo na Btranišče jo šel za njim.' Spalnica je bila pri „tleh", a okna niso bila premrežena.
Neko noč jo mesec jasno svetil na ulico in tudi v spalnico je pokukal. Vsi so spali, le Ivan so je nemirno obračal na ležišču. Misel na beg mu ni dala spati.' Sedaj pa, ko vidi sijati mesec v sobo, mu pride na misel beg skozi okno. Premišljeval ni dolgo, sklonil se jo na postelji in so tiho napravil. Ko je bil gotov, stopa po pratili do okna, ga tiho odpre in smuk ! — Bil je zunaj. Zapiraje okno za seboj, šepetne spijočim tovarišem: „Lahko noč, spite sladko in sanjajte o ubeglem Ivanu." — —
Zjutraj ni bilo Ivana nikjer. Pretaknili so vse po zavodu, a njega le ni bilo. Našli so priprto okno in zdaj se jim jo zdanilo, da je pobegnil po noči skozi okno. K sreči je isti dan prišel v mesto varuh, ki ga jo rešil zavoda. Pozneje mu jo sledilo Bkozi okno neke noči
šestnajst druzih dečkov, ki ho niao mogli privaditi zavodu. Nasledek temu jo bil —j omrežena okna, — da bi a© šo kdaj kaj tacega ne dogodilo. —
Ivan jo hodil zopet v šolo. Oh kako' je bilo dolgo do Božiča. Kolikrnt jo Ivan j preštel noči, ki jih bo še prespal v mestu, kolikrat bode šel šo v šolo. Tedni so se mu v mestu dalji zdeli nego doma mesci/ Prišel je težko pričakovani Božič. Uže teden prej je Ivan navezal culico, ki jo bo vzel domu. Dobil je spričevalo in ujec je prišel po „študenta". Kako je Ivan priganjal ujca, ki se nikakor ni mogel odpraviti iz mesta. Konji so mu tekli veliko prepočasi. Mislil si je, da bo snežene gore bežilovrtke na koncu sveta. Lene mrho so vendar slednjič privleklo voz na bežilovaki klanec. Veselja jo utripalo Ivanu srce, ko je zrl sneženo plan bežilovsko. Obhajali so ga vse drugačni občutki kot takrat, ko je ubežen stal na klancu. Zdaj je bilo samo vesolje, a takrat se jo mešalo veselje in bojazen. Takrat se je skrival ljudem, a sedaj je vsaccga veselo pozdravil, ki ga je srečal ali došel na cesti. Babica ga
je pričakovala na pragu. Ko je zaslišala v daljavi zvonce, stopila je na cesto, da bi uže od daleč videla Ivana. Ko je voz zavil na dvorišče, skočil je Ivan z voza in podal babici roko. Sel je v hišo, da pozdravi domačo in potem jo tekel k sosedovemu Vinku. Prvo vprašanje doma je bilo, koliko je še golobov. Ko so mu povedali, da jih jo enajst, jo bil jedne skrbi prost; potem jo tekel v hlev pokazat se „Sivki", da tudi ona vidi „študenta". Mimogrede pogleda v kurnik, kjer je brskala „Čopa" in na to teče na podstrešje, da vidi kakšni so mladi golobčki. So le potem, ko je vse to ogledal, ostal je v sobi, da jo povedal kako bo mu je godilo v mestu ter poz vedel, kaj se je mej tem Časom dogodilo v Bežilovem. Ivan jo hodil v cerkvi na kor, ni se hotel več mešati mej bežilovsko dečko. Le prehitro jo potekel čas božičnih počitnic. Le kmalu moral jo, seveda nerad, v mesto nazaj.
Mino šolsko leto in Ivan Oaber pride na velike počitnice. Nekaj dnij je bil v Bežilovem ali potlej je dobil povabilo od
8 tem se ne smemo zadovoljiti. Napredek v vsacem obziru bodi naše geslo. Dolžnost je vaacega razumnega Slovana v Trstu okleniti se trdno druživa, katero skozi 28 let častno služi svojemu namenu in dostojno zastopa slovanski živelj ob Adriji; sveta dolžnost vsakterega je po svojej moči in zmožnosti služiti domovini. Le združeno in zložno delovanje nas privede do našega cilja. Pojedinci se izgubimo, če imamo še toliko resne volje, se toliko nadarjenosti. Zastonj so posamezni napori. Zastonj so pa tudi nadeje v boljšo bodočnost, če gubimo čas z malenkostmi ali držimo roke križem. — Pomagaj si sam, pomore ti Bog!
Poročilo se z odobravanjem vzame na znanje.
3. Gosp. podpredsednik Anton Truden poroča poten) o družtvenem denarnem stanji. Dohodkov je imela čitalnica v prošlem letu gld. 2606.15 ; troškov pa z vštetim poplaČanim starim dolgom gld. 2431.54. Ostane torej gld. 174.61 v blagajni. (Živo odobravanje).
Proračun za prihodnje leto : Dohodki gld. 2306.61, troski gld. 1967. Preostanek torej gld. 1339,61.
Potem nadaljuje tako-le : Konstatiram z veseljem in mislim, da se veselite tudi Vi častiti družtveniki, da jo konec teškemu položaju za blagajnika, da je konec deficitu, ki je spremljeval družtvo od leta 1885. Da se je vresničila želja moja zbrisati ta deficit, zahvaliti se moram v prvej vrsti Dnim rodoljubom, ki so letoa lepe svote čitalnici darovali, sploh pa tudi vsem Iružtvenikom, ki so materijalno in moralno o raznih prilikah vedno zvesto družtvo podpirali. Prepričan sem, da bodemo v prihodnje še bolje napredovali v vsakem obziru in ponosen sem, da so se tako hitro izpolnile moje želje, izrečene v lanskem poročilu.
Gospoda! Nasprotnikom našim na ljubo nočemo propasti in tudi ne bomo. Dodajam pa še proroške besede: Lepša bodočnost nam je zagotovljena, ako nas vodi vstrajnoBt, bratska ljubezen in sloga. (Dobro! Živio !)
5. Pregledovalci družtvenih računov bo našli vse v popolnem redu.
5. Ker ne stavi nobeden kacega predloga ali interpelacije, preide se k 6. točki dnevnega reda, k volitvi novega odbora.
Gosp. M. Mandić poprosi sedaj besedo ter v krepkem govoru našteva zasluge od-Btopajočega odbora. Laskavo omenja osobito delovanje predsednika, blagajnika in tajnika ter v imenu družtvenikov predlaga zahvalo odatopajočemu odboru. S splošnim odobravanjem Bprejmo se predlog.
Zborovanje se radi volitve pretrga za čotrt ure.
Ko akrutinatori izvrše svoj poBel, nadaljuje se zopet in g. lionetić naznanja izid volitve. Oddalo se je 40 glasovnic. Predsednikom je izvoljen g. Mate Pollich jednoglasno. Odbornikom pa gg.: Abrain Ivan, dr. Glaser Karol, Macher Ivan, Mankoč Ivan, dr. Rybaf Otokar, Truden Anton, Viličič Ilinko, Vučković Gjuro. Vsi z 38 ali 39 glasov. Namestnikom so izvoljeni gg.: Furlani Ljudevit, Karis Ferdo, Križ Lacko. Revizorjem za bodoče leto se izberejo gg.: Josip Kavčič, Ivan Kleaienčič in Gracijan Stepančič.
Predsednik so zahvaljuje družtveni-kom za skazano zaupanje in obljubi v svojem imenu in v iinenu novoizvoljenih odbornikov, ki so z dvemi izjemi vsi stare moči, delovati v korist in napredek družtva, zanašajoč so na zveBto podporo družtvenikov.
pesnika Gotheja osnovalo v \Veimarju posebno družtvo za provedenje čiščenja jezika. Mislim, da obstoje še dandanes nemška družtva za čiščenje jezika in, ako se ne motim, jim je središče v Berolinu. To je dokaz, da se ne prikradejo tuji izrazi edino le v slovenščino, ampak da se godi tudi Nemcem tako. Nek nemški moj tovariš bil je tako prijazen, čitati dve strani včerašnjega proti-govora ter podkrižati tuje izraze. Našel jih je na prvej strani 52, na drugej 60, skupaj 112 tujih izrazov! (Ve-1 selost in klici na desnici: Čujte!) Glede navajanja tobož slovenskih izrazov obziral se je g. poslanec menda na šaljivi list1 „Brencelj", ki je pred več leti izhajal v Ljubljani ter prinašal stalno rubriko „Re-j špektorjeva kuharca", v katerej se je pisalo v jeziku neomikauih ljubljanskih ku-! haric. Ako bi se pa g. poslanec podal danes na trg v Ljubljano, ter se pogovarjal z kuharico, ki je izvršila ljudsko šolo, prepričan sem, da no bi več čul takozvani »ljudski jezik", ampak našel bi, da govori najlepšo slovenščino, katera bi zadovoljila slehernega, ki se zanjo zanima.!
Kar se tiče navedenih besed, je menda pozabil, da većinom niti niso nemškega izvora, kajti, ako reče n. pr. „kuharca" I prihaja iz nemščine, opozarjam, da je beseda vzeta iz latinščine. Ako misli, da je beseda „lev" iz nemškega „Lowe", opo-1 zarjam ga na latinski izraz „leo", iz ka-1 terega prihajate obe besedi. (Pravje! na desnici.) Ako na isti način misli, da je' beseda „mojster" iz nemškega „m e i -s ter", spomnim ga na latinski izraz „magister", in ako celo misli, da je be-' seda „med" vzeta iz nemške „meth" in da je ta nemškega izvora, podučim ga bolje ter mu povem, da stoji stvar baš naobratno. (Jako dobro! — Veselost na' desnici.) Isto velja o besedi „papir", kajti' tudi ta ni nemška, ampak prihaja iz la-1 tinskega „papirus". (Res je! na desnici.) j (Dalje prih.)
Občni zbor
Slovanske čitalnico v Trstu.
(Konec.)
Če vam na zadnje še kot knjižničar! poročam, da so knjige, 470 na številu, lepo , vrejene in da sem imel z izposojevanjem j knjig le malo opravila ; da šteje pevski; arhiv 82 zborov in čveterospevov, svršil som svojo nalogo kot poročevalec odbora. Pridejati pa hočem le nekoliko besed.
Da smo letos vsaj nekoliko napredovali, zasluga je Vaša, častiti družtveniki. Vaše večje zanimanje za družtvo je omogočilo napredek; razmere se, kakor Vam znano, niao preobrnile nam v korist. Pa i
sorodnika v tri ure oddaljenej dolini za-dolski. Komaj pet minut od trga Urbanovo imel je njegov stric na Suhi vodi mlin in pilo.
Oj, kako je prijetno na Suhi vodi' Potok se vije mej travniki in njivami. Na bregovih rastejo različno vrbe in jelše. Za trgom, malo prej, predno Suha voda ponikuje v zemljo, obkoljuje potok več otokov. Na jednem teh otokov stoji mlin in pila ; mlin se imenuje Bičje.
Bičje je najkraanejši kraj zadolske doline. Na južnej strani rastejo prav do vode temne hoje ter branijo poldanskemu solncu pripekati na živoča bitja v Bičji. Na drugo stran se gleda čez vrbe in jelše na trg Urbanovo in po celej zadolski dolini. V Bičji je polno življenja. Po dnevi in po noči se vrte mlinska kolesa, pila neuamiljeno reže jelove hlode; gosi in race se ponosno vozijo po vodi in včaai glasno zagagajo; na dvorišči se sprehaja perutnina; Žagar vali hlode ter prenaša deske; zaprašeni mlinar zasiplje žito, ukazuje hlapcem ter pozdravlja prišlece, ki so pripeljali žito.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V državnem zboru je na dnevnem redu proračun pravosodnega ministerstva. O tej priliki je pravosodni minister grof Scbonborn v prvič malo točnejše označil svoje stališče. V dolgem svojem govoru
je polemizoval proti vsem onim. ki so njegovo postopanje v proračunski debati napadali. Nemški listi hvalijo ministrovo govorniško spretnost in lepo obliko, niso pa zadovoljni z njegovimi načeli. Te la-žiliberalce posebno bodo ministrova izjava da mora sodno uradovanje prilagoditi de-janjakim potrebam, t. j. z drugimi besedami, da morajo biti sodniki vešči deželnim jezikom, ter da morajo znati urado-vati tudi v teh in ne samo v nemščini, kakor si žele Nemci. Blaženi liberalci trde, da sodniku ni treba znati druzega, nego nemški jezik, da, odkar uradujejo tudi v drugih jezikih, je pravoaodje zelo trpelo, ker Be Čehi in Poljaki n. pr. nikdar ne morejo v svojem jeziku tako visoko dospeti kakor nemški pravniki, katerim je na razpolaganje prebogata nemška pravoslovna književnost. Posledica temu je, da bo baje Čehi in Poljaki slabi juristi in slabi sodniki. Minister je omenil tudi svojega dopisa državnim pravdništvom, katerim nalaga, da pri za-plenah listov ne smejo več tako strogo in napeto postopati, kakor je bila do sedaj navada. Ta izjava je židovskim listom prav dobro došla, da so šo enkrat srdito mahnili po prejšnem vodji pravosodnega ministerstva, baronu Pražaku, ter še enkrat zapeli otožno pesen o zatiranji nem-štvn in „liberalnega novinstva", dočim pa klerikalci in antisemiti neki uživajo naj-obširnejšo prostost. V svojem nadaljnem govoru je razpravljal minister o reformah, katere misli uvesti. Največja bode pač na Gališkem, kjer kani ustvariti 158 novih sodnijskih mest. — Važen je v nadaljnih debatah predlog češkega poslanca g. prof. Zucker-ja, kateri zahteva, naj se pri najvišjem sodišči osnuje češki, poljski in italijanski senat, da bode mogočo tudi pri najvišji instanci uradovati v onem jeziku, v katerem ae je uradovalo pri prvej. Po Zuckcrjevem predlogu imela bi se pa vršiti ta ravnopravnost samo tedaj, ako stranke to odločno zahtevajo. Ta predlog, ki je popolnoma v smislu § 19 osnovnih državnih zakonov, je silno razburil nemške poslance in novinarje, oficijozne in neodvisne. S silno strastjo se zaganja nanj „Fremden Blatt", list, ki zoblje pšenico iz jasli diapozicijskega fonda, ter pravi, da Zuckerjev predlog ne namerava drugo, nego parlamentarno razbiti najvišje sodišče. Mej vrstami je pa jasno čitati, da Fremdenblatt želi, naj bi bila nemščina čira prej proglašena državnim jezikom. V nadaljnih razpravah «o razni češki poslanci odločno zagovarjali in tirjali ravnopravnost pred sodiščem. Nemci se tej ustavljajo in jo pobijajo na vse mogoče načine. Poslanec Menger je bil morda se najodkritoarčnejši, ko jo izjavil, da ravnopravnost zameče, ker so Nemec nikakor ne more priučiti kateremu koli slovanskemu jeziku ter plaši, da bi bilo v Slez-keui treba znati vsacemu sodniku vsaj tri jezike. Zavrnil ga je poslanec dr. Sviczy, rekoč, da bi bila ta potreba samo v dveh mestih. Poslanec Machalski jo v svojem govoru povdarjal živo potrebo novega ka-zenukega reda. Sedaj veljavni kazenski red, rekel je, je neziniseln, največja napaka jo njega togi formalizem. Dogodi se mnogokrat, da krivco oproste ter nedolžno obsodijo. Čas je, da se ti nedo-statki naposled odpravijo.
V ogerskem državnem zboru je bila debata o diapozicijskem fondu jako živa in zanimiva. Najboljši opozicijonalni govorniki porabili so to priliko, da povedo Tiszi, kar mu gre. Vladna stranka se namreč rada ponaša, da je Tisza za svojo vlade povzdignil ugled madjarske države pred vnanjim svetom. Opozicija mu je dokazala baš nasprotno, da madjarske države vrednost ni bila šo nikdar tako majhna pred svetom, kakor baš dan dancB. Za vzgled navajajo, da na konzularnih zastavah še dandanes ni no ogersl ih barev ne ogerskega grba, du so vojaki še vedno c. kr. in kraljevi in cesarski, da Ogerakej še to ni bilo dovoljeno, da bi se na svetovnej
razstavi v Parizu pokazala kot samostalna država, da je mariveČ Ogerska tam zastopana kot prikrpek Avstrije i. t. d. Skratka vbogi Tisza je ališal vse, samo nič laskavega. Naposled je moral še čuti da je Ugron imenoval njegovo vlado provizorno. Ugron obžaluje, da je v deželi uže dve leti provizorna vlada, katerej ni mogoče ustvariti ni notranje ni vnanje politike, ter ae tudi ne more brigati za gospodarski razvoj dežele. Dispozicijski fond znaša 200 tisoč forintov. Tisza je bil dovolj moder, da je po Taaffejem vzgledu izjavil, da ostane na avojem mestu, tudi ako bi mu zbornica ne dovolila diapozicijskega fonda.
Vnanje dežele.
Na Srbskem delajo veliko priprave, da dostojno sprejmejo metropolita Mihajla. Od vseh strani se zglašajo ljudje, ki ae hočejo vdeležiti sprejema. Odbor je naroČil pri donavskem paroplovnem družtvu pet parobrodov za tiati dan, družtvo je pa naročilo zavrglo, češ, da nima dovolj brodov na razpolaganje. To je Srbe razburilo, ter iščejo tej odpovedi razloga v poiitiki. — Ko se Alihalj povrne, preosnuje v sporazumku z vlado cerkvene zakone ter uredi srbsko cerkev. Ko bode to delo dovršeno in razveljavljeni stari zakoni, mora so sedanji metropolit umakniti in na njega meato stopi zopet Mihalj. Po istih zakonih bode zopet uveljavljen zakon kralja Milana z Natalijo. — Na dan kosovske slavnosti bode pa kralj Aleksander I. slovesno kronan. Prihodu kralja Milana v Beligrad ne pripisujejo nikake važnosti
Na Nemškem v državi „strahu ter nravnosti" ni vse v najlepšem redu. V Vestfaliji so delavci v ogljenicah skoro vsi popustili delo. V Vestfaliji jo mnogo oglje,lic in rudnikov, zato je tudi delavcev mnogo. Do sedaj je vstavilo delo nad 40 tisoč ljudi. Vlada ne ve, kaj bi storila. Poslala je tja vojake, proglasila obsedno stanje in storila vse korake, da bi zapre-čila vsako rabuko. Najbolj pa dela policija. Vlada trdi namreč, da so Vesttaljski delavci v zvozi z belgijskimi anarhisti ter da dobivajo od njih podporo. Policija zatorej voha, pazi in zapira. A na va m tem ni mrvice reauice. Delavci so preslabo plačani, dolgo morajo delati in vender no zaslužijo toliko, da bi se pošteno preživeli. Zato so vstavili delo ter zahtevajo, da jim gospodarji povišajo plačo za 15 po sto ter skrajšajo dnevno delo. Gospodarji se temu vpirajo. Delavci hočejo odposlati deputacijo k cesarju, da mu razloži njih bedno stanje. V državnem zboru pa tudi stari Bismark nima posebne sreče. Kancelar hoče po sili osrečiti Nemčijo z novim zakonom o zavarovanji in preskrbljeuji delavcev. V tom načrtu, katerega vsiljuje Bia-mark zbornici, je izrečen res samo njegov duh, železen in neusmiljen, kukor je on. Bil bi to pravi Biamarkov zakon na papirji brez vsake vrednosti za delavce. Večina poslancev je to sprevidela, za to redno izootaja ter se ne vdeležuje sej. Zadnjič je manjkalo v zbornici 220 poslancev in navzočih jo bilo Bamo 176. Ti gredo za Binmarkom črez drn in stru, oni pa se mu boje ugovarjati, zato oatajejo doma, mesto da bi v zbornici, kakor ae možem spodobi, branili prava svojega naroda. Pač ros lepe razmere!
V Parizu vlada popolen mir mej strankami. Vse je zadovoljno z velikim vspehom razstave. Tudi listi so pozabili na prejšnje strasti ter sedaj mirno razpravljajo dnevna vprašanja. Najpopularnejši človek v Parizu je predsednik Carnot, ki se je tako plemenito ponašal proti svojemu napadovalcu Perrinu. Ko mu je ta povedal, zakaj je streljal nanj in kake krivice so so mu godile, rekel je Carnot: „Ako je to res, je ta človek zelo nesrečen in sam si hočem prizadeti, da uredimo njegove stvari".
General B o u 1 a n g o r leži v Londonu nevarno bolan. Zdravniki mu priporočajo pokoj.
DOPISI.
Iz Barkovelj 14. maja. Vročina vlada pri nas te dni; pekoče solnce pošilja svoje žarke strele tako močno, da se lahko katera „čudnobarvata brada" katerega človeka počrni. Vročino, silno vročino moral je občutiti v nedeljo 12. t. m. znani glavar Jože iz Barkovelj — pa njemu predrago pevsko družtvo „Adrija" rešilo je ono nedeljo svojo čast popolnoma — tako se je izrazila naša gospoda, navzoča pri veselici omenjenega družtva.*) In te „popolnoma rešene časti" veselilo se je vse vrlo naše Barkovljansko ljudstvo, le „katera oseba" se jo gotovo tako držala, kot nekdaj opica ko je mačko brila ! ! ! Par vrstic sem Vam napisal — in glej! zopet uže moram imenovati znanega glavarja iz Barkovelj! Bode li naša „Edinost" vedno Bvoje predala odpirala, da jih polnimo z imenom slavnega glavarja? — Rekel sem Vam, da imamo vročine v Barkovljah — in to je sedaj ugodno za večino Barkov-Ijanov — za ribiče in mornarje. Dokler imamo vročino, imamo i lepo vreme, in če je vreme lepo, si ubogi naši ribiči na morju kaj zaslužijo. Ali dosedaj bilo je vreme neugodno; ubogi ribiči morali so pač veliko delati in zaslužili niso — skoraj nič! In kaj si mislite ? Mislite li, da nimajo naši ubogi ribiči svojega sovražnika v svojem selu ? — Znani glavar hotel je našim ubogim ribičem popolnoma „krasno svoje zobe pokazati" ! Dokler ni bilo še onega človeka pri nas, smeli so naši ribiči svoje mreže sušiti na prostoru pred Barkovljansko luko; ni bilo treba prositi za to dovoljenja in tudi plačati ne za prostor. Odkar je pa med nami znani „Capo della simpatica borgatta slovena", bilo je treba za oni prostor prositi, in vsak gospodar mora za letni ribiški čas (okoli 6 mesecev) do 18 gl. plačati! V Kopru, Poreču, Izoli in družili isterskih mestih dovoljeno je ribičem brezplačno na enakih prostorih svoje mreže sušiti, v Barkovljah so mora pa mnogo plačati zato. Priporočali bi ta zadevo novoustanovljenemu ribiškemu druŽ-tvu, katero bi se moralo krepko zato potegniti! Lahko si mislite po vsem tem, kako morajo ljubiti ribiči imenovanega glavarja ! ! ! Pa naši ribiči so predobre duše. Nakateri so poslali onemu človeku nekaj rib v dar. Pa kaj mislite? kako se jim je za to zahvalil? — Da bi se oni rajši ta čas „Bogu, jen svejtmii Jezdurju na kuanjo" priporočili! — Prišel je sam (toliko se je ponižal!) na Barkovljansko luko — ter ribičem „častno povedal", da li oni morebiti mislijo, da ima on potrobo VBprejemati njih darove? Plačal je ribe
—	„qui ci sono trenta soldi" — in šel!
—	Znano Vam bode gotovo o znanih „scavi Romani di Barcola". Glavar stekel si je tam venec „novenljive slave" ! Ko liko se je on trudil, da se izkopajo „Rimski ostanki" — da bode Sčavom pokazal da je bila in bo — Barkovljanska zemlje
—	Italijanska zemlja! Nejevoljno so glo dali nekateri Barkovljanski veljaki, kake se za to od strani magistrata tisočaki trosijo le, da bo Sčavom očitno pokaže, da so tu nekdaj Rimljani gospodovali! (Capovilla ne bode pač vedel, da se \ Ljubljani — starodavni Emoni, vedno bogati rimski ostanki izkopavajo.)
Tudi mnogo gospodov — naših poštenih Italijanov, je godrnjalo, da se za ono malenkosti tisočake trosi. Za enake reči ima uže denar gospoda na magistratu! Ko smo pa prosili mi Barkovljani da nas podpirate v zadevi našo corkvo ostali ste gluhi — niste imeli denarja! — Ako ne drugače, bolje bi storili, da bi poslali oni denar (katerega ste v Barkovljah za „rimsko ostanke" potrošili) lačnim bratom v „kraljestvu polente", kateri sc
•) Omenimo pri tej priliki, da šteje družtvt »Adrija* mnogi) podpornih AL nov, toda št več bi jih moralo pristopati, kajli družtvt imelo je uoseduj mno^o stroškov raili neverjetnega preganjanja. Moral bi vsuk veljak pri-sioplti »Adriju kod podporni ud — 1 gl. nt It-to ni mnogo t
minole dni razsajali! Mi Barkovljani bili bi Vam zato bolj hvaležni; tako bi se z onimi tisočaki mnogo, mnogo polente nakupilo in razdelilo med Vaše brate ! In da veste Č. g. urednik!, s tem zadnjim mojim menenjem se strinja popolnoma velika večina naših domačih poštenih Italijanov, kateri ne tajč, da Bmo tudi mi Slovenci v Trstu doma. Vaak okoličan more se tudi pred „Tržačana" imenovati, nego oni tržaški mestni mladiči, katerih očetje so prišli iz bližnje kraljevine, matere pa iz Kranjske ali „čičarije" in kateri vpijejo : „Evviva la nostra Trieste" — „Evviva Trieste libera!" — Okoličanom pa pomozi naj Bože!
Domače vesti.
Gost. V soboto počastil nas je se svojim obiskom naš slavni pesnik g. Simon Gregorčič potujoč preko Trsta v Dalmacijo, kamor ga spremljajo vroče naše želje, da bi natn so srečno povrnil.
Občni zbor političnega družtva .Edinost" V Trstu bodo v nedeljo dne 19, maja t. 1. ob 10. uri predpoludne v prostorih „Delalskega podp. družtva" (Via Molin piccolo št. 1). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo tajnikovo : 3. Poročilo denarničarjevo; 4. Posamični predlogi; 5. Volitev novega odbora. Kei je ta zbor zelo važen zavolj prihodnjih deželnozborskih volitev in sploh za naše sedanje razmere, nadeja se odbor, da ae ga bodo gg. družtveniki v obilnem številu udeležili.
K volitvam. Ces. kr. deželno namest-ništvo v Trstu izdalo je nastopni r a z-g 1 a a, s katerim objavlja volitve v deželni zbor isterski in goriški. Razglas slove Ker so razpuščeni vsled ces. patenta 19 aprila 1889 drž. zak. št. 53 deželni zbori mejne grofije Istre in poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, razpisujem s teir v smislu §§ 19 in 20 volilnega redi splošne volitve za deželna zbora mejrn grofije Istre in poknežene grofije Goriški in Gradiščanske in narejam, da se imaj< v teh obeh kronovinah voliti deželni po slanci te-le dni in v tistih krajih, ki jil postava za to odločuje, in sicer:
1.	poslanci kmetskih občin 25. juniji t. 1.: za volilne in politiške okraje : Ko perski, Piranski in Buzetski v Kopru ; zt Poreški, Bujski in Motovunski v Poreču za Vodnjanski, Puljski in Rovinjski 1 Vodnjanu ; za Pazinski in Labinski v Pa zinu; za Voloski in Novigraški v Voloski za Krški, Čreški in Lošinjski v Krku za Goriško okolico, Kanalski in Ajdovščinsk v Gorici; za Gradiščanski, Korminski, Tr žiški in Ćervinjanski v Gradiški; za Tol minski, Bovški in Cerkljanski v Tolminu za Sežanski in Komenski v Sežani.
2.	poslanci mest, trgov in obrtnil krajev, potem obeh kupčijskih zbornic \ Rovinji in Gorici 28. junija t. 1. in sicer za volilni okraj : Koperski v Kopru ; ze Piranski v Piranu ; za Rovinjaki v Rovinju za Buzet z Izolo in Milami; za Poreč e Cittanuovo in Umago; Motovun z Bujami Visinado in Portole; za Pazin z Labinon in Plominom; za Vodnjan in Pulj; zt
j Mali Lošinj in Veli Lošinj ; za Čres ir
Krk; Volosko s Kastvom, Lovranom ir i ' Moščenicami. *
i Za volilni okraj : Goriški v Gorici za Korminski in Gradišćanski v Korminu ; za Červinjanski, Tržiški in Graški v Čer-I vinjanu ; za Tolminski, Bovški, Kobaridski Kanalski in Ajdovščinski v Tolminu.
Za kupčijski zbornici v Rovinji ii Gorici, kjer imati sedež.
3.	poslanci velicega posestva:
3. julija t. 1. in sicer v Poreču zt volilni okraj mejne grofijo Istre, in v Gorici za volilni okraj, obstoječi iz politični! okrajev Gradiška, Cervinjan, Tržič in Kor-
♦j Vsaki kruj zadnj h 8 volilnih okrajev jt tudi volilni kraj in prvo Imenovano mesto \ vsakem volilnem okrnju je glavni volilni kra. volitev
min razen sedanjih okrajnih občin Devin, Dobrdo, Opačje selo, Biljana in Dolenja.
5. julija t. 1. v Gorici za volilni okraj obstoječi iz mosta Gorice z njenim okolico in iz političnih okrajev : okolica go riška - Kanal - Ajdovščina, Tolmin - Bovec-Cerkno, Sežana-Komen, potem iz poprej omenjenih krajnih občin Devin, Dobrdo, Opačje selo, Biljana in Dolenja.
V Trstu, 7. maja 1889. Deželni namestnik Nj. c. in kr. ap. Veličanstva v Trstu in na Primorskem:
PRETIŠ.
G. Viktorju Leschanofskyju, ravnatelju na državnem gimnaziju v Pazinu, podeljen je naslov šolskega svetnika.
Bližajo se volitve. Kakor smo zadnjikrat na kratko poročali, klicani bodemo prihodnji mesec tudi mi Slovani na Primorskem na volitev svojih zastopnikov v deželni zbor. Dne 25. junija volile bodo kmetske občine; 28. junija mesta, trgi in obrtni okraji in trgovinski zbornici v Rovinju in Gorici; dne 3. in 5. julija pa veliki posestniki.
Kolike važnosti je za nas dobor vspeh teh volitev in koliko škode nam lehko napravi nevspeh — to je vsem znano, kdor ni ostal slep na zadnjimi dogodki in in kdor noče uvideti velikanske škode, ki prihaja našemu narodu od tod, da mu vka-zujejo sovražni tujci. Mi Slovani na Primorskem smo še vedno jadna raja udana krempljem silnim sovražnikom našim — zagrizenim Lahonom. Mili naš jezik ae še vedno psuje in izbacuje iz šol in občinskih uradov. Lahonskim „pašam", privandranim Sem iz blažene Italijo smo se vedno robovi — „ščavi". Mili naš jezik, v kojem so naši pradedovi celo v cerkvi pri sveti maši molili milega Boga — isti jezik, spoštovan nekdaj od rimskih papežev, zaničuje se in zagrizeni Lahen te psuje in podi, ako ga sliši govoriti.
In vendar smo tu na naših domačih tleh! Vendar nas je dobra tretjina več nego Italijanov ter obljudujemo gotovo štiri petine vse primorsko dežele! Bodemo li dalje trpeli, da nam tujec gospodari ter nam postave daja pri tem ko smo mi v večini? Trinajst in morda šo več stoletij budimo tu na obalih Adrije ne da bi nas bili naši sovražni sosedje po-tujčili. Ali v tem času nesmo šo čutili potrebo po omiki in znanju. Svet je pa od tedaj mnogo napredoval in živimo sodaj v razsvetljenem veku, stoletju omike in prosvete. Lnhoni pač dobro vedo, da nag z vsiljevanjem italijanskih šol najlažje po-tujčijo in duševno more. Potreba jo, da bo zganemo ter jamemo resno misliti kako ae osloboditi lahonskih spon.
Čas se bliža volitev, najugodnejši, da iz sebe otre8emo žuluč jarem. Vrli Istrani, Goričani in Primorci sploh podajmo si skupno roko in poudarjajmo osobito v tej priliki svojo slovansko vzajemnoat. Napnimo vse svoje moči, da premoremo sovražne sile ter enkrat pokažemo svetu, da Primorska je — slovanska!
Sicer pa opozarjamo osobito naše kmetske čitatelje na pazno čitanje našega uvodnega članka.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti ae je nabralo v nedeljo 12. t. m, pri veselici družtva „Adrije" na Greti v gostilni g. Forluge 12 gl. 44 kr. Po želji Tfč č. gg. rodoljubov in darovaleov, odločilo se je polovico imenovano svote družtvu „Adrija". Slava in hvala vrloj nasej gospodi iu sploh vsim g. darovalcem!
Za Svetoivansko podružnico družbo av. Cirila in Metoda se je nabralo dne 5. maja: Veaela družba v krčmi Miheličevi 45 nč.; vesela družba v krčmi I. Subana 70 nvč.; pevci „del. podpornega družtva" v krčmi J. Čoka na Vrdeli 92 nvč., skupaj 2 gl. 07 nvč.
Za veselico pevskega družtva „Adrija* darovali so sledeči gg. : Ivan Sabec 5 gl., Ivan Martelanc 1 gl., Anton Pogorelec 2 gl., dr. Laginja 1 gld., Mat. Živic 1 gld. Iv. Marija Forluga 1 gld., Franjo Dolenc 2 gld., S. M. 1 gld., Joaip Mankoč 2 gl., Iv. JI ari ja Vatovec 1 gld., J. Srebotnjak 1 gl., Friderik grof Maronzi 1 gl., Luka Pertot l gld., Andrej Martelanz 60 kr. Skupaj 20 gl. 60 kr. — Vsej onej častnej gospodi najsrčnejša zahvala.
Veteransko družtvo za Trat in okolicc ima v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. ur predpoludno deseti rodni občni zbor v pro-atorih družtva „Austria", ul. Corso štev. 45 Pred zborovanjem ob 8. uri bode v cerkv sv. Antona novega sv. maša za pokojne ude. — Dnevni red občnega zbora : 1. Letne
in
poročilo predsednikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo prcgledovalnega odseka. 4. Nadomestilna volitev za druž-tveno predstojništvo in progledovalni odsek. 5. Nasveti predstojništva preglcdovalnega odseka in udov. Predloge družtvenikov morajo se pismeno predložiti vodstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Po tem občnem zboru bode I. redni občni zbor zadrugo za podporo bolnikov z zgornjim dnevnim redom.
Okrajni zdravniki. Notranjo ministeratvo je odločilo, da okrajni zdravniki ne smejo prevzeti služb v zavodih, ki bi ovirale njihovo delovanje.
Otroških vrtcev na Štajerskem je bilo lani 26, predlanskim pa 25. Zavoljo slabo denarstvene podpore so opustili vrtec v KiiHachu, a ustanovili so dva nova, namreč v Ormožu s podporo nemškega „šulferajna" in v Celji s podporo „Družbe av. Cirila in Metoda". Vrtce obiskovalo jo 616 fantičev in 658 deklic, skupaj 1274 otrok. Vi h tega je v deželi bilo 11 otročišč s 429 fantiči in 522 deklicami.
Kviška Čitalnica pri Gorici priredi v dan 19. t. uj. po blagoslovu svoj navaden poučni govor. Dnevni rod: 1. Petje. 2. Pozdrav predsednikov, a. Petje. 4. Poučni govor: Zakaj propadajo manjša kmetijstva? 5. Petje, Ustopnino nobene. V obilno vde-ležitev vabi odbor.
Občinski svet tržaški itnol jo 9. t. m.
ob 7. uri zvečer javno sejo. Predsedoval je župan dr. R. Bazzoni, vlado je zaatopal okr. glavar baron Conrad, pričujočih jo bilo 36 svetnikov.
Po odobrenju zapisnika zadnjo sejo dovoli se družtvu „prijateljev detinstva* za pomorsko kopelj v letošnjej sezoni 2000 gl. iz ustanove Grego.
O predlogu mestne delegacijo gled<$ podpore za zgradbo železniČne postajo na Opčinah govori svetnik pl. Combi proti zgradbi, a pl. Bnrgataller z a postajo. (Vrli naš liberalec uže sam zna, zakaj ae baŠ sedaj tako toplo poteguje za koriati okoličanov. Ur.) Konečno sprejme ae predlog delegacijo ter dovoli sc prinesek 250 gld.
Za uravnanje codt in za tlak v ulicah okoli novega šolskega poslopja v starem mestu dovoli se še 10.000 gold. za taka dela, katera se ne plačajo iz deželnih zaklad ter za zgradbo lirama v istem okraju 3000 gld.
Potem so razpravlja o prošnji ravnateljstva občinskega gledališča za podporo v iznosu 25.000 gl. (!) za prihodnjo se-z6no. Svetnik N a d l i š o k predlaga, ozi-rom na to, da se je temu gledališču užo dve leti zaporedoma dalo podporo, naj so preide preko te prošnjo na dnevni red ; isto predlaga svetnik Rascovich. Svetnik dr. Vonezian predlaga podporo 20.000 gl. in ta predlog sc sprejme z 10 proti 12 glasovi; 5 svetnikov ni glasovalo.
Obračun deželno užitnine koperskega okraja za leto 1888. ae sprejmo na znanje ter so sklene deželnemu odboru isterskemu odpovedati najemni ugovor, ki teče do konca 1. 1889.
Obračun mestne užitnine za 1. 1888. v iznosu gld. 1,866.709.58^ so vzame na znanje, na to se voli novi nadzorovalni svčt za prihodnje leto.
Vsled predloga mestne delegacije pooblasti se eksekutiva prositi vlado, da so dovoli tržaškej občini do odprave svobodnega pristanišča pobirati mestno užitnino proti odškodnini 860.000 gold. na leto; isto tudi glode pobiranja davka na pivo v iznosu 50 nč. na vsak hektoliter, ki bo iztoči v mostu in okolici. — Seja jo končala ob 8/49 uri zvečer.
Veselica barkovljanskega pevskega družtva "Adrije". Kakor smo bili objavili v zadnjih številkah našega lista, imela bi so vršiti veselica mladoga našega okoličan-skega zbora v dvorani gostilne kopelji „Excelsior" v Barkovljah. Toda naši narodni nasprotniki dosegli so s svojim rovanjem toliko, da je lastnik kopelji užo najete prostore odrekel za veselico, katero je moral odbor vsled te nepričakovane
zapreke odložiti na 12. t. m. Primerne proatore našel je na Greti v gostilni rodoljuba g. Ferluge. Barkovljanski rogovi-leži nam nasprotno narodnosti prevarili so se torej, ako so mislili, da bode vsled njih protivnih agitacij veselica „Adrije" pokopana. Načrte barkovljanskih magistra-tovcev prekrižalo je neumorno in požrtvovalno predsednistvo „Adrije". Kar bi se nameravalo prirediti v Bar-kovl j a h, vršilo se je tem sijajne j še na Greti, v kraju, kjer ima svoj sedež in lepo število pristašev zloglasna „Pro Pahria".
Preidimo torej k veselici. — Uže mnogo pred določeno uro zbralo Be je v prostorih gostilne g. Ferluge toliko ljudstva, da smo se morali nehote brižno vprašati, kako se bode ta množica zgnječila v dvorano, akoprav je ista prilično prostorna. To vprašanje peklo nas jo tembolj, ker je jako težko prestati preko dve uri tudi v sirnej dvorani in pri najlepšej zabavi o takoj toploti, kakor je bila baš zadnjo nedeljo. Vendar pa danes smelo trdimo, da ne bode nobeden navzočih obžaloval, ako tudi se je nekoliko potil, kajti od-Skodilo se ga je obilno z duševnim vžitkom, katerega so dajali vrli barkovljanski pevci ter ostali rodoljubi in rodoljubkinje, kateri so pomagali v lepo izvršitev bogatega programa.
Občinstvo stlačilo se je v dvorano, v katerej je bil pripravljen oder, kakor se je najbolj moglo.
Veselica začela je s cesarsko himno, katero je odigrala glasba. Zatem stopi na oder vrli predsednik „Adrije*, g. Drag. M a r-t e 1 a n c, pozdravi goste v kratkem, toda jedrnatem in temeljitem govoru ter omenja, da se bode prvotni program nekoliko pro-menil, ke" izostane deklamacija „Adrija", ker je gčna. K o b a 1 o v a nekoliko obolela. namesto te točke pa prevzela dekla-' roacijo vsled prošnje predsedništva gčna. Nadliškeva ml., katera si je izbrala v zadnji čas prekrasno „Stara mati", ter da izostane 5. točka vsporeda, Vilharjeva „Nezakonska mati", ker je dotični gospod, kateri bi bil imel spremljevati pesen na glasoviru, svojo pomoč v zadnjem hipu odpovedal. KoneČno opozori občinstvo na veliko srečo, katero ima danes mlado' družtvo „Adrija" in ž njim brezdvojbeno' Tsi ostali navzoči, kajti v naše j sredi imamo prvega sedanjega slo-' venskega pesnika, g. Simona Gregorčiča! Komaj je predsednik to sladko ime izustil, nnvstal je v dvorani' pravi vihar. Vse je pleskalo ter klicalo : „Zivio Gregorčič !"
Program vršil se je v ostalem od prve do zadnje točke jako precizno.
Prva točka, zbor : „Pozdrav Samoboru" napravil je izvrsten utis. Vsled burnega odobravanja morala se je pesen ponavljati. Uže iz prve točke razvideli smo, da so pevci „Adrije" v vrsti naših najboljših okoličanskih pevskih zborov, s katerimi morejo smelo stopiti v javnost. Deklamovalka gdčna. Nadliškova žela jo zasluženo odobravanja. Svoj izredni talei it dokazala je ta rodoljubna gčna. uže o raznih prilikah. Cetvcrospcv „Slovo" in zbor „Hrvaticam" ter „Na boj" odobravalo je občinstvo z burnim ploskanjem. Igra „Eno uro doktor" našla je v naših dile-tantih jako spretne komentatorje. Glavne uloge bile so v rokah g. Bizjaka, gčne. N a d I i š k o v e ml. in g. S 1 a v i k a, katerim drage volje priznamo, da so nas popolnoma zadovoljili, Njim bo be častno pridružili gčne. Majcenova in Kobalova ml. ter gg. M a r t e 1 a n c, S a n c i n in V e r š a. Občinstvo jo izrezovalo vsim svojo zadovoljnost z burnim ploskanjem. Po končanoj igri podala se je večina občinstva na lopo verando pred poslopjem in v dolnje dvorane, kjer se je v prostej zabavi krasno prepevalo, v velikej dvorani pa se je mladina vrtela do pozne ure.
Družtvo „Adrija" more biti ponosno na moralni in gmotni vspeh prve svoje veselice in to jej bodi v spodbujo, da nevstrašno koraka naprej na poti, katero jej predpisuje družtveno gaslo : „Vse za vero, dom, cesarja !* —
Dodajemo še, da je obiskalo veselico mnogo gospode iz Trsta, osobito mnogo naše inteligence ter lepo število gostov iz Prošeka, Opčin in drugih krajev bližnje okolice.
Družtvo „Adrija" dobilo je na dan svoje veselice sledeči bratski pozdrav: „Slavni odbor pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah". „Čestitamo sotrudnikom barkovljnnske slovanske slavnosti, da ste nam tako hrabri boritelji na obali Jadranskega morja. Ob enem čestitamo vsemu slavnemu navzočnemu občinstvu in vsim našim bratom, katerim serce bije za te-dinjenjo vsih Slovencev.
„Kmetsko bralno družtvo v Selu".
Fran Bavčer,
predsednik.
Izkaz mestne bolnice tržaške. Dne
30. aprila t. 1. bilo je v meatnej bolnici 559 možkih in 458 ženskih, torej 1017 oseb in sicer v javnej bolnici 892, v ro-dilnici 6 ženskih, v sirotišču 5 otrok in v blaznici Gl možkih in 53 ženskih. Poprečno je umrlo 11*19 bolnikov.
C. kr vojna eskadra pod poveljni-štvom kontreadmirala barona Spauna prispela je dnč 13. t. m. ob 6. uri pp. v naše pristanišče ter se zakotvila v milj-skem zalivu. Eskadra sestoji iz nastopnih ladij: „Erzherzog Albrecht", „Custozza", „Tegetthoff", „Don Juan", „Prinz Eugcn", „Kaiser Max" in turpededka „Blitz". Včeraj imela je eskadra vaje v tržaškem zalivu.
Domači pridelki v Črnejgori prodajajo se skoraj pod nič. Na zadnjem sejmu v Niksiču prodajalo seje: vole po 44—50 gl.; krave po 15—20 gld.; pitane ovce po 2—3 gl; tolste koze po 2—3 gl; prašiče po 1—8 gld.; dalje navadni sir po 30 kr; mast po 70 kr., smetana po 7 kr., koruza po 7 kr., koruzna moka po 8 kr., pšenica po 9 kr., rž po 7 kr., ječmen po 7 kr., krompir po 2 kr., voBek po 1 gld. in med po 20 kr. kilogram. Blažena dežela!
Samoubojstvo. Dne 12. t. m. zjutraj skočila je soproga nadporočnika g. Egge-rerja, stanujoča v ulici Piccolomini iz okna svojega v II. nadstropju ležečega stanovanja na ulico, kjer jo obležala v mlaki krvi. Nesrečna gospa zblaznela je baje nekoliko dnij po porndu. Odnesli so jo na stanovanje, toda vkljub vsemu prizadevanju zdravnikov umrla je kmalu zatem.
T
Potrtega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas preljubljeni gospod
Janez Krst. Burgstaller,
vitez reda železne krone X razreda, cesarski svetovalec, prav. predsednik tukajšnje trgovniBko-obrtne zbornico in lastnik borzne tvrdke 6. B. Burgstaller,
koji je dauea, previden z sv. zakramenti, v 82. letu blago v Gospodu zaspal.
Pogreb predrazega umrlega bode v četrtek, 1«. t. m. ob 11. uri dopoludne iz lastne hiše, via Paduina št. 4.
V T rs tu, 14. maja 1838.
Janez Krst. Josip Dragotin Aleksander Emil sinovi.
Vdova Klisa Ktaudinger Ivana Staudinger, Terezija Pozzy
hčeri.
Terezija Burgstaller
sestra.
Vsi vnuki.
Gabrijela pl. BnrgstaUer-Bidischini Flora Bnrgstaller-Smglievich Adela in Olga Bnrgstal-ler-Brocchi snahe. Fridrik Stamliiiger Edinnnd Pozzv zeta.
Namesto vsakega posebnega naznanila.
Javna zahvala.
Podpisano se toplo zahvaljuje vsim č. gg. sodelovalkam in sodeloTalcem veselice našega družtva posebna g. pevovodji R. S I n v i k u, go«picam Nadliškovi, Kobalovi in Majcenovi. Gg. Edv. 8 1 a v i k u, Bizjaku, Sancinu, V e r š i in Ilenr. Martelancu in sploh vsim onim gospodom kteri so blagovolili pri veselici sodelovati. Nadalje se toplo zahvaljuje pevskemu družtvu „Hajdrih* na Prošeku za posojanje odra.
V Barkovljah, 13. maja 1889. Predsednistvo pevskega družtva „Adrija".
Dobra služba.
Gospodje zasebniki, uradniki in tudi drugi gospodje, kateri imajo po svojej službi ali kupčiji priložnost občevati mnogo z ljudmi, ter znanja, naj so pod znamenjem „S. L. 1884. Gradec (Graz) posle restante", za dobro plačano službo pismeno oglasijo ali povprašajo.	3—5
1 Išče se agent.
Hiša s kupčijo z oljem prve vrste (samo na debelo) išče proti proviziji, even-tuelno prinosu za troške, zmožnega zastopnika, ki pridno in temeljita poznava manjše kraje na K r a n j s k e m.
Oferte in naznanila dobrih tvrdk za reference pod A, B, C. 438. Uredništvu .Edinosti".	3—1
Edina, velikanska
zaloga papirja zatapetarje
I	in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
14-104	pri
6. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zaston] in franko.
Književnost.
„Koroških bukvić", slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek Čas, izšla sta ravnokar 12. in 13. snopič v izdaji in zakladi Filipa Haderlapa v Celovcu. Natisnil J. Krajec v Rudolfovem. Cena posameznemu snopiču 10 nč.
„G eorge Stephenson, oče železnic", je naslov ličnej knjižici, katero je izdal Vladiboj Bare (po W. Massliebu) v Ljubljani. Tisek, založba in prodaja pri g. I. Blazniku. Knjižica obsega 2G6 stranij v malej 8°. ter je namenjena Rlovenskej mladini. — Delo je vsega priporočila vredno, kajti baš iz Stephensonovega životopisa more mladina spoznati, kaj zamore železna volja in vstrajnost storiti.
Daje se v najem
v Dutovljuh pri SaSSunl hiša na jako lepem kraju, prikladna zu gostilno in trgovino z mešanim blagom; prizemno lita 3 sobe, velik salon kuhinjo, kini, llev in senik, v prvem nad-siropju 3 sobe na ulico; tudi se toplo pripo-rr.S t za letovišče radi lepe lrge.in bližine Trata. Pohližjh izve pri lastniku, Petru Lozer-ju v Trstu, Via Zonta.
Oznanilo.
Sprejme bo takoj v službo vrtnarja ali pomočnika pri kmetiji; samca ali z družino.
Pobližje se izve pri upravništvu našega lista.	1—2
Listnica upravništva,
Gospod Fr, S. v Divači Da na« obžalujete in p imilujete zato kor smo Vas v petem niHHecu t. 1. lirjall z rudeČitn listkom 7.a naročnino od 1. januvarja naprej, se V«m na sočutju srftno zahvaljujemo, ako ste pa s nm žaljeni in to ironično višite, p tem pa : Oče odpusti mu, saj ne ve kaj dela ! — Blag gosp. dr. L. H. v lt. L»ipa hvala za nam brezplačno poslane liste. — Gospo i A it. Ba -e : Hvala, uračunali Rnio Vam zato za mesec julij naročnino — Na zdar !
Brnsko sukno
za cliguntno
pomladansko ali poletno obleko
v odreiklli jio in. 3'10. to je 4 oininj.sk« vutlje vsak kupon zi V Ki l. 4.30 iz fine MF~	6 iz tniejflc
HT 7-75 izj»Uofln< 'Ml (IT polil. IO 50 I* imjtlnojBe *»•
pristne ovčje volne
kakor tudi sukno za ]tovrHiiJ« suknje, Češljano Biikno, p vpleteno z »il>, poletno valjano sukno, sukna za livrijo, tkanine iz niti, katero re dajo prati, fino in najlin> jf>e Srno sukno za salon obleke i M. itd. po?! Ju proti povantju iznosa reelna in h> lidna, Jako dobro poznana
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL-IMHOF
v Brnu Br-ilnn).
lijav&l Vhh kupo i je dolg .1 10 in. in Hirok 130 ClUi., torej Zadostuje pnpoli.num za kompletno obleko Za gospodu,
Tudi ho daje kolikor motrov «o *«li, JaraBl »e, da se odpotuje natanfii.o bi ,go po izbranem luorou,
Uzorci zastonj In franko. 24-30
1'oŠllja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! Visokočnstiti duhovščini
priporočam so vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja i/, čistega Hvebra, kineg-kega srebra in i/, medenine najnovejšo oblike, kot
monstranc, kelihov, svetiluic in svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljita gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi di> mi ju predložil načrt
9 24 Teodor Slabanja,
srebra r v Gorici, ulica Morelli št. 17
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrobrirn. Će. naročniki nnj mi blagovole poslati iste ne franko vane.	H~ 10
Pošilja blago dobro spravljeno In po&tnine proatol
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlogo v bankovcih od 50 nog. do vsaeega zneska vsak dnn v tednu raztm praznikov, in to od 9—12 nr« opoludne. Ob ned-Ijalt pa od 10 -12 ure dop. Obrati
na knjižice..........
Plačujfc vsuk dan od 9—12. ureopoludns. Zneske do 10 > pld. precej, zneske preko 100 do 1000 gld ni.-ra m odpovedati 3 dni, zn ske preko 11)00 pld. pa f) dnlj prej Eskomptuje menji.-e doniicilirane na tržaS-
kem trgu po........
Posojuje na državne papirje avstro-ogfhke
d • 1000 gld. po........
višjH zneske o.i lOlJO do 10000 gU v
tikočem rafunn po......
Ve5,e svote |>o dogovoru. "Dajo denar proti vknjiSenju na posestva v Trstu. Obn sti po dogovoru TUST, 1. aprila 188».

3	V,0 c
5%
4	V«0'a
10-24,
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.