8TEMA MESECA 31ŠPORT 6VELIKI INTERVJU VKLJUCEVANJE UCENCEV IZ TEJA VIDIC, SVETOVALKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI DRUGIH DRŽAV V NAŠE ŠOLE ŠAHISTKA NA OBCINI DOMŽALE, V ODHODU 28. februar 2020 | letnik lx | številka 2 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html V nedeljo, 23. februarja 2020, natanko ob 14. uri in 30 sekund se je na Viru pri Domžalah zacel veliki pustni karneval, na katerem je letos sodelovalo 28 skupinskih mask. N ekatere med njimi so nepo­grešljiv del karnevala vsa­ko leto, spet druge so plod vsakoletnegadela pustnih zanesenjakov, ki si vzamejo cas ter s pomocjo domišljije in kreativnosti us-tvarijo zanimive maske, ki vedno priteg­nejo s svojo izvirnostjo, zabavnostjo in tematsko obarvanostjo. Pustni karneval je bil tudi vrhunec pustovanja v Pustni deželi Vir, ki je letos potekal že tridesetic zapovrstjo. Mineva namrec 30 let, odkar so se vir- AKTUALNO Korak k ureditvi središca Domžal Med Obcino Domžale, podjetjem Tuš in njgovimi hipotekarnimi upnicami so lani stekli resnejši pogovori o prodaji oziroma nakupu nepremicnin, ki so za Obcino Domžale strateškega pomena. Na Obcini Domžale so bili uspešni, saj je bila po lanskem decembrskem soglasju Obcinskega sveta pogodba o nakupu ne­premicnin letos januarja podpisana, kup­nina placana ter pred kratkim že vpisa­na lastninska pravica na Obcino Dom-žale. Izvedba pravnega posla, vrednega 707.818,50 evra, pomeni nov izziv pri ureditvi središca mesta. 15 ski zanesenjaki vpregli v voz pustnih norcij, tega pa uspešno vlecejo že vsa ta tri desetletja, saj je veliki pustni karneval postal znan dalec prek bre-gov reke Kamniške Bistrice oziroma lahko recemo, da so pustovanje na Vi-ru pripeljali na vrh karnevalskega do-gajanja v Sloveniji. Pustna sekcija Stri-cek ves ta cas uspešno skrbi za pestro pustno dogajanje, saj poleg karne­vala ne manjka pustnih rajanj, na katerih na svoj racun pridejo vse ge­neracije. ŠPORT Najboljši domžalskišportniki leta 2019 Na predvecer valentinovega so se vŠportni dvorani Domžale na enem mestu zbrali vsi, ki jih združuje ljube­zen do športa, saj je potekala slovesna razglasitev in podelitev nagrad naj­boljšim športnikom, športnicam, mo-štvom in športnim delavcem v obcini Domžale za leto 2019. Pia Lovric in Luka Lenic sta preje-la priznanji za najboljša športnika le­ta 2019, clanska ekipa NK Domžale za moštvo leta 2019, Ivan Peterca pa je pre­jemnik priznanja za življenjsko delo. 32 Pustno dogajanje na Viru se po tradiciji zacne štirinajst dni pred pu­stom, ko s posebnim pustnim spre­vodom, ki poteka po ustaljenem pro-tokolu, na streho virske lekarne name-stijo maskoto Stricka, od koder opazu­je pustno dogajanje. Letos je bilo to na slovenski kulturni praznik in ta­krat je pustna drušcina prevzela tudi obcinsko oblast vkljucno s kljucem obcinske blagajne, ki je bila letos po besedah župana Tonija Dragarja mal­ce bolj polna kot prejšnja leta. Pustna drušcina nima nikoli težav prisestavljanju pustne oblasti. Že prej se v Pustni sekciji Stricek dogovorijo in raz­delijo funkcije, vsi skupaj pa nato slož-no štirinajst dni pridno praznijo obcin­sko blagajno. Da pa jim slucajno ne bi kaj ušlo z vajeti, morajo vsi, ki so za pusta, upoštevati stroge pustne zakone. Da se pustni zakoni uveljavljajo s pikami in vejicami vred, pa skrbi stroga virska pustna policija, s katero v casu pusta ni dobro zobati cešenj. Miha Ulcar 5 21 Gostievi dnevi. VABIMO VAS NA SLOVESNOS I V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽE A GOS IA Domžale - Ljubljana - Homec - Zagreb 17. 2. - 21. 3. 2 2 www. gosticevi-dnevi.net Ve o prireditvah na strani ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBCINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB IHAN vabita na SPOMINSKO SLOVESNOST pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklu nad Ihanom v soboto, 29. februarja 2020, ob 11. uri. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj. Udeležence bo pozdravila Marija Majhenic, predsednica ZB za vrednote NOB Obcine Domžale Slavnostni govornik bo dr. Martin Premk, zgodovinar Kulturni program VABLJENI IN DOBRODOŠLI! ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2020. Rok za oddajo prispevkov je v cetrtek, 12. marca 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo honorirani, koncno odlocitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 11. marca 2020, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 10. marca 2020 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. aktualno Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenski kulturni praznik – Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik, ki ga vsako leto, z razlogom, jemljemo z veliko pozornostjo. Osmega februarja smo praznovali obletnico smrti našega najvecjega pesnika Franceta Prešerna, dva dni prej, 6. februarja, pa je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. T o je praznik slovenske kultu-re, vsega kulturnega in tudi raznik vseslovenske enotno­sti. V cast velikemu pesniku kot tudi vsem kulturnim ustvarjal­cem so v vecini slovenskih krajev praz­nik obeležili s kulturnimi dogodki in proslavami. Na sam praznicni dan pa so na široko odprli vrata tudi številni mu-zeji, galerije in kulturne ustanove. V obcini Domžale so na kulturni dan svoja vrata odprla Menacenkova do-macija, Slamnikarski muzej, Galerija Domžale in Mestni kino Domžale. Slavnostni govor osrednje slavnost­ne akademije ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je letos z obcinstvom delil Matjaž Brojan, dolgoletni novi­nar, urednik, publicist, vsestranski kulturni delavec in ohranjevalec naše kulturne dedišcine. Slavnostnemu na­govoru je sledil kulturni program z uprizoritvijo gledališke monokomedije z naslovom Komedija o artu Hiše Kul­ture Celje, ki jo je odigral Miha Firšt, režiral pa Kristian Koželj. Igralec Miha Firšt v monokomediji s humorno zasta­vljenim avtorskim besedilom raziskuje clovekov odnos do umetnosti, v zacet­ku išce cudežni recept za uživanje v le--tej, poucuje in hkrati zavraca tezo, da je za uspešno razumevanje umetniške­ga dela potrebno o njem karkoli vede-ti. Predstava v na prvi pogled sprošce­ni, stand-upovski maniri gledalce sko­zi matematicne, konceptualne in emo­tivne perspektive popelje v središce gledališkega eksperimenta, kjer se za­brišejo meje med funkcijami gledalca, umetnika in umetniškega dela, odpre številne filozofske razprave in odkriva nove poti do hitrega zaslužka. S pomo-cjo zanimivih zgodovinskih podatkov, domislic in gledaliških eksperimentov prebrska svet umetnosti – z enim sa­mim ciljem – gledalca navdušiti nad umetnostjo. Slavnostne akademije so se udeleži­li župan Obcine Domžale Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, podž­upan Marjan Ravnikar, castni obcani, predsedniki krajevnih skupnostih, ob­cinske svetnice in svetniki, predstavni- POIŠCITENASTUDINAFACEBOOKU glasilo obcine domžale ki kulturnih in drugih organizacij ter številne obcanke in obcani. Slavnostni govornik Matjaž Brojan je v svojem na­govoru dal misliti marsikateremu ude­ležencu slavnostne akademije, saj je ob Prešernovih verzih podal dogajanja v današnjem casu, ko si nismo nic eno­tni, ko se pod noge mece polena drug drugemu, Slovenija stagnira, se pogre­za vse globlje v blato in je vse bolj odri­njena od Evrope, katere del smo. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek S sprejetjem odloka smo korak bližje vzpostavitvi službe za evropske projekte Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem podrocju obcinske uprave Obcine Domžale vzpostavlja novo organizacijsko enoto v okviru urada župana – službo za evropske projekte. Crpanje evropskih sredstev je pomem-la razvoj obcine. Na novo vzpostavlje­ben segment financiranja ter pomem-na služba bo pripravljala, vodila, ko­bno pripomore k napredku in razvoju ordinirala in izvajala razvojne projekte naše obcine. V ta namen bomo v okvi-obcine, iskala domace in tuje projektne ru urada župana oblikovali službo za partnerje, pripravljala projektno doku­evropske projekte, ki bo opravljala nalo-mentacijo, oddajala projektne prijave ge na podrocjih spremljanja razpisov za ter skrbela za vkljucevanje obcine v nepovratna sredstva na regionalnem, regionalne in mednarodne razvojne nacionalnem in mednarodnem nivoju, mreže. vodila postopke za pridobivanje sred­stev iz evropskih skladov ter omogoca-Obcina Domžale, Urad župana SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 900 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domža­le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. aktualno Slavnostni govor na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku Govornik: Matjaž Brojan, upokojeni novinar - urednik, publicist Spoštovani prijatelji, dragi France: locno in krvavo, ko se je blagoslavlja-Ogovarjam te, Slovenca, za vse case, lo morilsko orožje. Do kdaj bo trajal ki s svojim življenjem, delom in pe-ta tvoj, v Krstu pri Savici izpovedan sniškim izrocilom ožarjaš moj in kruti slovenski sindrom »Slovenec naš slovenski svet. 150 let sva živela že mori Slovenca brata«? vsaksebi položena v cas, a vendar te Izdajalci pac ne morejo in nikoli prosim, ceprav sva tako oddaljena ne bodo osvoboditelji naroda, kot ne v casu, da mi dovoliš ta osebni stik. bodo nikoli postali osamosvojitelji ti-Nisem ne prvi, zadnji pa tudi ne, ki sti, ki so bili pred 30 leti proti osamo­želi na takle neposreden nacin spre-svajanju, zdaj pa jih na zaslonih gle­govoriti z njim, torej s teboj, ki mu damo sedece v prvi vrsti množicnih izjemnost in karizmaticnost za vse osamosvojitvenih, seveda tudi loce­case priznavajo vsi. nih prireditev in predstav. Poseben si bil, France, Sokratu Dragi France: ti tam zgoraj, od ko­podoben: preprost, navaden, domac, der gledaš svojo deželo kot nekaj, za a v vsem drugacen od drugih. Bil si kar na svetu ni presežka in lepšega nesprejeta, neugledna, skoraj nele-kraja, kot je z okolico ta podoba raja. pa posoda najvišjih, najlepših misli, Pa ni vec, dragi pesnik! Unicili smo resnic in negotovih želja. Nadzemski to lepoto, ko podoba raja gineva pod v svoji zemski ponižnosti in poniža-bremeni gorecih postojank smeti in nosti. Bil si Ti, France, na nek nacin tlecih kosov avtomobilskih pnevma-Domžalec. Našim ljudem se je tako tik, tone v meglicah vse slabšega zra­reklo takrat, ko si leta 1834 prihajal ka, ob vodah, kjer se ribe obracajo na ali vsaj nekajkrat prišel na Goricico k hrbet, ko nas preplavljajo smeti in stricu Francu, Ksaverju Prešernu, žu-blato cistilnih naprav. Kakšna kon­pniku na našem hribcu, na obisk. kretna in kakšna duhovna polucija! Blato, ki ga nihce noce prevzeti tudi Na prijaznem, ravnem krajuob placilih velikih odškodnin. gricek vidi se zelen: Ta narod, ki nosi v srcu tvoja veli­ je kraljici v vecnem rajuka in vecna izrocila, ne more in noce že od nekdaj posvecen.priti do teh izrocil. Toliko razlicnih Sem odhaja množ.ca vernagrenkob se je zgrnilo nanj, ko nihce molit njega, v sveti hram, noce vec reci, ko je evidentno, da je bi bila. Saj ni res, ampak je: cas je za Le tujcem srece svit se v Kranji z razumevanjem lotevamo, saj ni ne ki dobrot je dal neizmernihcesar nag: ko pravosodje gleda stran, žalost in za jok vseh, ki iz casovne žari. volje ne pravega hotenja, da bi deja-na Marije prošnje nam. ko velike ribe bancništva ogoljufa-oddaljenosti gledate in z obžalova-Nos jo ti po koncu glave! nja obrnili v resnicno akcijo – od ni­jo narod za pet milijard in pol naro-njem gledate, takšno nepojmljivost, koder. Videti je, da je šibek tá, ki bo Tako poje tvoje besedilo pesmi o du ukradenega denarja, pravosod-kar se dogaja z jezikom. Tako si ti napisal! sebi mogel reci: odpušcam in pro-Goriški Mariji. Domžalci smo ti hva-je z vsem velikim aparatom pa gan-Ta cas doživljamo še novo kazen. Tudi, danes tudi France! O domo-sim odpušcanja. Tu je treba pritrdi­ležni za to pesem. Verjamemo, da si gsterjev v bankah za njihova dejanja Dobili smo družbo, ki ne zna vec ljubju veliko govorimo, a ob vseh ve-ti tistim, ki vedo povedati, da sta od­jo namenil naši gospe z Goricice. ne procesuira. Narod, ki je pregovor-utripati brez sofisticiranih naprav, likih besedah v šolah ni niti ene ure pušcanje in sprava zelo dolgotrajen Bilo je to nekoc, nekdaj pred sto no priden, ustvarjalen in marljiv, vse telefonov in drugega, kar postaja go-še, da bi otroci lahko izvedeli o veli-proces, ki ga morda na deklarativni in vec leti. Morda idilicno, a vendar to prenese; le odprtih oci gleda, kaj spodar naših življenj. kih delih naših velikih ljudi. ravni nekako uresnicujemo, v resni­ni bilo! Cas, ki ga zdaj živimo, nam se dogaja, pa ne more nic. Sprijaznil Preplavila so nas tako imenova-ci, to je v srcu pa ga mrzlovoljno po­podaljšuje, ohranja nekdanjo sprtost se je s tem, da ni nic mogoce storiti, na socialna omrežja, v zavesti, da Zemlja slovenska, predraga mati!daljšujemo iz preteklih v prihodnje mlado- in staroslovencev, klerikal-predvsem pa sprijaznjen s staro flav-jih moraš uporabljati, ce hoceš sploh Kdaj bo utihnil najin jok? case. Še huje je, da postaja duhovno cev in liberalcev pozneje, zdaj pa se zo, da ima narod pac tako oblast, ka-prav živeti: facebook, instagram, vi-Al’ kedaj bova vid’la vstatiizrocilo tem, ki prihajajo. pretaplja v pravo sovraštvo vaših in kršno si zasluži. Dober je le, da pla-berji, youtubi, twitterji, messenger-bratov jaz – ti cast otrok? Bojan Štih, znameniti sloven-naših. Nic ne pomaga, zgodovine se cuje, saj si to že davno zapisal: da ji, pa ti še nisem naštel vseh. Vsa ta ski dramatik in teoretik gledališca, ucimo na novo, saj se iz preteklih de-clovek toliko velja, kar placa. Kdaj je cudesa, ki jih ti na sreco še nisi po-Z bridkostjo so srce mi napolnile je nekoc rekel, da je praznik sprave janj nismo nic naucili. Napisal si, da bolj veljal tvoj zapis kot danes?! znal, so prinesla neslutene možnosti skelece misli, da Slovenec mile dan mrtvih ali vsi sveti. Tam, onkraj Slovenec mori Slovenca brata: nekoc Vse to, kar se nam dogaja, je v vsem, tudi podivjanim ljudem tega ne ljubi matere, vanj upajoceso že vsi tisti, ki so se že spravili, ko z meci, potem s puškami, zdaj bitka ozadju ali celo v središcu problema casa. Na omejenih, s tujkami poime-želje rodile so prehrepenece,jih nihce vec ne sprašuje, kje in ciga­na socialnih omrežjih. Nic manj bra-povezano z denarjem. So casi pac novanih omrežjih, se je sprožila stra-da zbudil bi Slovenšc’no celo, vi so bili. Tega dne edinemu dnevu v tomorna ni! Ne pomagajo nobeni do-taki, da je denar osrednje stvari, ban-šna produkcija žaljivk, primitivnosti, da bi vrnili k nam se casi srece. letu zaživimo v spravi, ki jo ‘in situ’ bri sklepi, žal, ne navidezna sprava, cne, zavarovalniške in druge institu-poniževanj, sramotenj, omalovaže-udejanjajo tisti, ki jih tega dne obi-v kateri oba akterja držita fige v že-cije pa so okolje, kjer bolj kot kjerko-vanj. Videti je, da se nekateri ob teh Himno imamo: najlepšo, najbolj šcemo. pih, ne maše za domovino: vse gre li pride v transakcijah z njim, njego-nezaslišanostih prav skušajo, kdo bo clovecno, obdarjeno s tvojimi verzi. Kako dalec smo – neenotni- od svojo pot v vse krutejšo razprtost vim velicastvom denarjem – do izra-bolj žaljiv, nizkoten in pritlehen. Ta Vsem želiš, privošciš, namenjaš naj-srece. Neenotni smo šibki! Kljub naroda, katerega dejstvo, da živimo za požrešnost nikoli potešena nena-povodenj grozljivosti se je razlila ši-lepše svoje misli o bratstvu vseh na-Zdravljici se še vedno najdejo tisti, ki na geometrijski polovici dveh loce-sitnost mladih povzpetnežev in ne-rom slovenski svet, vse to pa je dalo rodov v velelepi pesmi, ki bi morala košcek za košckom trgajo skozi sto­nih polov, ne razume nihce, Evropa zaslišana lakomnost. Vsi, ki so vklju-krila najgršim lastnostnim ljudi, ki biti himna Evrope. A kako bo ta ma-letja že našo deželo. Sto let bo okto­še najmanj. Kdo se bo še v tej Evro-ceni v ta divji, nebrzdani ples milijo-ne trpijo ob sebi soljudi, ki so dobri, ter Evrope združevala, ko pa se še mi bra, odkar so nam z goljufivim, pre-pi ukvarjal z zdaj že osmo desetletje nov in milijard tudi zdaj zelo dobro pravicni, socutni. med seboj ne moremo zbratiti in se varantskim plebiscitom odtrgali Ko­sovražnimi dejavniki, katerih imajo vedo, da le petica da ime slovece, da Prišli smo tja, od koder je mogo-dvigniti tja, kamor z željami pošilja-roško ter z njo 4000 vasic in krajev. oboji vsak po štiri delegirane v parla-clovek toliko velja, kar placa. ce zlesti samo še navzgor k – tako je mo druge? Kaj nam je v takem storiti, Fran-mentu evropske skupnosti. Tam ena-videti – nedoseženim vzorom in ide-»Ne vrag, le sosed bo mejak!« si ce? Stopiti na tvojo pot poenotenja, ko razdvojeni in sprti v svojih pogle-Videl povsod si, kak išcejo alom naroda, viziji, kakršno si ti po-bolj v želji kot realnosti, ki naj se k izvirom slovenstva, v uresniceva­dih delujejo in kažejo, kako je v do-denarje,stavljal. Od nje smo svetlobna leta zgodi, zapisal. Mi tvojega ideala ne nje tvoje najvecje želje: da bi Sloven-movini. kak se le vklanjajo zlatemu boju oddaljeni. uresnicujemo, kako naj bi ga ure-ci bili eno. To si nam v vec oblikah Tu je tako, da cloveka, ki je nedol-… sniceval sosed, ki ves cas pogledu-izpovedal, zapustil in izrocil kot naj­žen, ko mu krivde ne dokažejo, ka-Kje bratoljuba si videl oltarje? Na tleh leže slovenstva stebri je k nam? Od dveh žlic vode tam doli pomembnejše sporocilo, dedišcino: znujejo s tem, da mu ne recejo – brez Nisi jih! stari, hoce eno. Tako dalec je prišel ta so-najvrednejšo od vseh dragotin, ko­dokazane krivde ni, ampak pocakajo v domacih šegah utrjene postave,sed, da nam bo jutri, ce ne pa v bli-likor jih premore slovenska duhov-in recejo – vaš primer je zastaral. To Odvzeta nam je polna uprav-jece pod težkim jarmom sini žnjih desetletjih, postavljal novo na zavest. in druge, duha naroda razjedajoce na sposobnost ravnati s svojim bla-Slave. mejo nekje okoli Postojne. Mi bomo stvari, unicujejo lepoto dejstva, da gom. Nekdanji slovenski podjetno-pa spet peli tvojo maksimo iz Zdra-Da bi nebesa milost nam skazale, smo Slovenci, živeci v svoji, najlepši sti so pristrigli krila tujci, stare šege Ostareli jecijo še posebej, ko že vljice, – da ta ne bo vrag, ampak do-otajat Krajna našega sinove:in osamosvojeni državi, ki jo razgra-nadomešcajo naši prazniki hallowe-itak nosijo jarem starosti. Tam ob bri mejak! Njih in Slovencev vseh okrog jujejo nelepe stvari. en, valentinovo in nekaj drugih, z vi-množici, ko so le redki pospravlje-Nic nam ne ostaja, šibkim kot rodove Tu v tej maternici naroda, ki si sokošolskim jezikom, ki kmalu uza-ni v le nekaj domovih, jecijo. Druž-smo drugega, kot da se povežemo v z domac’mi pesmam Orfeja mu France duhovni oce, eni prisega-konjeno ne bo naš. Znano je, da na ba jim je z vse višjimi cenami posta-strnjenost, kakršno smo mogli doži-postale.jo na današnje nastavke nekdanje re-visokošolskem študiju zelo resno la nekakšna kolektivna maceha. Lju-veti v tistem cudovitem casu pred 30 Da bi nam srca vnel za cast volucije, pa ceprav so jo zaznamova-obravnavajo predlog, da bo naša štu-dem, ki so dali skozi NOB, hude po-leti. Casu spravljenosti med seboj, ko dežele, li množicni povojni zlocini, ter 600 dirajoca mladina govorila, posluša-vojne case, ko so – zdaj kaže ne zase so nam v skupnem utripu hkrati za-med nami potolažil razprtijegrobišc, ki so nastala v casu, med la in opravljala izpite v anglešcini – zgradili nekaterim krasno ugodje drhtela srca v eni sami misli obstan-in spet zedinil rod Slovenšc’ne vojno in ko je bilo vojne že konec. in tako bodo morda pesniki peli ‘po in udobje. ka naroda: ob ogroženosti, ki nas je cele. Ne želi se, da bi se kosti razkopa-slovensko’ v tem jeziku: ceprav pri-Tu pred nosom so tujci za ne-v strahu edina združevala. Ali mo-vale in pokopavali mrtvi, s tem pa padamo najlepšemu jeziku z dvojino kaj ponižujocih centov kupili naj-ramo res doživljati resnicno ali vno-Vsem vam želim lep praznik in vse oživljala resnica o razkrajajoci clo-in vsem okrasjem, ki si ga, France, vrednejše gospodarske subjekte vicno ogroženost vsega, kar naš na-dobro. vecnosti! Drugi spet v branjenju ‘svo-vkljucil v svoj pesniški svet. Tega že-naše državice: Japonci, Nemci, Rusi, rod v sebi nosi? Tega, da nam jemlje­jih’ zagovarjajo kolaboracijo in mar-lijo tacas noro zaznamovati s še tem, Ukrajinci in Kitajci, ki postopoma jo dragotino, se zavemo samo, ko Matjaž Brojan, ginalizirajo svoje zlocine, ki so se na da bo ženski mogoce reci gospod, to-preplavljajo planet in našo Sloveni-nam gre zares za nohte. Nic ni vide-v Domžalah, 6. februarja 2020, Urhu in drugod dogajali enako krvo-rej on, moškemu pa gospa, ona naj jo tudi. ti, da se tega sociološkega problema v Kulturnem domu Franca Bernika iz urada župana Nacrtovane obcinske investicije Prizidava jedilnice in preureditev kuhinje na Osnovni šoli Domžale Za izvedbo projekta rekonstrukcije oziroma prizidave jedilnice na OŠ Domžale je že pridobljeno pravno-mocno gradbeno dovoljenje. Izbran je že tudi izvajalec gradbeno obrtni­ških del. Ocenjena vrednost investi­cije znaša 1,16 milijona evrov z DDV. Hkrati z razširitvijo jedilnice se bo preuredila tudi kuhinja. Nova jedil­nica za ucence s kapaciteto 216 sede­žev bo kot dozidava umešcena med severni in zahodni trakt šole in se bo raztezala proti obstojeci atletski stezi. Prizidek jedilnice, ki se bo raztezal do maksimalnih tlorisnih dimenzij 24,2 krat 17,7 metrov, bo izveden kot enovit prostor, delno vkopan, z ravno streho in nivojsko usklajen z ravnjo obstojece kleti oziroma kuhinje. Most cez Kamniško Bistrico ob vznožju Šumberka bo kmalu deležen prenove Obcina Domžale zacenja z rekon­strukcijo mostu za pešce in kolesarje cez Kamniško Bistrico pri Šumberku, saj je obstojeci most preozek in dotra­jan. V casu prenove mostu bo pešcem in kolesarjem omogocen prehod. Novi most za pešce in kolesarje je zasnovan sodobno, z ustrezno širino ter bo po-leg pešcem in kolesarjem obcasno na­menjen tudi za intervencijska vozila z omejeno težo. Brv je zasnovana kot integralna prednapeta betonska kon­strukcija, ki premošca reko v dveh raz­ponih svetle dolžine 28,3 + 8,8 metra ter skupne širine 4,10 metra. Celotna dolžina brvi je približno 39,25 metra. Dela bo izvajalo podjetje RGP, d. o. o., v vrednosti 249.434,48 evra brez DDV. Dela nacrtujemo v obdobju od marca do avgusta 2020. Poseg v samo strugo Obcina Domžale v ožjem izboru za prejem Zlati kamen 2020 – najbolj prodorna obcina Nagrada Zlati kamen se je v slovenskem prostoru uveljavila kot oskar za slovenske obcine. bomo izvedli v casu, ki ne ovira drste­nja rib in mrestenja dvoživk. Obnova ceste Rova–Dolenje Obstojeca cesta med naselji Rova in Dolenje je v slabem stanju, zato na-crtujemo rekonstrukcijo tega dela cestišca skladno z izdelano projektno dokumentacijo ter razpoložljivimi proracunskimi sredstvi. Gre za re-konstrukcijo ceste v dolžini slabega kilometra. Rekonstrukcija predvide­va razširitev obstojecega vozišca za približno pol metra ter ureditev od­vodnjavanja. Razširitev ceste pomeni poseg v zasebna zemljišca, zato smo že v prejšnjem letu in zacetku leto­šnjega leta pridobili vecino dovoljenj za poseg in ureditev razširjenega ce­stišca. Ce manjkajocih dovoljenj do zacetka gradnje ne bomo uspeli pri­dobiti, se bo rekonstrukcija ceste iz­vedla v manjšem odseku. Na javnem razpisu je bil izbran izvajalec Stra-bag, d. o. o., ki je ponudil cenovno najugodnejšo ponudbo za omenjena dela v višini 210.058,26 evra z DDV. Z deli bomo predvidoma zaceli 2. mar-ca 2020. Obcina Domžale, Urad župana Nagrado Zlati kamen prejmejo obcine kot priznanje za razvojno prodornost. Pri tem se posebej osredotocamo na aktivnosti – na inovativne in spre­tne razvojne prijeme, ki lahko veljajo kot primer dobre prakse in ki lahko pripeljejo do vecjega razvojnega pre­boja. V postopku izbora pretresemo vsako leto vseh 212 obcin. Pri ocenah uporabljamo kvantitativna in kvalita­tivna merila, na koncu pa ima zadnjo besedo strokovni svet Zlatega kamna. To je neodvisno in strokovno telo, ki ga tvorijo priznani strokovnjaki s treh univerz in prakse. V slovensko ISSO raziskavo je vkljucenih vec kot šestdeset kljucnih indikatorjev ra­zvojne uspešnosti, ki merijo razvojni napredek slovenskih obcin na osmih podrocjih: demografija, ucinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politicno kulturo in okolje. V analizo so avtomaticno vkljucene vse sloven-ske obcine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave. Vsako leto ima izbor poseben poudarek, rdeco nit. Letos je to pripravljenost obcin na prihodnost: kje so obcine znale naj­bolje integrirati sodobne tehnologije v razvoj kraja in kje so razvoj zasno­vali tako, da kar najbolje odgovarja na glavne izzive prihodnosti v narav­nem in širšem družbenem okolju. Fi­nalistke za nagrado Zlati kamen 2020 so bile obcine: Kranj, Jezersko, Idrija, Domžale, Krško, Trbovlje, Slovenske Konjice, Velenje, Cerkvenjak, Mari-bor in Murska Sobota. Nagrado Zlati kamen 2020 za najbolj razvojno pro-dorno obcino je letos prejela Obcina Idrija. Obcina Domžale je prejela plake-to za najbolj prodorno obcino v osre­dnji in jugovzhodni Sloveniji. V iz­bor je bila poleg naše obcine uvršce­na še Obcina Trbovlje, ki je bila izbra­na za najbolj prodorno obcino v osre­dnji in jugovzhodni Sloveniji. Plake-to je prevzela podžupanja mag. Rena­ta Kosec, ki je poudarila, da so ravno dogodki tista pika na i kakovosti biva­nja v Domžalah in da so številne prire­ditve samo odraz našega slogana Pro-stor zadovoljnih ljudi. V obrazložitvi za našo obcino je strokovna komisija zapisala: Domžale izstopajo po skrbi za ran-ljive skupine, po skrbi za dobro pod-jetniško klimo in po izjemno pestrem dogajanju na razlicnih podrocjih. Leta 2019 so priredili prvi festival podje­tništva za starejše pri nas. Domžale so med kraji z najbolj živahnim pod-jetniškim utripom. Prebivalcem omo­gocajo za slovenske razmere nadpov­precno raven kakovosti bivanja. O tem prica tudi mesecni seznam dogodkov na športnem in kulturnem podrocju v obcinskem glasilu, ki je obicajno dolg kar štiri strani. Besedilo in foto: Planet GV letnik lx | februar 2020 | številka 2 slamnik | 5 Na sejmu Alpe-Adria tudi Pravljicni Šumberk Konec januarja 2020 je svoja vrata odprl 31. sejem Alpe-Adria. Na sejmu se je predstavilo 500 ponudnikov iz 13 držav, med njimi se je s pravljicno-doživljajsko potjo Pravljicni Šumberk v okviru Turizma Ljubljana in regije Osrednja Slovenije predstavila tudi obcina Domžale. Na mednarodnem sejmu za zeleni, aktivni turizem ter kamping in kara­vaning ste se lahko seznanili s turi­sticno ponudbo Ljubljane in regije Osrednja Slovenija. V okviru Turizma Ljubljana in regije Osrednja Sloveni­ja sta bili letošnji glavni temi ponud­ba Turisticne kartice Ljubljana ter pohodne poti v prestolnici in njeni regiji. Na predstavitvenem prostoru so obiskovalci lahko spoznali širok nabor možnosti in ugodnosti turi­sticne kartice, poseben poudarek pa je bil tudi na družinskih doživetjih znotraj pohodnih poti. Mira Becan, vodja službe za turizem na Obcini Domžale, nam je povedala, da dom­žalska obcina na sejmu Alpe-Adria sodeluje že tretje leto, kjer se pred­stavljajo pod okriljem Turizma Lju­bljana in regije Osrednja Slovenija. Ker je bil letos na sejmu poudarek na družinskem turizmu in pohodniških poteh, se je obcina Domžale predsta­vila s pravljicno-doživljajsko potjo Pravljicni Šumberk. Ta je del Tran-sverzale pravljicno-doživljajskih poti po Sloveniji. Poleg domžalske­ga Pravljicnega Šumberka so te poti še: Polhov doživljajski park (Polhov Gradec), Pot mocvirskih škratov na Mali plac (Ljubljansko barje) in Pot pastirskih škratov na Krvavcu. Po-leg tega se obcina Domžale na sejmu predstavlja tudi z ostalimi turisticni-mi produkti in znamenitostmi Dom-žal, oglaševalo se je pustovanje na Viru in Poletni kulturni festival Stu-denec. V soboto se jim je na stojnici pridružil tudi hrošcek Simon, ma-skota Obcine Domžale. Po besedah Mire Becan je bilo letos na sejmu vec vsebine kot lani, pa tudi obisk je bil presenetljivo velik. Takšen sejem je po njenih besedah tudi priložnost za mreženje in druženje s predstavniki drugih turisticnih organizacij ter lo-kalnih skupnosti.  Miha Ulcar Foto: Teja Hauptman iz urada župana Trideset let v službi pusta Uvod v letošnjega pusta se je za Pustno sekcijo Stricek zacel z njihovim rednim letnim obcnim zborom, ki je potekal v soboto, 11. januarja, v Kulturnem domu na Viru. Letos je jubilejni obcni zbor potekal teka po virskih ulicah. Na karnevalu še v prav posebnem vzdušju, saj so se je nastopilo 28 domacih in gostujocih na odru zbrali vsi, ki so pred trideseti-skupinskih mask, prav vsaka pa je iz-mi leti ‘zakrivili’ pustno dogajanje, ki stopala s svojo razlicnostjo, barvito­smo mu prica vsako leto. Vsem, ki so stjo, zabavnostjo in tematsko obarva­zaslužni, da se že tri desetletja na Viru nostjo. Zaradi tega in obiskovalcev, ki živi za pusta, so podelili tudi posebna priznanja, kar se ob jubileju vsekakor spodobi. So pa glavni krivci zbranim na obcnem zboru prikazali, kako so se pred tridesetimi leti ob kozarcku ali dveh na hitro zmenili za pustno doga­janje, ki je preraslo v tradicijo. Zadovoljstva ob jubileju ni skrival predsednik Pustne sekcije Stricek Pe­ter Kosec-Pipi, ki je dejal, da so zelo ponosni na tradicijo, na mocno nit, ki povezuje staro in mlado že toli­ko let: »V vseh teh letih se je zamenja-lo kar nekaj predsednikov kot tudi mi-nistrov. Padci in vzponi, viharji, mirno morje, sklepcnost, nestrinjanje, vse to nas skozi leto povezuje. Kljub vsemu pa naše clane, ministre in ostale deležnike vodi skupni in jasen cilj. Smo kot veli­ka družina, ne obupamo in plujemo na­prej z ekipo pridnih ministrov in mini-stric, ki stojijo ob meni v mojem 10-le­tnem predsedovanju.« Tudi letos so na svoj racun prišli naj­mlajši, saj sta Pustna sekcija Stricek in služba za turizem Obcine Domžale za njih na pustno soboto na dveh loka­cijah pripravila otroški pustni rajanji, ki sta bili povezani s pustno povorko. Dogajanje se je zacelo najprej v Cešmi­novem parku v Domžalah, kjer sta ne­pregledno množico otrok zabavala zaj-cek Sladko in mama Zdravka. Poskr­bela sta tudi za vkljucitev kurentov in razdelitev slastnih Ivankinih krofov, s katerimi so se posladkale male pisane maškarce. Organizirana povorka je v spremstvu kurentov, Godbe Domžale in domžalskih mažoretk krenila iz Ce­šminovega parka po sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici do prireditvene­ga šotora na Viru, kjer je sledila veli­ka pustna zabava s carovnikom Uršo­linom in Ledeno kraljico. Tam so male maškarce carovniku Uršolinu s pu­stnimi plesi, carovnijami, norcijami in vragolijami pomagali priklicati po­mlad. V nadaljevanju je sledilo veliko družinsko pustno rajanje, na katerem je zbrane zabaval slavni raper Nipke. Ko je padla noc, so na svoj racun prišle še velike maškare, saj je zanje potekala najbolj nora pustna zabava v deželi pod Alpami. Velike maškare so letos zabavali Kingstoni in Vili Re-snik. Pustni žur, na katerem so nagra­dili tudi najizvirnejše maske, pa je tra­jal vse do takrat, ko so virski petelini oznanili, da se noc preveša v dan. Seveda pa je krona dogajanja vsa­koletni veliki pustni karneval, ki po­vsako leto napolnijo Bukovcevo cesto, da si ogledajo pisano drušcino ma-škar, je pustni karneval na Viru postal eden najvecjih v Sloveniji.  Miha Ulcar Foto: Karin Božic Zupancic veliki intervju DO NOVINARJEV NIKOLI NISMO BILI VSILJIVI TEJA HAUPTMAN, SVETOVALKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI NA OBCINI DOMŽALE, V ODHODU Ko sva se pripravljali pogovor za Slamnik, je bila še zaposlena na Obcini Domžale, kjer je štiri leta in pol opravljala delo svetovalke za odnose z javnostmi in med drugim kot desna roka neposredno skrbela tudi za javno podobo župana Tonija Dragarja. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc Z daj se je odlocila za spre­membo, da naredi korak naprej, da sprejme nove izzive in poišce nove prilo­žnosti. Številni so kmalu po njenem prihodu na Obcino Domžale opazili njeno delo, profesionalni odnos, odprtost, prijaznost in korektnost. Mnogi, ki smo delali z njo, jo bomo pogrešali, saj je pustila velik pecat in bila zraven ali pa na celu števil­nih projektov. Po poklicu je magi-strica novinarskih študij in diplo­mantka londonske šole za odnose z javnostmi. V tem casu je postala tudi pooblašcenka UE Domžale za sklepanje zakonskih zvez. Morda za zacetek opišeš, kakšno je delo svetovalke za odnose z javnostjo? Gre za izjemno dinamicno in zani­mivo delo, veliko opravka je s pisno in ustno korespondenco, racunalnik in telefon sta obvezna pripomoc­ka, sporazumevaš se z ljudmi oziro-ma razlicnimi javnostmi, si vez med njimi in županom, na tekocem mo-raš biti z dogajanjem v vodstvu in vsemi pomembnimi projekti znotraj in izven hiše, organiziraš dogodke, predvsem pa je to timsko delo, si v nenehnem kontaktu z najrazlicnej­šimi informacijami. Vse je poveza-no s komunikacijo, vizijo in cilji de­lodajalca. Delovnik mine s svetlob-no hitrostjo. Skratka, delo, pisano meni na kožo. Zakaj so sploh pomembni odnosi z javnostjo? Stiki z javnostjo so pomembni zara­di sporazumevanja med neko organi­zacijo in njenimi javnostmi, kot so v primeru obcine obcinski svetniki, ca-stni obcani, krajevne skupnosti, ob­canke in obcani, investitorji, zapo­sleni v obcinski upravi, javni zavodi, odbori. Morda se definiciji še najbolj približa Britansko društvo za odno­se z javnostmi, ki pravi, da se odnosi z javnostjo ukvarjajo z ugledom – re-zultatom tega, kar delate, kar sami pravite in kar drugi pravijo o vas. Na-vsezadnje ima tudi Obcina Domžale znotraj Urada župana odnose z jav­nostmi, ki s komuniciranjem stremi k uresnicevanju organizacijskih name-nov in služenju javnemu interesu. Kakšna je pri stikih z javnostmi meja in pomembnost iskrenosti, resnice, ali je morda važnejši vtis, koncni cilj in podoba posameznika? Vse od naštetega je pomembno. Spo-rocilo za javnost ali ena novica mo-rata vsebovati tako resnico kot kljuc­no sporocilo s podprto izjavo akterja zgodbe. Vtis si gledalec, poslušalec oziroma bralec ustvari sam, na pod-lagi videnega, slišanega ali prebra­nega. Vse je med seboj povezano. Ce ena stvar ne bo ‘špilala’, potem se bo v gledalcu porajal dvom oziroma bo ta posameznik pri njem scasoma iz­gubil kredibilnost. Na Obcino Domžale si prišla junija 2015. Zakaj Domžale? Moje vodilo obenem je, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Spoštovanje do drugih in do njihovega drugacnega mnenja je nekaj, kar nas bogati in nas hkrati ne dela enake. Lepota razlicnosti. Domžale so prišle v moje življenju po nekem srecnem spletu okoli-šcin. V Kranju sem spoznala Dom-žalcana, ki me je zvabil v to obcino. Takoj sem se navadila na novo oko­lje in tudi kmalu vzljubila to obci-no. Moja želja je bila, da si delov-no mesto približam kraju, kjer semdoma. Župan Toni Dragar je v ti-stem obdobju ravno iskal novo pi-arovko in po dveh sestankih izbr al mene. Za to sem mu še danes neiz- Kakšna je bila situacija na podrocju, ki si ga pokrivala? Cesa si se najprej lotila? Še danes se zelo živo spominjam pr-vega dneva. Hitro sem padla no-tri, vse me je zanimalo, predvsem pa sem skušala nadaljevati delo bi-vše piarovke. Kmalu je postalo ja­sno, da se piar na naši obcini pre­vec ukvarja z organizacijo številnih dogodkov. To se je pozneje s službo za turizem tudi delno rešilo. Pred­ merno hvaležna. Mislim, da si bolj - vsem sem pa ugotovila, da se podo­ šega nacina, da dodobra spoznam domaco lokalno skupnost, ne bi mogla zamisliti. ba Domžal v javnosti pojavlja tako razlicno, da je bil moj prvi vecji pro-jekt celostna graficna podoba obci­ ne – najprej smo raziskali stanje po­javnosti, dolocili karakter obcine in izgled primarnega znaka ter iz tega potem izpeljali vse možne elemente, od dopisnega lista, prirocnika s pra­vili uporabe vseh pojavnih elemen­tov do razno raznega promocijske­ga materiala. Bilo je opaziti kar nekaj sprememb pri utrditvi celostne podobe Obcine Domžale? Predvsem smo dosegli, da se je po­doba Obcine Domžale pricela upo­rabljati enotno. Tu pa tam še ve­dno odkrijem stare pojavne obli­ke, a stanje je mnogo bolj izcišceno kot pred štirimi leti. Celostna gra­ficna podoba je ‘sveta stvar’, tako kot ime, ki ga ne moreš kar vsa­kic napisati drugace. To je tako, kot bi bila jaz danes Teja, jutri pa Tea. Skratka, proces prenove podobe še vedno poteka, še vedno ucimo in opozarjamo društva in zavode o pravilni pojavnosti našega znaka. In želela bi si, da bo tudi nekdo za menoj lepo skrbel za celostno po­dobo obcine. Kakšne pa so bile tvoje izkušnje z novinarji in mediji? V glavnem so moje izkušnje pozitiv­ne. Z vsemi smo imeli vedno korek­tne in spoštljive odnose, vedno smo se trudili, da jim priskrbimo odgo­vore oziroma izjave takrat, ko so toželeli. Živimo v casu, ko novinarji želijo do informacij dostopati takoj in zdaj, ceprav jim tega nismo dol­žni dati v tako rekoc istem trenut­ku. Zakon o medijih nas obvezu­je, da to storimo v roku sedmih de­lovnih dnevih. Ce samo ponazorim s številkami, v lanskem letu smo prejeli kar osemdeset novinarskih vprašanj, od tega jih je bilo osem- Sledi svojim sanjam, ce si boš le dovolj mocno necesa želel, potem ti bo to slej kot prej tudi uspelo. Jaz verjamem v to. Poslušati se je treba in se ne prevec ozirati na to, kaj bo rekla okolica. deset odstotkov s strani enega in is-tega medija. Kljub dejstvu, da sta na leto organizirani dve novinar-ski konferenci, na kateri so vedno dane priložnosti za takšna in dru­gacna vprašanja. Tvoja skrb je bil tudi protokol. Se spomniš kakšnega zanimivegadogodka, anekdote? Ko delaš protokol, je prvi kontakt s povabljenimi vabilo. Najveckrat se nam je zgodilo, da so bile adreme (seznam ljudi z naslovi in kontak-ti op. a.) zastarele. Tako hitro pri­haja do sprememb pri podatkih, da letnik lx | februar 2020 | številka 2 slamnik | 7 veliki intervju Družino postavljam na prvo mesto. Je moje varno zavetje in moj vecni pristan. Izredno sem ponosna na mojega moža, zelo ga cenim in podpiram na njegovi uspešni trenerski poti. Trudiva se, da bi oba otroka ob vsem tem vzgojila v dve odgovorni in samostojni osebi. smo veckrat prejeli vrnjeno pošto ali celo sporocilo, da je prejemnik umrl. Po uvedbi GDPR so se tudi naše adreme mocno skrcile. Nikoli nimaš v resnici sveže adreme, nek-do se poroci ali preseli, in že se lah­ko pripeti, da nekdo ne prejme va­bila. Morda še ta spodrsljaj, da smo v prejšnjem mandatu po nesreci pozabili na dogodke povabiti po­slanca državnega zbora, živecega v Domžalah. Še dobro, da nam tega nikoli ni ocital, reciva, da je razu­mel to napako. Pozneje smo podob­ne zagate reševali tako, da nas je kar nekaj sodelavcev pregledovalo seznam prejemnikov, da se nam kaj podobnega ne bi vec pripetilo. Je Obcina Domžale primerno zastopana v glavnih medijih, se o njej dovolj poroca? Ravno to je bila tema zadnjega obi-ska novinarke iz Radia Slovenija. Govorila je o tem, da ne sliši pogo-sto o dogajanju v naši obcini. Jaz bi rekla, da je v glavnih medijih, v mi-slim imam nacionalne medije, za­stopana povsem primerno in tudi takrat, ko se zgodi nekaj kljucne­ga za našo obcino. Hitro pa se zgodi, da si prevec v medijih, vendar to ni­koli ni bilo prevec zaželeno. Ce po­vzamem splošno mnenje mojih ko­legic in kolegov novinarjev, ti pravi­jo, da sem srecnica, ker živim v ure­jeni in dobro situirani obcini, ki ni znana po škandalih in cudnih peri­petijah. Lahko recem, da, kar se mi-nulega dela na Obcini tice, do novi­narjev nikoli nismo bili vsiljivi z vse­bino naših tem, menim celo obra­tno, da bi morda lahko novinarjem bolj pogosto pošiljali sporocila za javnost. Vse bolj so pomembni tudi družabni mediji … Kako deluje na tem podrocju Obcina Domžale? Obcina Domžale se je že pred leti zavedala, da se tudi odnosi z jav­nostmi selijo na družbena omrež­ja, ki so bili za nas le še en kanal za komuniciranje. Danes je Obcina Domžale zastopana tudi na družbe­nih omrežjih, kot institucija na fa-cebook strani, kot Visit Domžale in Kuhna na plac pa tudi na insta-gram profilih. Kot zadnji je bil od­prt tudi profil za dogodke Carobno mesto, kjer je bilo v enem mesecu zbranih vec kot tisoc sledilcev. Vse­kakor so družbena omrežja dober pripomocek za obvešcanje, vseka­kor pa ne edini. Družbena omrež­ja smo naceloma uporabljali za na­povedi dogodkov, nujna obvestila in objavo fotografij. Je pa nujno, da se za komuniciranje doloci tocen protokol delovanja. Najbolj všecen v tem momentu je zagotovo insta-gram profil Visit Domžale, kjer so se v cudovite slikovne objave vklju-cili tudi obcani, ki radi živijo tu in prepoznajo lepote našega kraja. Kateri pa so bili tvoji najpomembnejši projekti, ki si jih vodila ali pa pri njih sodelovala? Eden prvih vecjih in lepših projek­tov je bila Kuhna na plac, kjer sem pomagala pri promociji in admini­straciji. Ko nismo vedeli, kaj nam bo prinesla prva Kuhna, koliko lju­di bo prišlo, ali smo sploh dovolj na glas napovedali dogodek. Bila je pravi bum in vsem je bilo noro všec, zato je Kuhna tudi vsako leto bolj rasla, se nadgrajevala. Letos kora­ka v peto sezono in tudi letos se bo trudila prinesti nekaj zanimivih no-vosti. Eden osrednjih dogodkov v obcini je prav gotovo Spoznajmo se, praznujmo skupaj v Cešminovem parku – gre za eno veliko simpa-ticno praznovanje rojstnega dneva obcine z obcani. Potem vsi dogod­ki v sklopu Carobnega decembra, še posebej v lepem spominu mi bo ostal zadnji projekt Carobno me-sto, ki je plod dolgoletne želje mno­gih obcank in obcanom po obuditvi Slamnikarskega parka tudi v dru­gih letnih casih. Mislim, da nam je odlicno uspelo za prvic, predvsem pa sem ponosna, da nam je v zgod­bo uspelo združiti uspešne Domžal-cane in da se je ta trud in sodelo­vanje odražal tudi v sami carobno­sti dogodkov. Ne smem pa pozabiti še projekta turisticni predstavitve­ni film obcine Domžale, krasen pro-jekt, ki nas je družil in povezoval skoraj eno leto. Potem so tu še tra­dicionalni Županov novoletni spre­jem, postavitev nove spletne strani obcine, fotografska razstava v Knji­žnici Domžale, obcinski koledar ob novem letu, protokolarna darila in številni dogodki, ki smo jih organi­zirali ali pa jih soorganizirali sku­paj z zavodi in društvi. Kakšna je po tvoje podoba Obcine Domžale v oceh slovenske javnosti? Koliko so pri tem pomembne tudi osebnosti, posamezniki, ki izhajajo iz tega okolja? Obcina Domžale še vedno slovi kot ugledna obcina z mocnim temeljem podjetništva in slamnikarske dedi-šcine. Standard bivanja v naši ob­cini je izredno visok, saj imamo do-bro razvito infrastrukturo, od vrt­cev, šol in tudi do neprecenljivih pogojev bivanja. Seveda pa so naj­vecji ambasadorji lokalne skupno­sti številni uspešni posamezniki z najrazlicnejših podrocij. Veliko njih sem uspela spoznati, z nekaterimi sem tudi delovala na projektih, ve­liko koristnega sem se naucila od njih. Se mi pa zdi, da je še veliko neodkritih posameznikov, ki delu­jejo skromno, ki se ne postavljajo v ospredje, so pa zaslužni za mnogo­katero dobro delo v lokalni skupno­sti. Tu mislim predvsem na številne prostovoljce, ki namenijo svoj cas in znanje za dobrobit naše družbe. In teh ni malo. Kakšno je tvoje sporocilo ob odhodu? Sledi svojim sanjam, ce si boš le dovolj mocno necesa želel, potem ti bo to slej kot prej tudi uspelo. Jaz verjamem v to. Poslušati se je treba in se ne prevec ozirati na to, kaj bo rekla okolica. Lažje sicer to doseže posameznik, neodvisen od drugih, kot to doseže skupnost. A vendar je vsak korak napredek in zlaga­nje kamenckov v mozaik. Moje vo­dilo obenem je, da lepa beseda ve­dno lepo mesto najde. Spoštovanje do drugih in do njihovega drugac­nega mnenja je nekaj, kar nas bo­gati in nas hkrati ne dela enake. Le-pota razlicnosti. Zakaj novi izzivi, sprememba, nova pot? Kot sem že zapisala na svojem fa-cebook profilu ob odhodu z obcine: Življenje je podobno vožnji s kole­som. Ce želiš ohranjati ravnotež­je, se moraš kar naprej gibati in po­ganjati pedala. Ko doživiš obcin­ske dogodke in delovne zadolžitve v vseh letnih casih in to nekaj let zapored, potem enostavno zmanj­ka kreativnih idej in delovne za­gnanosti, kot sem jih doživljala ob mojem prihodu na obcino. Hkra-ti se je mojemu možu življenje obr­nilo na glavo. Njegov poklic zahte­va veliko odsotnosti od doma in ad-ministrativne pomoci, tako da eno­stavno nisem zmogla vec usklaje­vati dveh služb hkrati. Poleg tega si pa že dolgo želiva nekaj ustvari-ti skupaj. Kaj bo zdaj predstavljalo težišce tvojega dela? Zaenkrat bom zadolžena za vso pa-pirologijo in administrativno po­moc. V glavnem bom pocela ena­ke zadeve kot do zdaj, le da na bolj športnem podrocju. Skrbela bom za organizacijo in promocijo aktivno­sti, ki so del pogodbenih obvezno­sti med Andrejem in sponzorji. Vse­kakor pa bo moje delo bolj fleksi­bilno, kar se delovnega casa tice. To pomeni, da bom lahko prisotna tudi na dirkah. Letos je na spore-du eno zanimivo kolesarsko leto, ki bo poleg vseh najvecjih dirk na sve­tu prineslo tudi olimpijsko preiz­kušnjo. Zelo veliko ti pomeni družina, si žena znanega kolesarja, ki zdaj opravlja še vedno pomembne naloge v kolesarstvu doma in v tujini, Andreja Hauptmana … Družino postavljam na prvo me-sto. Je moje varno zavetje in moj vecni pristan. Izredno sem pono­sna na mojega moža, zelo ga ce­nim in podpiram na njegovi uspe­šni trenerski poti. Trudiva se, da bi oba otroka ob vsem tem vzgojila v dve odgovorni in samostojni ose-bi. Obema veliko pomeni naš sku­pni cas. Je pa res, da je Andrej za­radi nove službe v tujini veliko na poti, zato je moja vloga doma v tem casu še toliko bolj pomembna. Ima-mo pa to sreco, da lahko zaradi nje­gove službe v tuji kolesarski ekipi tudi mi doživimo veliko lepih in ne­popisnih trenutkov naših kolesar­jev ter smo zato lahko povsem blizu kolesarske karavane. Je kolesarjenje tudi tvoja ljubezen? Res je. Kolesarjenje sem resda vzljubila šele po rojstvu obeh otrok. Neizmerno sem hvaležna, da mi je Andrej približal ta šport na nek prijazen in nevsiljiv nacin. Niko-li me ni silil na kolo ali me pretre­niral, vedno se je trudil prikazati ti-sto lepo plat športa na dveh kolesih – da se na kolesu tudi razgledaš na­okoli, spoznavaš pokrajine, se dru­žiš, in kar je najpomembneje, da pri aktivnosti tudi uživaš. Nikoli si nisem predstavljala, da bom ime-la tako rada vožnje v klanec, danes so mi ljubše kot vožnje po ravnini. Veliko vec zadošcenja mi ponudijo kot dolgocasna biljardna miza, kot temu rece Andrej. Pa še razgledi z vrha so mnogo bolj diha jemajo-ci kot razgledi v dolini. Veliko kole­sarskih podvigov je še na moji listi želja. Zdaj bom imela vsekakor vec razpoložljivega casa za kolo. . ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v pe­tek, 27. marca 2020. Rok za oddajo prispevkov je v cetrtek, 12. marca 2020, do 12. ure. 8 | slamnik številka 2|februar 2020|letnik lx POGLED CEZ MEJE MIGRACIJ Vkljucevanje ucencev iz drugih držav v naše šole Marko Drobne, Ema Cerar, Sonja Koželj Juhant, Kristina Zupancic – projektna skupina, in Milena Vidovic, ravnateljica OŠ Rodica Foto: Miro Pivar Šole se z vkljucevanjem ucen­cev iz drugih držav srecuje-mo vsako šolsko leto, njihovo število je odvisno od razlicnih (predvsem socialno-ekonomskih) de­javnikov (npr. zaposlitev vsaj enega od staršev, stanovanje). Zakon o osnovni šoli v 2. clenu opredeljuje cilje izobra­ževanja, med drugim vzgajanje za obce kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, ter vzga­janje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugacnosti in medseboj-no strpnost, za spoštovanje clovekovih pravic in temeljnih svobošcin. Vkljucitev otroka iz priseljene dru­žine zato ni samo formalnost (šoloob­vezen otrok mora v šolo), ampak je proces, v katerem se mora primarno razviti obcutek sprejetosti in varnosti v novem okolju, ob tem pa razlicno dolgo poteka še ucenje slovenšcine kot ucnega jezika. Proces odpira po­membna strokovna vprašanja, na katera strokovni delavci pogosto ni­mamo takojšnjih rešitev in odgovorov. O projektu in dejavnostih Projekt Pogled cez meje migracij je po­tekal na Osnovni šoli Rodica dve leti, od leta 2017 do 2019. Projekt je bil v za priseljeniške ucence in njihove okviru Erasmus+ namenjen ucni mo-družine, zlasti tiste, ki pridejo v pov­bilnosti osebja. Kot podrocje izbolj-sem nov šolski sistem. Publikacija je šav smo si izbrali podrocje migracij, prevedena v anglešcino, želimo pa, da predvsem delo z ucenci priseljenci in se jo prevede še v druge jezike, glede begunci. Cilji projekta so se skladali z na izvor priseljencev v obcini. evropskimi prioritetami tega obdobja, Z ucitelji drugih evropskih držav predvsem s Strateškim okvirjem za smo sodelovali na eTwinning platfor­evropsko sodelovanje v izobraževa-mi v skupnem projektu Let us all com-nju in usposabljanju (ET 2020). Tako bine, ki nam je omogocil izmenjavo smo v projektu poudarili izboljšanje idej in mnenj, predvsem pa skupno strategij, metod dela in oblik sodelo-souporabo gradiv pri delu. vanja pri delu z ucenci priseljenci z Oblikovali smo zloženko z zemlje­drugih jezikovnih obmocij. vidom, ki je namenjena priseljeniškim Z novimi znanji in metodami dela, družinam. Opremljena je z osnovnimi ki smo jih pridobili na strukturiranih informacijami o lokalnih ustanovah, tecajih v tujini, smo želeli utrditi in in s kontakti, ki so lahko priseljencem obogatiti vsebine, ki pripomorejo k v prvi fazi priseljevanja v veliko pomoc. nadaljnjemu ucenju o vrednotah med-Zloženka je prevedena v sedem jezikov, kulturnega sobivanja, ter s tem še bo-v katerih komunicirajo priseljenci v lje pripraviti ucence za sodelovanje z obcini. Izdelavo je financno podprla novimi ucenci priseljenci ali begunci. Obcina Domžale. Pri zasnovi in prido-Z ucenci smo oblikovali raznolike mo-bivanju informacij smo sodelovali z žnosti sodelovanja z ucenci priseljenci Miro Becan s Turisticno informacijske­ter dejavnosti, ki omogocajo vecje ra-ga centra Domžale. Zloženke vsebujejo zumevanje medkulturnih razlik, spre-tudi povezavo do spletnih razlicic ze­jemanje, razumevanje in spoštovanje mljevidov, ki omogocajo osnovno navi­razlicnosti in drugacnosti, razumeva-gacijo na mobilnih telefonih. nje sebe v odnosu do drugih, soocanje s predsodki in stereotipi. Ucenci so Izobraževanja v tujini spoznali razlicne oblike ucinkovitih Udeležili smo se dveh izobraževanj v tu­oblik komunikacij, se ucili, kako po-jini, da bi poglabili naše znanje na po­magati in se pogovarjati z nekom, ki drocju dela s priseljenci in begunci. Prvi prihaja iz drugega kulturnega okolja seminar je potekal v španski Granadi, ter uporabljati IKT tehnologijo, ki olaj-kjer smo poleg seminarskih vsebin šuje premagovanje jezikovnih ovir. (dela s priseljenci) znanje nadgradili s Na šoli smo uredili koticek za stro-prakticnimi izkušnjami na dveh vzgoj­kovne delavce z gradivi in seznamom no-izobraževalnih institucijah – prvo-literature za obravnavo medkulturnih in drugostopenjskega šolanja. tem, ki jih lahko uporabljajo pri pouku. Drugo izobraževanje je potekalo v Clani projektnega tima smo izvedli vec grškem mestu Pirej, kjer nas je poleg dejavnosti, ki so sledile ciljem projekta; odlicno pripravljenih vsebin seminarja med drugim smo izvedli vzorcne ure z obogatila tudi raznolika narodnostna medkulturnimi vsebinami, ki so bile sestava udeležencev, saj smo prihajali iz prilagojene otrokom glede na njihovo sedmih držav. Organizatorji so nas obšir­starost in njihove razvojne zmožnosti. no seznanili z delom z mladimi begunci Na podlagi naših izkušenj v okviru iz-v tamkajšnji šoli, namenjeni njihovemu obraževanj, kjer smo spoznali metode vkljucevanju v družbo in grško okolje. dela z begunci, smo pripravili nacrt Glavni doprinos izobraževanja pa je bil ravnanja ob vecjih migracijah, ki bi poudarek, da je v ospredju vedno clovek, bile lahko posledica naravnih ali dru-zato je bistvena clovecnost in zanjo is-gih nesrec. Pri tem so aktivno sodelo-krenost, socutnost, solidarnost. vali ucenci ter razvijali vešcine upra- Povezave na lokalni ravni vljanja in pomoci ob migracijskem valu. Priredili in dopolnili smo šolsko Ob odlocitvi, da želimo cilje in vsebi­publikacijo z osnovnimi podatki, ko-ne izvedenega projekta oživiti v dejan­ristnimi in pogosto nujno potrebnimi ski praksi lokalnega okolja, se nam je porodilo vprašanje, na kakšen nacin in v kolikšni meri se institucije naše obcine srecujejo s priseljenci. Ker smo želeli ‘nastaviti ušesa’ na terenu in ugotoviti, kaj se na tem podrocju do-gaja, smo pripravili polstrukturirane intervjuje, ki smo jih med novembrom 2019 in januarjem 2020 opravili v na­slednjih ustanovah: Zdravstvenem domu Domžale, Centru za zašcito in reševanje, Policijski postaji, Vrtcu Domžale, Vrtcu Urša Domžale, OŠ Venclja Perka, OŠ Rodica, OŠ Dob, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Dragomelj, SŠ Domžale, Knjižnici Domžale, Cen­tru za mlade, Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – Vzhod, enoti Domžale in Upravni enoti Domžale. Na vprašanja so odgovarjali pred­vsem vodstveni in svetovalni delavci, v manjši meri pa zaposleni, ki pokri­vajo podrocje priseljencev. Ugotovili smo, da imajo prav vse institucije stik s priseljenci, vecina je tudi zakonsko zavezanih k upoštevanju posebnosti dela z njimi. Intervjuvanci so sprego­vorili o praksah dela, posebej smo se osredotocili na izstopajoce probleme. Zanimalo nas je tudi, ali je zloženka, ki smo jo pripravili, dosegla svoj na-men in je dejansko uporabna. Naza­dnje pa so nas zanimala še izhodišca prihodnjega sodelovanja institucij na podrocju dela s priseljenci. Le nekaj intervjuvancev je izrazilo stališce, da izrazitih težav ne zaznavajo in ne vidijo dejanske potrebe po medin­stitucionalnem povezovanju. Vecina pa je v odgovorih izpostavila konkretne pri-mere, ki bi potrebovali jasno presojo in angažirano skupno delovanje. Izposta­vljene so bile potrebe po izobraževanju strokovnih delavcev o delu s priseljenci kot tudi ucenje tujih jezikov. V skoraj vseh institucijah so opozorili na potre­bo po organiziranju tecajev slovenske­ga jezika in kulture za priseljence; že v vrtcih (z igralnimi uricami), dodatno za osnovno- in srednješolce (na šolah, v Centru za mlade, Knjižnici Domžale). Nujno bi v ožjem lokalnem okolju potre­bovali organizirane tecaje slovenskega jezika s podpornimi druženji za odra­sle, posebej za matere priseljencev, ki zaradi slabših možnosti zaposlovanja ali kulturnih navad ostajajo doma in se težje vkljucujejo v družbo. Opozorili so na potrebnost podpornega spremljanja priseljenih družin, specificno tudi za šole, kjer priseljeni otroci po drugem letu všolanja niso vec upraviceni do prilagoditev, dejansko pa pogosto opa­žamo, da bi še potrebovali spremljanje. V institucijah imajo tudi izkušnje, da je mreža dolgotrajnejše zavezanega in zahtevnejšega prostovoljstva na ravni lokalnega okolja šibka. Jasno izražene so potrebe po uporabi t. i. ‘spikerfona’ za možnosti takojšnjega stika s preva­jalci za tiste, ki se na terenu srecujejo z dnevnimi migranti, ter nujnost uve­ljavitve zacasne kartice zdravstvenega zavarovanja za priseljence. Mnogi intervjuvanci so opozorili na preutrujenost zaposlenih, med drugim tudi zaradi birokratskih obremenitev (ceprav niso omenjali, da so le-te v ve­liki meri ovira predvsem priseljencem samim), kar so dodatni sprožilci nega­tivnih odzivov pri delu s priseljenci. In-tervjuvanci so predlagali oblikovanje skupine na ravni obcine, ki bi s pozna­vanjem stanja usmerjala delo s prise-ljenci. Zanimiv je predlog, da bi vsaka institucija ponudila tisto, kar bi bilo ostalim v pomoc pri delu s priseljenci. Po vseh opravljenih intervjujih lahko izlušcimo tudi, da je pomemb­na osebna drža vsakega posameznika, ali v sebi goji željo po novih znanjih in spoznanjih, se uci spoštovanja, se vzgaja v empatiji in solidarnosti ter, ali je to pripravljen tudi udejanjiti. Zelo pomembna je vloga vodstva in-stitucij, poznavanje realnosti, s katero se ustanova srecuje, da lahko usmerja in postavlja jasna merila delovanja, spodbuja timsko delovanje ter zahte­va eticno delovanje vseh zaposlenih. V casu našega projekta kot tudi v pripravi na naš dogodek smo naleteli na nekatere vprašujoce odzive (»Le za­kaj se je toliko treba ukvarjati s prise-ljenci?«) kot tudi na odprto negativne (»Jemljejo tisto, kar pripada nam, ne spoštujejo nas.« itd.). Pomembno nam je bilo prisluhniti razlicnim mnenjem. Pri tem je treba lociti med nekaterimi mnenji, ki nimajo realne podlage in so posledica nevednosti ali pomanjkanja želje po resnicnih podatkih, na drugi strani pa izkušnjami ljudi, ki opozar­jajo na neprimerne prakse, ki bi jih morali slišati odgovorni za spremembe. Ugotovili smo, da dejanski problemi, ki so jih izpostavili posamezniki, niso zgolj težava priseljencev, temvec celo­tnega sistema. Pogosto izraženo raz­mišljanje, da priseljenci ne spoštujejo, kar je ‘naše’, npr. obicajev, vrednot, je­zika, kulture idr., pa nas je napeljalo na vprašanje, v kolikšni meri in na kakšen nacin sami do svojega to izkazujemo, saj lahko v odnosu drugih vidimo ogle-dalo lastnega delovanja. Kako naprej? Glede na potrebe ter izpostavljene težave, ki jih v tem prispevku nismo podrobneje zapisali (prav tako nismo izpostavili mnogih dobrih praks), želimo, da se na ravni obcine Domžale vzpostavi mreža so-delovanja, ki bi vkljucevala vse insti­tucije z obveznostmi in zmožnostmi dela s priseljenci, z vizijo vkljuceva­nja, medsebojnega dialoga, spodbu­janja primernih praks, olajšanja ovir in obremenitev. Zavedamo se, da je vkljucevanje vedno vzajemen proces, s spreminja­njem na obeh straneh, z možnostmi, ki nam jih daje razmišljanje ‘in – in’, namesto ‘ali – ali’. To je priložnost, da lastno identiteto izoblikujemo kot lju­dje eticne zavezanosti, smo spoštljivi in solidarni; ne šele takrat, ko nas ži­vljenje postavi pred dejstvo, temvec s svobodno odlocitvijo tukaj in zdaj. Srecanje v Knjižnici Domžale Z namenom predstavitve rezultatov mednarodnega projekta in izhodišc institucionalnega sodelovanja v Ob­cini Domžale smo 30. januarja 2020 organizirali srecanje v Knjižnici Dom-žale. Po predstavitvi so v kulturnem programu, ki smo ga poimenovali Kov-cki, nastopili pevci OPZ OŠ Rodica ter skupina ucencev priseljencev (oziro-ma s priseljenskimi koreninami) iz Bo-sne, Kosova, Rusije in Gvatemale, ki so predstavili svoje življenjske zgodbe. Po nastopu je v drugem delu sreca­nja sledila okrogla miza z uglednima gostoma, dr. Marijanco Ajšo Vižintin in dr. Andražem Terškom. Okroglo mizo je vodila Cveta Za­lokar, ki je s pronicljivimi vprašanji omogocala gostoma, da sta se poglo­bila v jedro problema. Z izkušnjami na podrocju slovenske kulture, katere na-men je, da nam postavi ogledalo casa, v katerem bivamo in z njenimi osebni-mi izkušnjami, ki jih je delila brez za­držkov in z veliko mero socutja, je naš dogodek obogatila in nadgradila. Dr. Marijanca Ajša Vižintin se s priseljenci in izseljenci ukvarja v okviru svojega dela na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in je hkrati vodja projekta Le z drugimi smo. V svojih razmišljanjih izhaja tudi iz svo­je pretekle strokovne prakse dela v šoli. Je v dejavnem stiku s posamezniki, sku­pinami ter društvi, ki svoje narodno­stne identitete razumejo kot možnost osebne svobode in povezovanja z drugi-mi, v spoštljivem sobivanju. V pogovoru nam je predstavila statisticna dejstva z zvezi z migracijami v Sloveniji, ki nam kažejo drugacno podobo od pogosto nakazanih javnih stališc. Spodbudila nas je k medinstitucionalnem povezo­vanju pri delu s priseljenci, k osebni zavzetosti in delovanju ter pripravljeno­sti za ucenje. To ima pri delu z mladimi posebno težo, saj slovenske vzgojno-iz­obraževalne institucije po svoji izvorni zavezanosti temeljijo na vkljucevanju in ne na izkljucevanju. Osvetlila nam je oba vidika, sodobno in preteklo izselje­vanje Slovencev, kot tudi priseljevanja v Slovenijo, kar je vedno znova odslika­va trenutnega stanja v casu in prostoru medsebojnih srecevanj. Dr. Andraž Teršek, ustavni prav­nik, visokošolski predavatelj, tudi ‘kriticni državljan’, v javnosti uteme­ljuje znanje in razumevanje temeljne­ga podrocja ustavnega prava, v njem izraženih zavez demokracije, vzposta­vljanja ter varovanja clovekovih pra­vic in svobošcin. S svojim znanjem in razumevanjem postavlja merilo etike politicnega delovanja. V tokratnem pogovoru je osvetlil zavezanost naše države k odprtosti in vkljucevanju, z zagotavljanjem in varovanjem temelj­nih clovekovih pravic in svobošcin vsakomur na obmocju delovanja slo­venske države. V nadaljevanju pa je z dejanskimi primeri spregovoril o pasteh birokratizma, ko se, namesto najvecjega dobrega, kar se lahko sto­ri za posameznika ali družino, išcejo razlogi za cim manjšo skrb. Iz vsebine njegovih besed vejeta jasno opozorilo in spodbuda, da lahko razumen po­sameznik, ki izhaja iz clovecnosti, s spoštljivo modrostjo, brez prelaganja odgovornosti, v družbi soodloca in polno ter verodostojno deluje. . obcinski svet Zelena luc za ustanovitev službe za evropske projekte Domžalski obcinski svetniki so se v cetrtek, 30. januarja 2020, sestali na 10. redni seji Obcinskega sveta Obcine Domžale, na kateri so obravnavali šest tock dnevnega reda. obcinskemu svetu, saj to nalaga za-njegov tretji predlagani sklep ter tudi Miha Ulcar kon. Svetniki pa so dolžni ta porocila osnovni sklep v gradivu o seznanitvi Foto: Vido Repanšek obravnavati in ugotovitve pri svojem dela in financnem nacrtu Nadzornega delu tudi upoštevati. V nadaljevanju odbora Obcine Domžale za leto 2020. P je povprašal, zakaj Nadzorni odbor o potrditvi zapisnika prej­ ni opravil pregleda razpolaganja z Nacrt ravnanja z nepremicnim šnje seje in pri obravnavi nepremicnim in premicnim premože-premoženjem obcine za leti dnevnega reda je župan njem Obcine Domžale. Mag. Bojan 2020 in 2021 Toni Dragar predlagal spre- Arh (SAB) je vprašal, koliko prijav je Gradivo pod omenjeno tocko je svetni­membo dnevnega reda in sicer, da se bilo do zdaj podanih na Racunsko so-kom predstavil Jure Košutnik, vodja 5. tocka (Sklep o ugotovitvi javne ko­ dišce. Ivan Pšag (LMM) pa je vprašal, oddelka za urejanje prostora na Obci-risti) dnevnega reda umakne. V raz­ kaj sledi ugotovitvam Nadzornega od-ni Domžale, ki je dejal, da sta v gra­pravo pri dnevnem redu se je vkljucil bora, saj iz njihovih porocil ni razbral divu dve tabeli, v kateri so navedene Branko Heferle (LMŠ), ki je dejal, nobenih zahtev, da želijo kaj spreme-nepremicnine predvidene za nakup in da je gradivo pod 4. tocko dnevnega niti oziroma, da se nic ne zgodi. Ma-prodajo. Povedal je, da se v letih 2020 reda (Odlok o spremembah in do- tej Oražem (LMM) je dejal, da bi tudi in 2021 predvideva nakup za dobrih polnitvah odloka o organizaciji in sam želel slišati porocila Nadzornega 900.000 evrov zemljišc ter za dobrih delovnem podrocju obcinske uprave odbora. Med drugim je izpostavil po-440.000 evrov prodaje zemljišc. Izpo­Obcine Domžale – druga obravnava) navi omenjenega odloka, ki je bila na za dodatni zaposlitvi pa so že zagoto-rocilo o pregledu Zavoda za šport in re-stavil je še, da bodo vse predloge, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo, 9. redni seji dne 19. 12. 2019, so bila v vljena v proracunu Obcine Domžale kreacijo Domžale, saj je preprican, da navedeni v gradivu, težko realizirali, ki ureja to podrocje in pa tudi v na-razpravi s strani nekaterih svetnikov za leti 2020 in 2021. je bilo v letu 2018 veliko kršitev. Bojan saj je marsikatera nepremicnina obre­sprotju s statutom obcine. Prav tako podana vprašanja glede ustreznosti V razpravi je sodeloval Branko Cad (LMM) je predsednika Nadzorne-menjena s hipotekami, služnostjo, ali je dejal, da omenjene tocke ni obrav-organiziranja službe za evropske pro-Heferle (LMŠ), ki je povedal, da na ga odbora vprašal, ali Nadzorni odbor pa ne bodo prišli skupaj s ceno. navala statutarno-pravna komisija. jekte v obliki službe in glede umestitve statutarno-pravni komisiji na omenje-dela po poslovniku, ce ta sploh obsta-Najprej se je v razpravo vkljucil Predlagal je sklep, da se ta tocka službe v urad župana, ter pobuda, da ni odlok ni bilo pripomb glede prav-ja, in kdaj je bil sprejet. V nadaljevanju Branko Heferle (LMM), ki je dejal, da umakne z dnevnega reda, obcinska naj se prouci delovanje službe v okviru no-formalnega vidika. Je pa izpostavil je dejal, da je naloga predsednika Nad-je že na zacetku seje predlagal umik te uprava pa naj do naslednje seje pri-skupne obcinske uprave z drugimi ob-svoja vprašanja in pobude, ki jih je na zornega odbora, da uskladi poslovnik tocke z dnevnega reda, saj je v naspro­pravi konkreten nacrt stvarnega pre-cinami.Predlagatelj gradiva meni, da omenjeni odlok podal v prvem branju. z ostalimi obcinskimi akti. Zanimalo tju z zakoni in predpisi. V nadaljevanju moženja, pri tem pa naj vkljuci tudi je organiziranost in umestitev službe Med drugim se je vprašal, ce obcinska ga je še, kakšen je vsebinski nacin dela je izpostavil neusklajenost obcinskih krajevne skupnosti in zainteresirano za evropske projekte kot nove notranje uprava spoštuje odlocbe uredbe, ki in kako deluje Nadzorni odbor. Meto-aktov z zakonom o lokalni skupnosti. javnost. Predlaganega sklepa o umi-organizacijske enote v okviru urada ureja sistematizacijo posamezne orga-da Marcuna (LMM) pa je zanimalo, Njegov predlog je, da se tega gradiva ku cetrte tocke svetniki niso potrdili, župana ustrezna, prav tako je ustre-nizacijske enote in da za tri zaposlene kako je s priporocili Nadzornega odbo-ne izglasuje, in svetnike pozval, da so pa potrdili predlagani dnevni red zno poimenovanje ‘služba’, saj uredba ni treba vzpostavljati svoje notranjo-ra, ali se proizvede konkretne ukrepe glasujejo proti. Obcinska uprava pa z umikom 5. tocke dnevnega reda. o notranji organizaciji, sistemizaciji, -organizacijske enote. Prav tako ga ali ostanejo samo na papirju. Zanima-naj do naslednje seje pripravi ustre­ delovnih mestih in nazivih v organih je zanimalo, ce je obcinska uprava lo ga je tudi, ce se pri doloceni osebi zno gradivo. Jožko Korošec(LTD) je Volitve in imenovanja javne uprave in v pravosodnih organih stopila v stik z okoliškimi obcinami v ugotovi, da je storila nepravilnost, ce predlagal, da naj bo prihodnjic na seji Pod tocko volitve in imenovanja so v delu dolocanja vrst notranje organi-zvezi s povezovanje pri ustanavljanju nosi odgovornost oziroma posledice, prisotna tudi vodja pravne službe, ob-svetnice in svetniki ugotovili, da Ga-zacijskih enot ne velja za lokalne sku-skupnih služb. Heferle je še dejal, da ne glede na to, ce v casu postopka ni cinsko upravo pa je vprašal, ce je gra­šperju Kopitarju preneha funkcija pnosti, temvec velja le za organe dr-bo zaradi omenjenih dilem glasoval vec na funkciji. divo te tocke zakonito. Matej Oražem clana odbora za družabne dejavnosti žavne uprave. Obcina Domžale trenu-proti sprejemu tega odloka. V nadaljevanju je mag. Kurman-(LMM) je v zvezi z dilemo zakonitosti in funkcija predstavnika Obcine Dom-tno ne nacrtuje povezovanja z drugimi Svetniki so odlok o spremembah šek odgovoril na vprašanja svetnikov. ali nezakonitosti dejal, da bi morala za žale v svetu javnega zavoda Kulturni obcinami in s tem ustanovitve skupne in dopolnitvah odloka o organizaciji Poudaril je, da je Nadzorni odbor sa-gradivom stati pravna služba in direk­dom Franca Bernika Domžale. Komi-obcinske uprave z drugimi obcinami, in delovnem podrocju obcinske upra-mostojen organ in kot tak pri svojem tor obcinske uprave.sija za mandatna vprašanja, volitve seveda pa bo z drugimi obcinami so-ve Obcine Domžale v drugi obravnavi delu avtonomen, saj tako narekuje Peter Gubanc, vodja oddelka za in imenovanja je prejela pisno izjavo delovala tudi na tem podrocju. sprejeli s 15 glasovi za in šestimi gla-zakon o lokalni samoupravi. Doloc-premoženjske zadeve, je povedal, da Gašperja Kopitarja, da odstopa z obeh Služba za evropske zadeve bi opra-sovi proti. be obcinskega statuta pa govorijo, da je omenjeno gradivo pripravljeno v prej omenjenih funkcij. Komisija je vljala naloge na podrocjih spremljanje samostojno sprejema program dela. skladu s sklepom, ki ga je obcinski pozvala vse svetniške skupine, da razpisov za nepovratna sredstva na Program dela in financni nacrt Prav tako zakon o lokalni samoupravi svet sprejel leta 2018. Jure Košutnik, podajo svoje predloge, na podlagi regionalnem, nacionalnem in med-Nadzornega odbora Obcine nalaga Nadzornemu odboru, da pose-vodja oddelka za urejanje prostora, pa prispelih predlogov pa je pripravila narodnem nivoju, vodenje postopkov Domžale za leto 2020 bej obvešca obcinski svet. Prav tako so je dejal, da z vsemi lastniki zemljišc, predlog sklepa za imenovanje Dina za pridobivanje sredstev iz evropskih Program dela in financni nacrt Nad-vsa porocila Nadzornega odbora ob-navedenimi v gradivu, že potekajo po­Ajkica za clana odbora za družbene skladov, razvoj, priprava, vodenje, zornega odbora Obcine Domžale za javljena na obcinski spletni strani. Je govori ali pa so del nekaterih investi­dejavnosti in Janez Avsca za predstav-koordinacija in izvajanje razvojnih leto 2020 je predstavil mag. Borut pa izpostavil tri porocila iz preteklosti, cij. Edvard Ješelnik, direktor obcin­nika Obcine Domžale v svet javnega projektov obcine, iskanje domacih in Kurmanšek, predsednik Nadzor-ki so bila zelo alarmantna, vendar po ske uprave, pa je svetnikom predstavil zavoda Kulturni dom Franca Bernika. tujih projektnih partnerjev, priprava nega odbora Obcine Domžale, ki je njegovih besedah obcinski svet ni na-zgodovino postopka nacrta stvarnega V nadaljevanju je obcinski svet za projektne dokumentacije, oddajanje dejal, da Nadzorni odbor v letu 2020 redil nic. Glede Racunskega sodišca je premoženja, ki je bil od leta 2003 ve­predstavnika uporabnikov oziroma projektnih prijav ter vkljucevanje ob-nacrtuje dokoncanje sedmih že v letu povedal, da je bila v prejšnjem manda-dno priloga proracuna. Do spremem­zainteresirane javnosti v svet javnega cine v regionalne in mednarodne ra-2019 zacetih nadzornih pregledov ter tu podana ena prijava. Z njihove strani be je prišlo v letu 2017, ko je Ministr­zavoda Center za zašcito in reševanje zvojne mreže. Naloge na tem podrocju predvidoma 23 novih nadzornih pre-so dobili odgovor, da bodo to prijavo stvo za javno upravo od Ministrstva za Domžale na predlog Obcinskega štaba bi opravljali trije javni uslužbenci, od gledov. Nadzorni odbor lahko v letu težko uvrstili v svoj program dela. Gle-finance prevzelo stvarno premoženje, za civilno zašcito Obcine Domžale ime-tega bi se enega javnega uslužbenca 2020 opravi tudi izredne nadzore, ki de pregleda ZŠRD je dejal, da je v teku zaradi cesar so izoblikovali samosto­noval Tino Urankar. Za predstavnika premestilo na novo delovno mesto, v letnem programu niso konkretno in da bo zakljucen v dveh mesecih. jen sektor izven ministrstva za finan­uporabnikov oziroma zainteresirane dodatno pa bi zaposlili dva nova opredeljeni, ce se bo zanje odlocil na Mag. Kurmanšek je odgovoril tudi na ce. Zaradi tega so morale lokalne sku­javnosti v svet javnega zavoda Center javna uslužbenca.Povecanje števila osnovi utemeljenih danih pobud za vprašanje v zvezi s poslovnikom Nad-pnosti leta 2018 ta nacrt umakniti iz za zašcito in reševanje Domžale na pre-zaposlenih javnih uslužbencev je že izredni nadzor. zornega odbora, ki je bil sprejet leta proracuna ter oblikovati samostojen dlog Gasilske zveze Domžale pa je ob-doloceno v sprejetem kadrovskem na-V razpravi je Branko Heferle (LMŠ) 2017 in je usklajen z zakonom o lokal-postopek. Dejal je, da so na podlagi cinski svet imenoval Marjeto Kristan. crtu delovnih mest v obcinski upravi povprašal, koliko porocil nadzornega ni skupnosti. Za uskladitev poslovnika 24. clena zakona o stvarnem premože­Obcinski svet je za predstavnika zain-Obcine Domžale za leto 2020, sredstva odbora je bilo do zdaj posredovanih s statutom pa je po njegovih besedah nju države in samoupravnih lokalnih teresirane javnosti v svet javnega zavo-predhodno treba spremeniti statut, skupnosti ustvarili samostojen doku­da Center za mlade Domžale imenoval kar je naloga obcinskih svetnikov. ment s tekstom. Obcinski svet je za Tjašo Kimovec. Prav tako je obcinski Mag. Heferle je pod to tocko podal proracuna za leti 2018 in 2019 poobla­svet podal pozitivno mnenje v postop-Iz svetniških vprašanj, pobud in predlogov tri sklepe, in sicer: (1.) Nadzorni odbor stil župana, da sme do nekega zneska ku imenovanja pomocnika direktorja Obcine Domžale v svoj polletni plan sam vnašati dolocena razpolaganja s Vprašanja, pobude in predloge svetnikov so bili podani na prejšnji seji Ob- Centra za socialno delo Osrednja Slo­vnese še poletni nadzor razpolaganja stvarnim premoženjem. Ta sklep se je cinskega sveta Obcine Domžale, saj so odgovore vedno podani z gradivom ob venija – vzhod, in sicer daje pozitivno z obcinskim nepremicnim in premic-vnesel tudi v proracuna za leti 2020 in sklicu nove seje obcinskega sveta. mnenje kandidatki Simoni Rihter. nim premoženjem in letni nadzor za-2021, saj je stališce obcinske uprave, kljucnega racuna proracuna Obcine da ta sklep ni potekel, saj nima doloc­ VPRAŠANJE: Koliko je v obcini Domžale neprofitnih stanovanj, kdo jih za- Odlok o spremembah Domžale. (2.) Nadzorni odbor Obcine be, s katero bi mu dolocili rok traja­ seda in ali placujejo neprofitno najemnino? Koliko je od teh obcinskih in in dopolnitvah odloka o Domžale mora trimesecno posredovati nja. Ješelnik je še dodal, da je gradivo koliko državnih stanovanj? Ali je v Zaborštu nacrtovana izgradnja stano­ organizaciji in delovnem Obcinskemu svetu Obcine Domžale po-te tocke zakonito. vanj? Vprašanje je posredoval Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije). podrocju obcinske uprave rocila o opravljenem nadzoru pri nad-Svetniki so s 13. glasovi za in 10 Obcine Domžale – druga zorovanih osebah, pri katerih je ugoto-glasovi proti sprejeli nacrt ravnanja z PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: ŽUPAN obravnava vil kršitve predpisov ali ugotovil druge nepremicnim premoženjem obcine za V Domžalah imamo 136 neprofitnih stanovanj, za katera najemniki Odlok o spremembah in dopolnitvah nepravilnosti. (3.) Obcinski svet Obcine leti 2020 in 2021. placujejo neprofitno najemnino. Zasedajo jih nase obcanke in obcani, odloka o organizaciji in delovnem po-Domžale mora ta porocila obravnavati V nadaljevanju seje so svetniki ki so stanovanja v najem dobili na podlagi javnih razpisov. V upravi ne drocju obcinske uprave Obcine Dom-na prvi seji po posredovanju porocil. obravnavali in sprejeli program dela razpolagamo s podatki o državnih neprofitnih stanovanjih. V Zaborštu žale vzpostavlja novo organizacijsko Prva dva predlagana sklepa s stra-obcinskega sveta za prvo polletje obcina ne namerava graditi stanovanj. enoto v okviru urada župana – službo ni mag. Heferleta obcinski svetniki na 2020, za konec pa so sledila še svetni­za evropske projekte. Na prvi obrav­ glasovanju niso potrdili, so pa potrdili ška vprašanja, pobude in predlogi. . novice Bližje ljudem: Varstvo invalidov in predstavitev dela koordinatorke invalidskega varstva V KUD Fran Maselj Podlimbarski Kra­šnja že vec kot petindvajset let prikazu­jejo in ohranjajo pletenje kit iz pšenicne slame kot nekdanjo pomembno obrt, ki je mnogim v naših krajih prinašala do-daten zaslužek. Vera Beguš, avtorica in urednica knjižice Pletemo kite, je v njej zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim de­lovanjem na tem podrocju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan. V Slamnikarskem muzeju Domžale je v sredo, 29. januarja, potekal dogo­dek Srecanja pod slamnikom, ki so ga poimenovali Pletemo kite s KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. V pogo-voru z Vero Beguš, avtorico in uredni-co knjižice Pletemo kite, ter Matjažem Brojanom, ki je napisal strokovno be-sedilo o pletenju kit, pa so v prijetnem druženju krašenjskih pletic predsta­vili potek nastajanja knjige od zami­sli do natisa in se pogovarjali o dana­šnjem pomenu te že skoraj pozabljene obrti. Pogovor je vodila Cveta Zalokar. Na zacetku je Vera Beguš predsta­vila zamisel za nastanek knjige, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Na skoraj sto straneh domoznansko delo predstavlja pricevanja žanjic, koscev in pletic kit; opisuje kmecka dela in opravila, ki jih je bilo treba opraviti, Društvo Ajda Domžale gostilo mednarodni Krog zastopnikov za biodinamiko Društvo Ajda Domžale uspešno deluje že 19 let, vsako leto pa organiziramo razlicna predavanja in prakticne de­lavnice o biodinamiki ter sorodnih te­mah, ki so zelo dobro obiskana, saj so odprta tudi za širšo javnost, ne le za clane društva. V oktobru 2019 je Društvo Ajda Domžale gostilo mednarodni Krog za­stopnikov za biodinamiko, skupnost predstavnikov iz razlicnih držav, ki z nasveti pomagajo organizacijam in kmetom pri njihovem delu. Krog zasto­pnikov deluje v okviru Sekcije za kme­tijstvo Goetheanum v Švici. Društvo Ajda Domžale so obiskali predstavnikiiz razlicnih držav, kot so Švica, Nemci­ja, Nizozemska, Norveška, Danska, Ve­lika Britanija, Francija in Italija. Obiskovalcem smo predstavili delo­vanje društva, na sedežu društva so si ogledali shrambo biodinamicnih pre­paratov, nato pa smo se odpravili na Bi­odinamicno kmetijo pri Cajhnu v Dob, ki je ena najstarejših biodinamicnih kmetij v Sloveniji, saj družina Videmšek po tej metodi kmetuje že 21 let. Mag. An-dreja Videmšek jim je predstavila tudi glavne ugotovitve svojega magistrskega da je iz slame nastala kita; dodaja tudi pricevanje moža, ki je kite zbiral in oddajal industriji. Osrednji del opisu­je in na fotografijah prikazuje, kako so Krašnjanke in Krašnjani obudili staro obrt ter jo predstavljali doma in v tu­jini ter zanjo motivirale šolsko mladi-no. V zadnjem delu je strokovno bese­dilo Matjaža Brojana o pletenju kit. Matjaž Brojan je povedal nekaj anekdot o tem, kako se je ucil ustvar­jati kite pri pleticah v Krašnji, kako so prišli do imena ‘pletice’, saj za osebe, ki so pletle kite, ni bilo pravega nazi­va. V nadaljevanju je dejal, da so kite, pletene z žensko roko, bile mnogo boljše kot kite, pletene z moško grobo roko, tako so moški rajši kite vozili do tovarn, ženske pa so kite pletle doma. Je pa bilo vso pletenje ob petrolejkah, zato so se pletice dobivale vsak vecer drugje, da so prihranili petrolej. Ob pletenju je bilo veselo, saj se je tam tudi pelo, kar so nam nazorno prika­zali Ljudske pevke in pevci Fran Ma-selj Podlimbarski iz Krašnje, ko so ob pletenju kit v Slamnikarskem muze­ju zapeli tudi nekaj starih ljudskih pe­smi. Ob koncu so se Veri Beguš ter Ma-tjažu Brojanu zahvalili in jima cestita­li za tako lepo predstavitev zgodovin­skega arhiva, ki bo ostal zanamcem. Besedilo in foto: Miro Pivar dela, v katerem se je ukvarjala z anali­zo dejavnikov, ki vplivajo na odlocitev kmetov za biološko dinamicno metodo kmetovanja. Ugotovitve so predstavni­ke Kroga zastopnikov zelo zanimale, saj se tudi v tujini vedno bolj zavedajo dej­stva, da kmetovanje ni zgolj stvar agro­nomije, temvec tudi pomemben druž­beni pojav, kar bi morali pogosteje upo­števati tudi pri oblikovanju ucinkovite (kmetijske) politike. Združenje Demeter Slovenija, ki je bilo glavni organizator vecdnevnega srecanja Kroga zastopni­kov, je obiskovalce popeljalo po vec bi­odinamicnih kmetijah v razlicnih delih Slovenije. Delovni del srecanja je pote­kal v Cebelarskem centru Lesce. Za nas zelo pomemben obisk iz tu­jine nam je dal dodatno potrditev, da Društvo Ajda Domžale dobro deluje v pravi smeri uresnicevanja svojega po­slanstva, ki je širjenje ozavešcenosti ljudi o pomenu zdrave hrane, ki nam jo prinaša biodinamicna metoda pri­delave, ter spodbujanje vecje prehran­ske samooskrbe. Vabljeni na zanimiva predavanja, ki so objavljena na sple­tni strani: www.ajda-domzale.si. Andreja Videmšek Zakon o osebni asistenci, ki je zacel ve­ljati 1. 1. 2019, invalidom daje pravico do pomocnika. Do sprejetja tega zakona so osebno asistenco izvajala razlicna inva­lidska društva oziroma organizacije za svoje clane, vendar na osnovi progra­mov, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zakon pa to podrocje ureja sistemsko. Pravica pripada vsem invalidom, ki po­trebujejo pomoc osebnega asistenta, Za­kon o asistenci pa je uvedel tudi koordi­natorja invalidskega varstva – strokovne­ga delavca, ki deluje na obmocju posa­meznega centra za socialno delo, ki po­kriva vec enot centrov za socialno delo. Osebna asistenca je pomembna pri­dobitev za invalide. Zakon o osebni asi­ vabi na tradicionalno prireditev 32. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 29. marca 2020 Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za zabavo bo skrbel Ansambel NALET Generalni sponzor Nissan Krulc Moravce Pridite po svoj nageljcek in preživite zadnjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! stenci odkriva ter odpravlja veliko po­manjkanje, v katerem živijo še mnogi invalidi. Zaradi te pomoci so invalidi bolj mobilni, saj je veliko invalidov še vedno zaprtih med štiri stene, pa zanje sploh ne vemo, prav tako ne vemo za enako število ali še vec sorodnikov, ki skrbijo zanje. Pomembno je tudi, da je osebna asistenca pravica, ki ni odvisna ali odmerjena na podlagi materialnega položaja upravicenca, ampak njegovih potreb. Prav tako ni financirana s sred­stvi lokalnih skupnosti in zato ne pri­haja do razlik ali neenakosti med upo­rabniki glede na kraj bivanja. Z zako­nom je sistemsko na novo opredeljena tudi pravica gluhih in slepih do komu­nikacijskega dodatka, ta pa jim je za-v okviru možnosti izpolniti – omogoci-ti vsem otrokom praznicno vzdušje. Na skupšcini je bil sprejet tudi pro­gram dela ZPM Domžale za leto 2020, v katerem bo tudi letos posebna skrb namenjena kvalitetnemu preživljanju prostega in praznicnega casa (letova­nja in zimovanja, pocitniško varstvo, novoletne predstave). Posebej bomo skrb namenili otroškemu parlamentu, nagradili otroke v zvezi z bralno znac­ko, obeležili teden otroka ter nadaljeva­li s humanitarno dejavnostjo za pomoc otrokom iz socialno ogroženih družin (botrstvo, dobrodelne akcije, sodelova­nje z ZPMS), v programu pa nacrtujemo tudi dogodek Igraj se z nami. Vse aktivnosti v ZPM Domžale ima­jo cilj blažiti posledice socialne krize, hkrati pa s programi otrokom in mladim omogociti uspešno soocanje z izzivi so-dobne družbe. Prav tako bomo posku­šali omogociti izobraževanje ter podpo­ro mentorjev in izmenjavo dobre prakse dela z otroki. Povezovali bomo otroke s podrocja UE in jih kot odgovorne drža­vljane spodbujali k aktivnosti v družbi. Eden najpomembnejših ciljev ZPM Domžale pa še vedno ostaja: dvig ka­kovosti življenja otrok in mladostni­kov ter sooblikovanje njihovih ži­vljenjskih kompetenc na podrocjih custvenega, socialnega in intelektual­nega razvoja. Vera Vojska Foto: otroški parlament 2020 gotovljen v višini nižjega dodatka za pomoc in postrežbo. Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki iz-med storitev osebne asistence potre­buje zgolj pomoc pri komunikaciji in spremstvu. Na Centru za socialno delo Osred­nja Slovenija – vzhod, enoti Domžale je v cetrtek, 30. januarja, potekalo spo­znavno srecanje z namenom predstavi­tve koordinatorja invalidskega varstva in vsebine podrocja varstva invalidov, ki jo v okviru svojih pristojnosti izvaja Center za socialno delo Osrednja Slo­venija – vzhod. Srecanja so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, nevla­dnih organizacij ter institucij zdravstva in sociale z obmocja obcin bivše skupne obcine Domžale. Po besedah Andreje Rihter, direkto-rice Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, je šlo za prvega v nizu dogodkov, ki jih na CSD Osrednja Slovenija – vzhod želijo organizirati, saj je s svojo ekipo prepricana, da ce so povezani, so lahko ucinkoviti vsak na svojem podrocju, na katerem opravlja­jo svoje poslanstvo. To pa je predvsem skrb za ranljive. Pomocnica direktorice enote Domžale Simona Rihter je zbra­nim predstavila delo centra za socialno delo, za njo pa je vlogo koordinatorja invalidskega varstva predstavila Tina Drnovšek, ki je dejala, da si želi, da je to srecanje uvod v njihovo nadaljnje sodelovanje. Sama delo koordinatori­ce invalidskega varstva opravlja dobre pol leta. Po njenih dosedanjih ugotovi­tvah na terenu so posamezniki, ki uve­ljavljajo osebno asistenco, zadovoljni z njenim izvajanjem. Na dan 31. 12. 2019 je na obmocju CSD Osrednja Slovenija – vzhod osebno asistenco uveljavljalo 73 posameznikov. (Domžale – 37, Kamnik – 19, Litija – 17), v postopku pa je bilo 33 vlog (Domža­le-18, Kamnik – 7, Litija – 8). Na obmocju CSD Osrednja Slovenija – vzhod je bila na dan 31. 12. 2019 pravi-ca do komunikacijskega dodatka v obli­ki nadomestila priznana 79 upravicen­cem (Domžale – 37, Kamnik – 23, Liti­ja – 19). Miha Ulcar Pletemo kite Hvala vsem, ki svoj prosti cas in znanje delite z otroki Prva skupšcina, ki jo je Izvršni odbor Zveze prijateljev mladine Domžale pod vodstvom predsednice mag. Kar-line Strehar opravil konec januarja 2020, je bila predvsem priložnost za pregled v letu 2019 opravljenega dela, ob predstavitvi katerega je predsedni-ca zapisala, da se »zahvaljujem vsem prostovoljcem, ki svoj prosti cas in svoje znanje velikodušno delite z otroki. Tega jim drugi ne morejo ali ne znajo dati.« Lansko leto se je uspešno zacelo z 29. medobcinskim otroškim parla­znanje Zlati bralec je iz obcine Dom-žale prejelo 132 otrok, ZPM pa je bila tudi letos nosilec dejavnosti v okviru Tedna otroka, z brezplacnimi gledali­škimi predstavami, filmi in ustvarjal­nimi delavnicami ter sprejemom župa­na. Na OŠ Venclja Perka je bilo sreca­nje na temo aktivacije skupnosti ucen­cev, organizirana je bila ucna pomoc, 49 ucencev se je udeležilo Tabora soci­alnih vešcin, pripravljena so bila stro­kovna srecanja mentorjev. V okviru socialnega programa so bila 14 druži­ mentom na temo Šolstvo in šolski sis-tem (gostiteljica OŠ Preserje pri Rado­mljah), nadaljevalo z regijskim (OŠ Venclja Perka), zakljucilo pa z nacio­nalnim parlamentom v Ljubljani. Po-sebno skrb je ZPM namenila programu pocitniških dejavnosti, tako med pole-tnimi kot zimskimi pocitnicami, sku­paj z OŠ Rodica je sodelovalo blizu 80 otrok. ZPM se je predstavila na obcin­skem praznovanju Spoznajmo se, pra­znujmo skupaj, bralno znacko in pri­nam donirana oblacila, obutev in hra­na za otroke in odrasle, ZPM sodeluje v projektu Botrstvo, socialno ogrožene družine smo vkljucevali v humanitar­ni program, pomagali pri zagotavlja­nju šolskih potrebšcin, razlicnih leto­vanj pa se je udeležilo 84 otrok iz obci­ne Domžale, skupaj z drugimi obcina-mi 165, 38 iz obcine Domžale brezplac­no, nekaj s subvencijo ZZZS. Leto se je zakljucilo z vrsto novoletnih priredi­tev, s katerimi smo želeli in to željo tudi slamnik@kd-domzale.si Milan Marinic: V lepoti kulturnih dogodkov Opravljenih vec kot 8000 prostovoljnih ur V praznicnem tednu, namenjenem slovenskemu kulturnemu prazniku, sta se v okviru Srecanj pod slamniki v Slamnikarskem muzeju pogovarjala prvi direktor javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Miran Marinic in zdajšnja direktorica Cveta Zalokar. Izhodišce za njun pogovor je bila knjiga V lepoti kulturnih dogod­kov, ki jo je v samozaložbi izdal Milan Marinic in v njej predstavil dogajanja od zacetka delovanja kulturnega doma pa vse do leta 2018. Vecer pa je bil mnogo vec kot le predstavitev omenjene knjige, saj smo kot povezovalca srecevali na razlicnih kulturnih prireditvah, tudi glasbenih, kar je bila, to je povedal malce v sme­hu, edina njegova povezava z glasbo. Po kratkem sprehodu skozi nastopa­nje v Šentjakobskem gledališcu, o ka­terem je Milan Marinic govoril s poseb-no ljubeznijo, sta se sogovornika spo­mnila njegovega dela v Republiškem odboru sindikata delavcev v kulturi, kjer je pridobil veliko bogatih izkušenj, ki so mu prišle pozneje še kako prav. Sledilo je njegovo vodenje Prešernove­ga gledališca Kranj, zaceto v letu 1990, in je pomenilo prelomnico za to gleda-mu Slamnika, zacetkom dela Likovne­ga razstavišca – Galerije Domžale in z njo povezane bogate zbirke umetni­ških del, zacetek Mestnega kina Dom-žale, Slamnikarskega muzeja, Mena-cenkove domacije, izdajateljska dejav­nost. Posebej z žarom v oceh se je so-govornik spomnil zacetkov dela v Kul­turnem domu Franca Bernika Domža­le, ko je sprva, kot edini zaposleni, z zunanjimi sodelavci opravljal vsa dela. Služba, ce jo lahko sploh tako imenu­jemo, je bila njegov nacin življenja. Ni hodil v službo, delo v kulturnem domu mu je bilo užitek, kulturni dom je po-ski stroški, komunalne storitve, elek­trika, ogrevanje, zavarovanje in dru-go) v vrednosti 23.000 evrov. S svojim delom je nadaljevala tudi javna kuhinja, kjer je bil vse leto na voljo topel obrok za 13 do 15 prejemni­kov dnevno v vrednosti 22.000 evrov. V bivalnikih bivajo štirje moški, ki ni­majo druge možnosti namestitve. Ko­ristijo topli obrok in uporabo kopalni­ce ter sanitarij. Vse leto je bilo aktiv-no tudi skladišce z rabljenimi oblaci­li in obutvijo. Skozi vse leto so preje­ mali in izdajali donacije, ki jih je bilo prek sedem ton. Skupaj s krajevnimi organizaci­jami je bilo opravljenih vec kot 8000 prostovoljnih ur, opravljenih je bilo vec kot tri tisoc obiskov na domu, ki so jih posebej veseli starejši, ki živijo sami in jim stik s prostovoljci RK ve­likokrat pomeni edini družbeni stik. Posebej skrbni so pri promociji in šir­jenju znanj o prvi pomoci (temeljni po­stopki oživljanja in uporaba defibrila­torja), kjer ugotavljajo veliko zanimanje med osnovnošolci. Organizirali so tudi delavnice prve pomoci za obcane, kjer pa si želijo, da bi bilo vec zanimanja. Pa še o ekipi prve pomoci, ki je v letu 2019 opravila prek 1000 ur prostovoljnega dela z delavnicami prve pomoci. To je na kratko o letu 2019, v okvi­ru katerega pa je bilo tako na obmo-cju obmocne organizacije kot krajev­nih organizacij opravljenega še veliko drugega dela, s katerim clanice in cla­ni RK prispevajo k uresnicevanju po­slanstva Rdecega križa Slovenije. Vera Vojska Foto: arhiv OO RK Domžale skozi njun pogovor spoznali življenj­sko, predvsem pa delovno pot znane­ga domžalskega kulturnika, ki je pra-vi Domžalec, rojen v Študi, otroštvo in mladost je preživel v Domžalah, na Ljubljanski cesti, od koder je tudi nje-gov prvi dotik s kulturo oziroma ume­tnostjo – gledanje opere po televizi­ji, takrat so bile še zelo redke, ob tem pa je bil kot otrok še posebno pozoren, s kakšno spoštljivostjo je lastnik TV v roke jemal knjige iz bogate zasebne knjižnice. Po gimnaziji je študiral na Pedagoški fakulteti, zgodovino in slo­venski jezik – tudi zaradi ljubezni do slovenšcine. Razmišljal je tudi o igral­stvu, vendar se zanj ni odlocil, je pa de­loval v dramskih krožkih. Prva zaposli­tev v letu 1974 je bila povezana s kultu­ro – postal je pomemben del Kulturneskupnosti Domžale. Že prej se je vklju-cil v Šentjakobsko gledališce, v njem nanizal kar 93 nastopov, med njimi je bil tudi edini in zadnji slovenski Figa­ro, tudi njegova zadnja vloga. Posebno se rad spominja recitala iz leta 1974, or-ganiziral ga je Študentski klub Domža­le, v okviru katerega je v polni hali Ko­munalnega centra Domžale ob 8. mar-cu na pamet povedal Cankarjevo Sko­delico kave. Sam je prireditev tudi reži­ral, zanj pa je pomenila prvi javni stik s kulturo v Domžalah, hkrati pa ga je uspešna odmevna prireditev zelo za­interesirala za javno nastopanje. To je bil zacetek njegove domžalske kultur­ne poti, saj smo ga od tedaj velikokrat lišce. Z velikimi napori vseh, posebno pa direktorja Milana Marinica, je gle­dališce hitro napredovalo. Direktor se je trudil ustvariti vezi med vsemi, po­skrbel je za primerno vzdušje v prvem slovenskem gledališcu, ki je abonma vpisovalo z racunalnikom, s pogovo­ri z obcino in državo je uredil financi­ranje, kljub zapletom v zvezi z imeno­vanjem direktorja v letu 1994, je gle­dališce z uspešnim delom nadaljeva-lo vse do leta 1998, ko se je na povabi-lo odlocil, da sprva kot v. d. direktorja prevzame Kulturni dom Franca Berni-ka Domžale in spomladi 1999 postane njegov direktor. Ob tem sta obiskoval­cem Srecanj pod slamniki sogovorni­ka pojasnila njegovo odlocitev za kul­turni umik iz domžalske kulture pred mnogimi leti, Milan Marinic pa je pose-bej poudaril, da mu je prevzem funkci­je direktorja javnega kulturnega zavo­da, prvega v zgodovini Domžal, pome­nilo izziv, pravi trenutek, da se vklju-ci v svoje mesto in da skupaj ustvari-mo kulturni center s kakovostno kul­turno ponudbo. Zanj je bila to nova priložnost za nove kulturne programe, uspešna je bila že prva sezona, ki je prinašala programe z blagovno znam­ko domžalskega kulturnega doma. So-govornika sta se sprehodila od zacet­ka delovanja javnega zavoda, ki je po­nudbo dopolnjeval s številnimi novimi programi: najvec pozornosti sta name-nila znamenitemu festivalu – Grobelj-ski koncerti komorne glasbe, prevze­stal nacin njegovega življenja in življe­nja njegove družine – vse do leta 2002, ko se zaposli prva profesionalna moc. Zadnji del pogovora je bil namenjen knjigi V lepoti kulturnih dogodkov, s podnaslovom Kulturni dom Franca Bernika Domžale v prvih dvajsetih se­zonah 1998–2018, v kateri Milan Mari­nic v uvodu govori o zacetkih kulturne­ga doma in njegovi sedanjosti, o kate­ri zapiše: »Kulturni dogodki so izobliko­vali identiteto našega mesta, kulturni dom pa je postal naš družabni prostor zavestnih srecevanj, prostor za družbe­ne stike. Prireditve v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so obiskoval­ce, gledalce, poslušalce, ki oblikujemo dušo svojega kraja, izjemno obogatile.« Z izbranimi besedami sta sogovornika predstavila obširno knjigo, ima vec kot 200 strani, v kateri boste našli Informa­cije o prav vseh prireditvah (8500) v pr-vih 20 letih našega kulturnega doma. Združitev vseh energij ob vsakem od dogodkov pomeni usklajenost, pome­ni prijetno srecanje, veselo in prisrcno, dobrodošlo vsem tistim, ki so dogodek pripravljeni sprejeti in se, tudi ob lista­nju knjige V lepoti kulturnih dogodkov spomniti svojih obiskov Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Sogovornikoma hvala za prijeten vecer, Milanu Marinicu pa iskrene ce-stitke za knjigo, ki ostaja pomemben spomenik novejšega izjemnega kultur­nega dogajanja v naši obcini. Vera Vojska Tako kot v marsikateri humanitarni organizaciji tudi v Rdecem križu Slo­venije ugotavljajo, »da ne poznajo od­govorov na mnoge, vedno bolj komple­ksne, humanitarne izzive sodobnega sveta, od podnebnih kriz vse do nujnih zdravstvenih razmer.« Želijo pa storiti, kar morejo, pokazati, da so – kot po­samezniki družbena bitja, z obcutkom za pomoc in dolžnostjo podpreti in šcititi ljudi v stiski. Tako je Rdeci križ po vsem svetu že vec kot stoletje in pol upanje za vse, ki jim je treba pomaga- ti, zaupanje pa temelj njihovega hu­manitarnega dela. To je tudi izhodišce za delo domžalske obmocne organi­zacije RK, da vsakemu, ki je potreben pomoci, pomagajo z vsem, kar imajo na voljo, ali pomagajo, da se seznani, kje lahko pridobi kakšno pomoc. To se kaže tudi v delu, opravlje­nem v letu 2019. Tako so v okviru so-cialne dejavnosti razdelili: 16.800 li­trov mleka, 4310 kg moke, 3110 kg te­stenin, 4170 litrov olja, 2040 kg riža, 4368 plocevink pelatov, 4872 ploce­vink fižola, ob tem pa še 954 kartonov prehrambnih paketov TUŠ in 954 ko­sov pralnega praška po 3 kg. Skupno število prejemnikov materialne pomo-ci je 1495. Skupna vrednost EU hrane SKLAD 2019 in TUŠ paketov pa znaša 43.330 evrov. Omogocili so letovanje 33 otrokom na Debelem rticu v poletnem casu in 12 v casu krompirjevih pocitnic v sku­pni vrednosti 8200 evrov, na Debe­lem Rticu pa je letovalo tudi 12 sta­rejših ogroženih (skupna cena 4200 evrov). Opažajo namrec, da si starejši ne morejo privošciti dopusta, zato so zelo veseli, ce jim to lahko mi omogo-ci Rdeci križ. RK Domžale je pomagal 170 otrokom pri nakupu šolskih po­trebšcin v vrednosti 6360 evrov, raz­deljenih pa je bilo tudi precej dru­gih šolskih potrebšcin (zvezki, bar-vice, mape, torbe, svincniki, nalivni­ki in ostale drobnarije). Pomagali so tudi pri placilu položnic (stanovanj­ novice Kultura – ko s svojim delom lepšamo življenja Osemsto let prve omembe Doba Prav na slovenski kulturni dan, 8. fe- Najbrž ni Dobljana pa še koga dru-seben odbor za praznovanje. Tako je gega ne, ki ne bi vedel, da je osnova bila 750-letnici namenjena tradicio­ bruarja, je bila v organizaciji Kulturne­ ga društva Miran Jarc Škocjan v cerkvi krajevnega imena Dob v tesni zvezi s nalna prireditev Adam Ravbar v oko­ sv. Kancijana v Škocjanu v hvaležen poraslostjo sveta ob naselitvi, in raz-lici gradu Krumperk v juniju. Poseb­ spomin vsem umrlim, ki so kadarkoli odeva, da se je tedaj tod razprostiral nost prireditve je bila krstna izvedba sodelovali z društvom, maša s kultur­ hrastov gozd. Že samo ime Dob kaže, skladbe Matije Tomca Kaj cakaš Tur­ nim programom. Daroval jo je dobski da je bil kraj naseljen v starejši nase-cin. Teden pozneje je na istem mestu župnik Jure Ferlež, ki je v pridigi pou­ litveni dobi. Iz Kronike Doba avtorja, Kulturno društvo Miran Jarc uprizorilo daril, da je kultura tudi ali predvsem, znanega kronista Staneta Stražarja, ki Crno ženo. Dobro obiskana je bila raz­ ko s svojim delom in razmišljanjem je izšla oktobra 1979, pa tudi izvemo, stava Dob v slikah v Osnovni šoli Dob, lepšamo življenje sebi in drugim. Hkra­ da se Dob prvic omenja 7. aprila 1220. 22. julija pa je Kulturno društvo Jo- ti je poudaril, da je srecanje na gospo- Tedaj je bil neki plemeniti Janez iz žef Virk pred cerkvijo v Dobu odigra­ dov in slovenski kulturni dan tudi pri- Doba /Johannes de Aich) prica – pod-lo množicno obiskano Cvetje v jeseni. ložnost za bogatitev sebe in drugih. pisnik neke darilne pogodbe na Turja-Nedelja, 12. julija, se je zacela z budni- Po maši je bila v pocastitev kultur­ ku. Tri leta pozneje se 25. januarja 1223 co Godbe Domžale, slovesno sejo KS nega praznika slovesnost, ki jo je vodi­ omenja Viljem iz Doba /Willehelmus Dob v obnovljenem gasilskem domu la in z mislimi iz življenja in dela na­šega najvecjega pesnika obogatila Ajda Sokler, v njem pa so sodelovali Komor­ni pevski zbor Šutna pod vodstvom zborovodkinje prof. Pie Brodnik, ki je med drugim zapel Prešernovo Stru­nam. Ana Plahutnik, sopranistka in clanica društva, se je predstavila s Pre­šernovo pesmijo Nezakonska mati, pri­sluhnili smo baritonistu Tonetu Habja-nu, ki si je za nastop izbral Prešernovo pesem Mornar, orgelska spremljava je bila v rokah prof. Marije Holcar. V svojem razmišljanju o slovenskem kulturnem prazniku je Jure Sešek, slo- Predstavitev projekta ponatisa knjig Franca Bernika V letu 2019 smo pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale zaceli s pripravo projekta ponatisa knjig FrancaBernika. Že dlje casa je v Domžalah tle-la zamisel, da se pristopi k ponovnemu ponatisu Bernikovih temeljnih knjig o naši preteklosti, saj je ohranjenih le še pešcica izvodov teh del. Po številnih pobudah, med drugim Jožeta Oberwalderja in Tomaža Jarca, se je jeseni 2019 zbral uredniški odbor, ki ga sestavljajo župnik Župnije Dom-žale Klemen Svetelj, zgodovinar mag. Blaž Otrin, sodelavka na podrocju mu-zejske dejavnosti Katarina Rus Krušelj, knjigovez Tomaž Jarc, sodelavec Janez Ivan Kastelic, oblikovalec Marjan Ko­cjan in Cveta Zalokar kot predsednica. Uredniški odbor je pripravil vsebinski in terminski nacrt ter financen obseg projekta in ga predstavil ter zanj prido­bil tudi podporo pri Obcini Domžale in njenem županu Toniju Dragarju. Tako bomo v obdobju med letoma 2020 in 2022 pripravili izdajo in pona-tis vseh treh kronik, pri cemer smo se odlocili, da jih bomo izdali v enotni in delno posodobljeni ter tehnicno kva­litetnejši knjižni obliki. Zaceli bomo s ponatisom Zgodovine fare Domžale 1 (ta bo izšla predvidoma v aprilu 2020), sledili bosta ob koncu leta 2020 Zgodo­ vina fare Domžale 2 (izid predvidoma NAROCILNICA venski radijski in televizijski voditelj, igralec in glasbenik govoril o vseh, ki jim je mar za slovensko kulturo in iz-rocilo, o njenem pisanem pomenu, ob tem pa se je tudi vprašal, kaj nam po­meni, kam nas pelje, kako je z nami v dobri volji in žalostnih trenutkih, po­zabil pa ni niti poudariti našo skupno skrb za vse lepo. Svoje misli je strnil v pesnitvi, izhodišce, za katero je izbral Prešernove verze: Sem dolgo upal in se bal. Med njegovimi rimanimi razmi­šljanji je bila tudi, da ce clovek ni clo­veku clovek, ni kulture. Dotaknil se je v jeseni 2020) in v letu 2021 delo Z nek­danje Goricice. Najpomembnejše pa je, da bodo v tem casu nastali tudi števil­ni strokovni clanki in prispevki, ki jih bodo pripravili med drugim mag. Blaž Otrin, Matjaž Brojan, dr. Miroslav Sti­plovšek, Katarina Rus Krušelj, dr. An­ton Štrukelj, Mihael Kozjek, Jan Berlot, Ana Vrtovec Beno … V njih bomo prvic zares natancno in strokovno osvetlili življenje in delovanje Franca Bernika, s posebnim poudarkom na delovanju v Domžalah. Prav tako bo zbrano in ob-javljeno tudi obsežno fotografsko gra­divo, povezano z Bernikovim delom. V nacrtu pa je tudi zahtevna priprava izdaje ohranjenega rokopisa Zgodovi­ne fare Domžale 3, v katerem je popi­sana kronika dogajanja od leta 1940 do 1948, ki obsega zapise o casu druge svetovne vojne in povojnem dogajanju. Tik pred izidom je prva knjiga Zgo­dovina fare Domžale 1, ki bo predvido-ma izšla v aprilu 2019. V njej bodo poleg ponatisa objavljeni tudi uvodni zapi­si župana Obcine Domžale Tonija Dra­garja, župnika Župnije Domžale Kleme­na Svetelja in predsednice uredniškega odbora Cvete Zalokar, pospremil pa jo bo tudi krajši življenjepis Franca Berni-ka. Že v marcu bomo zaceli z zbiranjem narocil, tako posameznih knjig kot tudi kompleta štirih knjig kot celote. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji tudi dela Kulturnega društva Miran JarcŠkocjan ter spomnil, da v življenju šte­je le, kar je lepega in dobrega, veljajo pa spomini, ki bogatijo. Teh pa v mi-slih na delo Kulturnega društva Mi­ran Jarc nikoli ne zmanjka. Spomnil je na opravljeno delo, spoštovano in ce­njeno, na zelo dober obisk, aplavz. Pa tudi na hvaležnost igralcev in vseh, ki sodelujejo, saj so hvaležni za priložno­sti, ki jim potrjujejo, da delajo dobro, da je kultura tisto najlepše, kar bogati cloveka, pa ceprav za svoja prizadeva­nja in uspešno ustvarjalno delo ne dobi nagrade. Nagrada je prepricanje, da si naredil nekaj dobrega, nekaj lepega in tega na Studencu nikoli ne zmanjka. Prisotni so po koncani maši s kultur­nim programom odšli v prostore dru­štva, kjer je bilo v prijetnem druženju veliko priložnosti za spomine na umrle sodelavce, pa tudi za pogovor o letošnji jubilejni sezoni. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Spodaj podpisani narocam naslednje ponatise knjig Franca Bernika (oznacite želene knjige): O O ZGODOVINA FARE DOMŽALE 1 (izide aprila 2020) ZGODOVINA FARE DOMŽALE 2 (izide predvidoma jeseni 2020) O O Z NEKDANJE GORICICE (izide predvidoma leta 2021) ZGODOVINA FARE DOMŽALE 3 (izide predvidoma leta 2022) Cena posamezne knjige je 20 evrov. NACIN DOSTAVE O knjigo/-e bom osebno prevzel in placal v tajništvu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale O knjigo/-e bom placal vkljucno s poštnino po ceniku Pošte Slovenija po prevzemu pošiljke PODATKI O NAROCNIKU Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Kraj in poštna številka: Telefon: Podpis: (Strinjam se z uporabo mojih osebnih podatkov za potrebe distribucije knjig.) Narocilnico pošljite/prinesite na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Knjige je možno narociti tudi po e-pošti: blagajna@kd-domzale.si, narocilni-ca pa je objavljena tudi na spletni strani www.kd-domzale.si/zaloznistvo. de Icho). V letu 1296 se kraj imenuje dvakrat. Dne 13 novembra je plemic s Hmeljnika zamenjal šest kmetij, ki jih je imel v Dobu, s stiškim samostanom. V tem letu se prvic omenja samostoj­na dobska župnija, ponovno pa leta 1323. Avtor Kronike Doba v nadaljevanju opisa izvora kraja Dob našteva še dru­ge pomembne datume, ostaja pa dej­stvo, da se krajevno ime Dob prvic omenja pred 800 leti. Kronika Doba je izšla ob 750-letnici kraja in je bila po­sebej zaznamovana s številnimi prire­ditvami. Ena od njih je bila tudi izda­ja Kronike Doba, ki je bila namenje­na tudi 25-letnici osvoboditve in 50-le­tnici Papirnice Kolicevo, izdalo pa jo je Društvo za raziskovanje jam Simon Robic. Ob tej obletnici je bila pred pet-desetimi leti v Dobu še vrsta drugih prireditev, med njimi 5. aprila 1970 tudi slovesna akademija v organizaci­ji Jamarskega kluba Simon Robic, na­slednje prireditve pa je usklajeval po­ter odprtjem obnovljene ceste od zve­zne ceste do cerkve v Dobu. Popoldan-ski del 750-letnice prve omembe Doba je popestrila velika parada, v kateri je bilo vec kot 20 voz z 200 udeleženci. Organizirali so jo jamarji. Zacela se je na Viru in koncala v Dobu, na Stareto­vem vrtu, kjer se je praznovanje slove­sno zakljucilo. Letos torej mineva 800 let od prve omembe središca Krajevne skupno­sti Dob. Svet KS Dob je pod vodstvom predsednice Marije Ravnikar že spre­jel sklep o imenovanju posebnega or-ganizacijskega odbora, ki bo pripravil program, s katerim bomo obeležili po­memben jubilej. Glede na zelo dobro organiziranost društev in organiza­cij v KS Dob sem prepricana, da bomo pripravili program, s katerim se bomo spomnili tako zgodovine, ne pozabili pa niti na sedanjost krajev, v katerih živimo. Že danes dobrodošli na prire­ditvah ob 800-letnici našega Doba. Vera Vojska Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raz­iskave bralnih navad med Slovenci. Nova raziskava, ki je izšla lani, kaže skrb zbujajoco podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev pove-calo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Letno 58 od­stotkov Slovencev prebere zgolj eno knjigo. Zakaj se uvršcamo pod evrop­sko povprecje in kako krivuljo obrniti? Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 odstotkov Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. S soavtorjem raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Slo­veniji prof. dr. Miho Kovacem se je na Srecanju z ustvarjalci, ki je potekalo v ponedeljek, 3. februarja, v prostorih Knjižnice Domžale, pogovarjala Cveta Zalokar. Srecanja se je udeležilo lepo število knjižnicarjev in uciteljev ter obiskovalcev, ki jim je mar za kulturo branja knjig. Zadnja raziskava o bral­nih navadah je pokazala precej klavr-no stanje, ki vzbuja resno skrb. Alarm za vse, ki jim ni vseeno. Ker to vpliva na celotno družbo, odnos do znanja, porast populizma. Kaj narediti, da bo branje spet zanimivo, da bo knji­ga spet vrednota? Težave z bralnimi navadami so nekaj, cesar v trenutnih razmerah v Sloveniji ne morejo reši-ti ne knjižnicarji ne založniki, niti av-torji, niti jih ni mogoce ucinkovito re-šiti s spremembo ali ukinitvijo ZECK ali dopolnitvijo zakona o knjižnicar­stvu. Vprašanje, ki glede na spreme­njeno kulturno klimo v Sloveniji ni re­toricno, zatorej je, ali kot družba bral­ne navade sploh želimo ohraniti kot vrednoto. Sklepi, ki jih ponujajo številke, prebrane zaporedoma, se berejo kot zgodba o propadu: beremo cedalje manj, manj berejo tudi tisti, ki so prej brali v anglešcini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 dvignilo na 53 odstotkov, število tistih, ki so se sami opredelili za nebralce, se je v za­dnjih petih letih povecalo za štiri od­stotne tocke, sedem odstotkov kupcev knjig svojih nakupov ne prebere, am-pak porabi za obdarovanje, od tod se sklepa, da imajo knjige za vecino kup­cev bolj simbolno darilno kot uporab-no bralno vrednost, število kupcev e­-knjig je še zmeraj zelo nizko, zadnje leto jih je kupilo le štiri odstotke an-ketirancev. »Knjiga ni cevelj. Ce bi bila, bi se je prodalo veliko vec. Slovenec namrec v povprecju kupi pet parov cevljev na leto in le dve knjigi,« je dejal gost po­govornega vecera. Na Norveškem sko-raj 80 odstotkov odraslih bere svojim otrokom, v Sloveniji je takih družin 30 odstotkov. Razlikuje se tudi naš in nji­hov izobraževalni sistem. Naš v prete­klosti ocitno ni deloval tako, da bi bo­lje usmerjal in utrjeval bralne navade, sicer bi bile bralne navade današnjih odraslih drugacne. Zato bi po mojem morali odpreti poglobljeno razpravo o tem, kako branje spremeniti v dru­žinsko vrednoto in kaj storiti v šolah, da bi bile bralne navade bolj razvite. Je pa to izrazito tek na dolge proge: nekaj spremeniš danes zato, da bodo reci cez 20 let boljše. Besedilo in foto: Miro Pivar novice Uporabnost invazivnih rastlin v cebelarstvu Velika planina tudi domžalska Mladi cebelar Jure Andrejka, kljub mladosti že nosilec razlicnih pri­znanj za najkvalitetnejši med, je na svoji življenjski poti prestopil še eno pomembno stopnicko. Pred kratkim je namrec z oceno 10 diplomiral na Biotehniški fakulteti, oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – visokošolski študij I. stopnja z di­plomsko nalogo: Uporabnost invaziv­nih rastlin v cebelarstvu. V Sloveniji je namrec razširjeno vecje število in-vazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Najveckrat tovrstne rastline povezu­jemo z negativnimi posledicami, saj so v vecini neuporabne in nekatere celo škodljive – najveckrat zaradi hitre rasti in prekrivanja velikih po­vršin, s cimer ogrožajo nekatere av-tohtone domorodne rastlinske vrste. Hkrati pa imajo tudi druge negativne posledice. Mladi cebelar, tudi strastni ljubitelj narave, v svoji diplomski na­logi ugotavlja, da ob številnih drugih že dokazanih nacinih njihove rabe do zdaj še nihce ni temeljito raziskal ali v celoti predstavil njihovega medovi­tega potenciala. Jure Andrejka je to podrocje podrobno obdelal ob upo­števanju domace in tuje literature ter lastnih opažanj. Raziskal je 12 medovitih invaziv­nih tujerodnih rastlinskih vrst in ugo­tovil, da nekatere med njimi že daje­jo kakovosten med in dobre donose v casu, ko v naravi ni vec avtohtone­ga cvetenja, bogatijo cebeljo pašo in omogocajo razvoj cebeljih družin in bi lahko v prihodnosti imele še po­membnejšo vlogo v cebelarstvu. Ne-katere vrste imajo bogat vir nektarja in cvetnega prahu, kar omogoca veli­ke donose medu, obenem pa so var-ne za uporabo, kar so že v preteklo­sti pogosto ugotavljali prav cebelarji. Ob tem pa je sicer splošno znano, da so omenjene rastline, tudi ali pa prav zaradi nepoznavanja njihove invaziv­nosti, pogosteje omejevali in celo od­stranjevali. Najbrž tudi zato, ker je bil premalo poznan njihov potencial in uporabnost. Najbolj zanimiv je zadnji del di­plomske naloge, v katerem Jure An-drejka ugotavlja, da so medovite tu­jerodne invazivne rastline uporab­ne in koristne v cebelarstvu, kjer ce­belarji ponekod že pridobivajo nove vrste medu – tudi z zdravilnimi ucin­kovinami. Glede na že poznane tudi škodljive posledice invazivnih rastlin na eni in gospodarsko korist cebelar­jev na drugi strani so v nekaterih tudi slovenskih raziskovalnih projektih že poskušali uskladiti naravovarstvene interese po zatiranju invazivk in po­trebe cebelarjev po medovitih rastli­nah. Juretove izkušnje kažejo, da so medovite invazivne vrste rastlin veci­noma odporne na zaostrene podneb­ne razmere, da imajo poleg invaziv­nosti tudi nekaj koristnih lastnosti. Mladi diplomant predvsem izposta­vlja, da tovrstne rastline cebelam bo­gatijo pašo, ko v naravi ni vec avtoh­tonega cvetenja, ob tem pa tudi izpo­stavlja, da namen diplomskega dela nikakor ni spodbujanje širjenja teh vrst, ampak samo pregled možnosti za njihovo koristno uporabo, ce so že tu, posebej ker se zaradi ekstremnih vremenskih razmer, krcenja gozdov, prezgodnje oziroma neustrezne ko­šnje trav, rabe pesticidov, pomanjka­nja varnih mest za gnezdenje in spre­memb prsti upada številcnosti cebel, za katere menijo, da so najpomemb­nejše živo bitje na svetu, hkrati pa jim grozi izumrtje. Pomembna pa je tudi odvisnost svetovnega kmetijstva od cebel, za katere so raziskave pokaza­le, da so edino živo bitje, ki ni prena­šalec nobenega patogena – ne gliv ne virusov ne bakterij. Mlademu cebelarju cestitke za di­plomsko nalogo in iskrene želje, da njegove ugotovitve in izkušnje cim bolj in cim prej porabimo v praksi. Vera Vojska Foto: Jure Andrejka Borut Peršolja, Domžalec, magister geo­grafskih znanosti, planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, soavtor Planinske šole, Vodniškega ucbenika ter knjige Slovenske gore, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih clankov o gorah in gorništvu, snovalec domžalskih gorniških vecerov ter pisec bloga Razgledi. Je obcudovalec in vec­ni ucenec vsega, kar v naravi in ljudeh prebuja Velika planina, ki odraža vec­tisocletno souporabo gora in nenehno soucinkovanje pokrajinotvornih prvin. Prvotna kmetijska raba planine vedno znova izstopa iz sence sodobnega, mno­žicnega, samooklicanega, zelenega, po­hodniškega turizma. V sklopu Srecanj pod slamniki je v sredo, 12. februarja, v Slamnikarskem muzeju potekal zanimiv pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar. Gost pogovora Borut Peršolja je v uvodu povedal nekaj o sebi, zatem pa sta z voditeljico prešla k temi srecanja Velika planina-tudi dom­žalska. Velika planina, ki obsega Veli­ko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko grico, je najvecja visokogorska pašna planina na Slovenskem, v pov­precni višini okoli 1500 mnv z najvišjim vrhom Gradišce, ki doseže 1666 mnv. Na njej so pastirji zgradili vec pastirskih naselij z vec kot sto pastirskimi stanovi posebne oblike, ki so zašcitni znak pla-note. Na planoti sta tudi naravni zna­menitosti Velika in Mala Veternica. To sta jami, ki se jima je zaradi prepareva­nja porušil strop in sta nastali udorni­ ci. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zele­ne trate med vrtacami in kotlici so dale idealne pogoje za letno pašo govedi. Ob slikovni prezentaciji nas je gost popeljal v preteklost, ko so po drugi svetovni voj­ni zaceli s pripravo gradnje Domžalske­ga doma na Mali planini. Gradnja Dom-žalskega doma je potekala od leta 1951 do 1953 po nacrtih arhitekta in predse­dnika Planinskega društva Domžaleinž. Franceta Škofica. Slovesno odprtje je bilo 9. avgusta 1953. Originalne nacrte hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Planinsko društvo Domžale upra­vlja planinsko pot iz Stahovice mimo sv. Primoža na Veliko planino. Borut je tudi soavtor nove pridobitve na Ve­liki planini, Po poteh pastirjev, ki je speljana po vsej Veliki planini. Besedilo in foto: Miro Pivar Moja poklicna prihodnost Otroški parlament je projekt Zveze šol, ki so odgovarjali na vprašanja, po­prijateljev mladine in je javna tribuna vezana z letošnjo temo otroškega par-otrok na temo, ki si jo osnovnošolci lamenta Moja poklicna prihodnost. V v Sloveniji izberejo sami – na držav-njeni predstavitvi smo slišali izredno Tudi v letu 2020 dobrodošli v Arboretumu Volcji Potok v okviru projekta Znanje za življenje z lastnimi izkušnjami. O tem so se pogo-varjali tudi v treh delovnih skupinah in na plenarno zasedanje prinesli ve­liko konkretnih zanimivih predlogov; med bolj zanimivimi: predmet Priho­dnost, ucna ura, kjer bi se ucili nasto­panja pred javnostjo, vec dela z racu­nalniki, zelo zanimivo, manj piflanja, vec razmišljanja in rocnega dela. Ob zakljucku prijetnega dopol­dneva jih je s svojo življenjsko zgod­bo Neža iz podjetja La popsi sezna­nila s svojo uspešno podjetniško po­tjo in jim povedala: Vse je možno, ce trdo delaš, ce verjameš vase in pri tem uživaš. Zdaj se bodo parlamentarci, ki so z OŠ Dob odhajali s priložnostnimi darili, udeležili regijskega parlamen­ta, nato pa svoja porocila strnili na dr­žavnem parlamentu. Vera Vojska nem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v druž­benem dogajanju ter pridobivanje vedenj o clovekovih in državljanskih pravicah, hkrati pa je to tudi ena od oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokraticnem postopku izberejo sami, v projektu pa jim pomagajo mentorji in vcasih tudi prostovoljci. Gostitelj letošnjega že 30. med-obcinskiega šolskega parlamenta, v okviru katerega Zveza prijateljev mla-dine Domžale poveže vse osnovne šole z obmocja obcin Domžale, Luko­vica, Mengeš, Moravce in Trzin, je bila Osnovna šola Dob, ki je parlamentar­cem zagotovila prijetne pogoje za delo. Po kratki predstavitvi šole in pozdravu Barbke Drobnic, ravnateljice OŠ Dob, in mag. Karline Strehar, predsednice ZPM Domžale, so parlamentarci z veli­kim veseljem prisluhnili mentorici OŠ Dob Lani Klopcic, ki jim je predstavila rezultate ankete o poklicni prihodno­sti naših osnovnošolcev, pri kateri je sodelovalo vec kot 1100 otrok iz vseh veliko dobrih razmišljanj, povezanih z izbiro poklicne prihodnosti, kjer je mladim najpomembnejši stik z ljudmi, varnost, cenjenost poklica, ustvarjal-no delo, pa tudi uživanje v delu, pomi­slili so tudi na placo in vrednote, kot so: svoboda, sreca, ljubezen. Zapisali pa so tudi glavne ovire: ocene in šte­vilo tock, pa tudi vešcine in sistem iz­obraževanja in zaposlovanja. Najvec ucencev je povedalo, da so dobri v športu in posameznih šolskih predme­tih, zelo raznoliki so bili odgovori na vprašnje, kaj želiš poceti v prihodno­sti, zanimivi so bili odgovori na vpra­šnje, katere vešcine obvladajo, iz ka­terega so bili povzeti tudi številni pre­dlogi, na kakšen nacin bi te lažje oziro-ma bolje obvladali. Parlamentarci iz vseh osnovnih šol so porocali o izvedbi šolskih par-lamentov ter posredovali zelo zani­miva porocila, v njih pa opozorili na številne izkušnje in predloge, kako bi bila njihova odlocitev za poklic lažja. Pri tem jim je skušal s svojim prijetnim predavanjem pomagati Andrej Pešec Narava se je zacela prebujati, prvi zna­nilci pomladi so že zacveteli tudi v Ar-boretumu. Ce ste ga obiskali v februarju, ste bili zanesljivo prijetno preseneceni nad spomladanskim cvetjem, še poseb-no nad razstavo vitezovih zvezd, ki jih radi napacno imenujemo amarilisi. Naj­bolj vneti pa ste se že lahko udeležili prvih delavnic, povezanih s spomla­danskimi skrbmi za okolico in vrtove. Še bolj boste preseneceni, ko boste v nasle­dnjih dneh videli, kaj vse so pripravljali cez zimo in kaj so zasadili jeseni. Prinesite si pomlad domov, pravijo v Arboretumu in vabijo, da si v vrtnih centrih v Volcjem Potoku in Medlogu ogledate bogato spomladansko ponud­bo cvetja. Vabijo pa tudi vrtickarje, ki ste verjetno že zaceli z nacrtovanjem domacega vrta. Pripravili so bogato po­nudbo semen in orodja, z njimi pa se lahko dogovorite tudi za pomoc pri za­saditvenem nacrtu ter ogledu, obrezo­vanju in podiranju dreves. Tudi v letos si boste lahko ogledali di­nozavre in kite v naravni velikosti. Na vas cakajo ob programski poti, ki vodi od vhoda do otroškega igrišca. Ce so vas navdušile iluzije, potem boste lah­ko tudi letos preverjali, ali so Cvetlicne iluzije resnicne Vabijo vas, da dnevne vstopnice za obisk parka kupite prek spleta, na voljo pa so že tudi nove sezonske vstopnice. Tisti, ki ste bili lani imetniki sezonskih vstopnic, jih pri blagajni lahko podaljša­te. S seboj prinesite kartico, ki ste jo upo­rabljali v letu 2019, in dokazilo o stal­nem oziroma zacasnem prebivališcu. Vera Vojska pogled na domžalsko preteklost UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBCINE 1849–1995 (2) Nastanek velike Obcine Domžale v drugi polovici petdesetih let Miroslav Stiplovšek M estni ljudski odbor si je za izvajanje svojih na-log uspešno prizadeval povecati financna sred­stva, kar mu je omogocala gospodar-ska razvitost obcine. Po letu 1945 so nacionalizirana predvojna industrij-ska podjetja naglo povecala proizvo­dnjo in število zaposlenih. Do leta 1954 se je število industrijskega de­lavstva podvojilo v primerjavi s pred­vojnim stanjem na okoli 3500. Nove družbenopoliticne razmere so vpliva­le na nastanek vec državnih obrtnih in trgovskih podjetij. Vzporedno z go-spodarsko rastjo se je povecalo tudi število prebivalcev v industrijskih središcih, v Domžalah na okoli 3600. Mestna obcina Domžale in njena razširitev (1952–1958) Ustavni zakon iz leta 1953 je dolocil za obcine še nove dohodke in proracun domžalske obcine se je v enem letu povecal skoraj trikratno. S tako po-vecanimi sredstvi je lahko izboljšala gmotni položaj vseh obcinskih dejav­nosti in ustanov. Posebej naj omeni-mo veliko naložbo obcine za obnovo in nadgradnjo nekdanje slamnikarske tovarne, ki je bila kot okupatorjeva postojanka med vojno bombardirana. Meje domžalske obcine 1955 in 1961 Sredi obnovitvenih del se je leta 1953 vanjo kot novo obcinsko zgradbo iz skupšcine delegirale svoje delegate. gasilskega doma preselil Mestni ljud- Za izvajanje sklepov obcinskih skup-ski odbor z administracijo, v nasle- šcin pa je ustava uvedla izvršne svete. dnjih letih pa še Zdravstveni dom, po- V domžalski obcini je imel po družnici Narodne banke in Komunal­ tej ustavi zbor združenega dela 51 nega zavoda za socialno zavarovanje, delegatskih mest in zbor krajevnih pošta, telefonska centrala in koncno skupnosti 32, v družbenopoliticnem še sodišce. S tem so dobile ustrezne zboru pa je bilo 25 stalnih delegatov. prostorske pogoje za svoje delovanje Izvršni svet je štel 15 clanov. V okviru številne medobcinske ustanove. obcinske uprave je delovalo osem od-Novo obdobje glede vloge obcin se delkov in služb, ki so opravljale okoli je zacelo leta 1955 z uvajanjem komu­ 80 odstotkov nalog pri izvajanju zve­nalnega sistema, po katerem so obcine znih in republiških državnih pristoj­dobile položaj ‘komune’. Po novi zako­ nosti. Krajevnih skupnosti je bilo gle­nodaji je bila obcina opredeljena kot de na velik ozemeljski obseg obcine temeljna politicna – teritorialna orga­ kar 27. Te so bile pomembne izvajalke nizacija samouprave in kot temeljna tradicionalne lokalne samouprave. družbenoekonomska skupnost, ki je Na tem podrocju je imelo v 70. letih poleg novih samoupravnih pristojno-odbore, najvišji organ samoupravlja-lokalnih zadev. Ukinila je odborniški veliko vlogo 11 samoupravnih intere­sti dobila tudi številne naloge za izva-nja in oblasti pa so postale dvodomne sistem in kot dosledno uveljavljanje snih skupnosti za razlicne družbene janje državnih zadev. To pa je terjalo skupšcine, sestavljene iz obcinskega samoupravljanja uvedla delegatski in gospodarske dejavnosti s precejšni­oblikovanje vecjih obcin oziroma nji-zbora in zbora delovnih skupnosti. sistem. Na novo je dolocila sestavo mi lastnimi dohodki. hovo združevanje ter tudi povecanje Ker je nastanek velikih obcin in pre-obcinskih skupšcin iz treh zborov, ekonomsko-financne samostojnosti. vlada opravljanja državnih upravnih zborov združenega dela in krajevnih Delovanje domžalske obcine Glede na uvajanje komunalnega nalog nad lokalnimi samoupravni-skupnosti ter družbenopoliticnega pri izvajanju lokalnih sistema so bile sredi leta 1955 Mestni mi pristojnostmi zmanjšala možnost zbora. Za povecanje vpliva obcanov samoupravnih zadev obcini Domžale prikljuceni obcini Lu-vplivanja obcanov na odlocanje v ob-na uveljavljanje njihovih potreb in Velika domžalska obcina je imela v kovica in Blagovica, vecji del obcine cinah, je po kritikah te velike slabosti interesov v pomembnih družbenih vec kot poltretjem desetletju za izva-Radomlje in del obcine Trojane. S pri-ustava uvedla krajevne skupnosti (KS) in nekaterih gospodarskih dejavno-janje svojih samoupravnih pristojno­kljucitvijo tudi podeželskih obmocij je kot prostovoljne temeljne skupnosti stih je uvedla samoupravne interesne sti v primerjavi s številnimi drugimi domžalska obcina izgubila mestni sta-obcanov dolocenega obmocja. Usta-skupnosti (SIS). Delegacije, izvoljene obcinami ugodnejše pogoje. Uspela tus, toda Domžale kot sedež razširjene va iz leta 1974 pa je dolocila njihovo v krajevnih skupnostih in delovnih je doseci financno samostojnost in obcine z okoli 15.000 prebivalci pa so obvezno ustanavljanje za reševanje organizacijah, so za posamezne seje relativno gmotno moc, kar je pred­ga ohranile. vsem zasluga poslovne uspešnosti industrije po njeni modernizaciji ter Razširjena Obcina Domžale z izjemnega razmaha obrti, s katero je velikimi pristojnostmi (1958– bila domžalska obcina vodilna v te­ 1995) danji Jugoslaviji. Industrija se je po Konec leta 1958 sta se v domžalsko ob­ prikljucitvi mengeške in radomeljske cino vkljucili še obcini Mengeš in Mo- obcine še okrepila in v 70. letih je bil v ravce. Tako se je izoblikovala velika njej že okoli 9000 zaposlenih, številna Obcina Domžale, v katero sta se leta podjetja pa so se s kakovostnimi izdel­1961 po referendumu vkljucila še Dra­ ki uveljavila v Jugoslaviji in tujini. V gomelj in Pšata. Po tej razširitvi, ki se obrtnih dejavnostih je bilo zaposlenih nato ni spremenila do leta 1995, je ob- okoli 1600 delavcev. Druga pomemb-cina obsegala 240 km2 z okoli 27.500 na posebnost domžalske obcine je bila prebivalci. njena nagla demografska rast, zlasti s Izpopolnjevanju komunalnega sis- priseljevanjem, kar kaže povecanje tema so sledile številne spremembe prebivalstva v obdobju 1974–1993 od sestava obcinskih oblastnih organov 34.000 na 46.000 obcanov. in organiziranosti obcinske uprave. Gospodarski in demografski de-Leta 1957 so bili poleg obcinskega javnik sta odlocilno vplivala na prio­zbora uvedeni še zbori proizvajalcev. riteto in obseg avtonomnih obcinskih Ustava iz leta 1963 je ukinila ljudske dejavnosti na družbenem in komunal-no-stanovanjskem podrocju. Skup-šcina obcine se je s smotrno porabo proracunskih sredstev, posebnimi prispevki podjetij in obrtnikov, krediti domžalske banke, financnim sodelo­vanjem s SIS in KS prizadevala svoje samoupravne naloge izvajati na vseh obmocjih obcine. Rast prebivalstva je terjala pospešeno gradnjo stanovanj­skih objektov, blokovne gradnje pa je bil najvec v Domžalah. Intenzivna so bila dela v vseh komunalnih pa-nogah, za kar je bila pomembna tudi ustanovitev Komunalnega podjetja leta 1970, velik dosežek pa je bil zace­tek delovanja cistilne naprave Domža­le - Kamnik v 70. letih. V naslednjem desetletju so bila izvedena obsežna protipoplavna regulacijska dela na Kamniški Bistrici in Raci, obcina pa je sofinancirala tudi izgradnjo Doma požarne zašcite na Kolicevem. Razmere v zdravstvu so se iz­boljšale zlasti po zacetku delovanja Zdravstvenega doma v novi zgrad-bi leta 1965. Na socialnem podrocju je bila pomembna izgradnja Doma upokojencev leta 1977. Za izboljšanje otroškega varstva so bile pomembne novogradnje vrtcev v vecjih krajih. V družbenih dejavnostih so potrebe presegale zmožnosti rednih prora-cunskih financnih virov. Zato je njena skupšcina leta 1969 razpisala samo­prispevek za gradnjo šol. Obcani so ga štirikrat izglasovali za petletno obdo­bje in omogocili izgradnjo novih stavb za vse osemletke ter številna gradbe­na dela tudi v podružnicnih šolah. V Domžalah je bila leta 1989 koncana še gradnja šole za srednje, strokovno in poklicno izobraževanje. Domžalska obcina je bila pri izgradnji šolskih pro-storov med najuspešnejšimi v Sloveni­ji in je omogocila enoizmenski pouk. Hkrati s samoprispevkom za šolstvo so KS zbirale sredstva za financiranje lokalnih komunalnih objektov. Zlasti po ustanovitvi interesnih skupnosti se je zaradi vecjih financnih sredstev povecalo tudi število clanstva in društev ter njihova dejavnost na kul­turnem in telesnokulturnem podrocju. Nekatera kulturna društva in športni klubi so se pomembno uveljavili tudi zunaj obcinskih meja. Za športne, kul­turne in druge vecje obcinske priredi­tve je bila leta 1968 pomembna izgrad­nja Hale komunalnega centra. Leta 1987 je bila po adaptaciji v bivši osnov­ni šoli ustanovljena knjižnica kot prvi samostojni kulturni zavod v obcini. Leta 1990 je na Studencu zacelo de­lovati eno najvecjih pokritih poletnih gledališc v Sloveniji. V domžalski ob­cini je bilo bogato delovanje gasilskih in razlicnih specializiranih društev, ki so bila prav tako deležna gmotnih ugodnosti. Navedeni primeri ilustrirajo prizadevanja za izboljšanje in obogati­tev življenjskih razmer obcanov. V delovanju komunalnega siste-ma, v katerem so imele odlocilni vpliv KP in družbenopoliticne organizacije, so se pokazale tudi številne slabosti, ki so jih zaceli odpravljati že z ustav­nimi amandmaji leta 1989 o družbeni ureditvi na temelju demokracije in po­liticnega pluralizma. Po ugotovitvi, da je obcinskih organov prevec, so bile v zacetku leta 1990 ukinjene samou­pravne interesne skupnosti. Maja 1990 pa so bile prve vecstrankarske volitve, na katerih je tudi v domžalski obcini zmagal Demos. Namesto delegacij so volivci izvolili po 27 stalnih delegatov v zbora krajevnih skupnosti in zdru­ženega dela ter družbenopoliticnega zbora. S temi ukrepi se je zacel proces velike reforme lokalne samouprave. . aktualno Velik korak k ureditvi središca Domžal Med Obcino Domžale, podjetjem Tuš in njegovimi hipotekarnimi upnicami so preteklo leto stekli resnejši pogovori o prodaji oziroma nakupu nepremicnin, ki so za Obcino Domžale strateškega pomena. Miha Ulcar Foto: Primož Krisper G re za zemljišca, ki pred­stavljajo delno asfaltirane površine med trgovskim delom Tuš, Zdravstvenim domom Domžale in tržnim prosto­rom, ki so bila v lasti podjetja Tuš nepremicnine, d.o.o. Vse se je odvilo v to smer, da danes lahko recemo, da so bili na Obcini Domžale uspešni, saj je bila po lanskem decembrskem soglasju Obcinskega sveta Obcine Domžale pogodba o nakupu nepre-micnin s podjetjem Tuš nepremicni­ne, d.o.o. letos januarja že podpisa­na, kupnina za zemljišce placana ter pred kratkim že vpisana lastninska pravica na Obcino Domžale. Izvedba pravnega posla, vrednega 707.818,50 evra, pomeni nov izziv pri ureditvi središca mesta. Zgodba okrog ureditve centra Domžal ima že zelo dolgo brado Ureditev centra Domžal je bolj ali manj pogosta tema pogovora obcank in obcanov in pa seveda tudi lokal­ne politike. Sploh v casu volitev je to tema, ki je obvezen del programov vseh politicnih strank in list ter tudi ocitkov, da se na tem podrocju ni pre­maknilo nic. Razloge za to je treba v prvi vrsti iskati, da so bila zemljišca, ki predstavljajo delno asfaltirane površine med trgovskim delom Tuš, Zdravstvenim domom Domžale in tr-žnim prostorom, v lasti podjetja Tuš nepremicnine, d.o.o., ki je imelo v preteklosti tam že razne nacrte. Leta so tekla, nacrti so padli v vodo, na nepremicninah pa so se pojavile hi-poteke. Se pravi, da so nad zemljišci bedele hipotekarne upnice. Pa ven­darle se je po letih prizadevanj pre­maknilo tudi na tem podrocju, saj so lansko poletje med Obcino Domžale, podjetjem Tuš in hipotekarnimi upni­cami stekli pogovori o prodaji oziroma nakupu nepremicnin, ki so za Obcino Domžale strateškega pomena. Obcina Domžale je decembra lani s podjetjem Tuš oziroma hipotekarnimi upnicami sklenila dogovor o nakupu teh nepre-micnin in januarja letos podpisala pogodbo, h kateri je na decembrski iz­redni seji soglasje podal tudi Obcinski svet Obcine Domžale. V pravo smer se je zacelo premikati lani Župan Toni Dragar po podpisu pogod-be ni skrival zadovoljstva, da so leta prizadevanj koncno obrodila sadove: »V vseh petnajstih letih, odkar sem žu-pan, so pogovori bolj ali manj potekali v zvezi z urejanjem makadamskega parkirišca, kaj dlje od tega pa nismo prišli. Predvsem zato, ker so na teh ze­mljišcih hipoteke. Dokler hipotekarni upnik ni želel umakniti hipoteke, smo se pogovarjali samo o urejanju parkiri-šca in nic vec od tega.« Po besedah župana se je zacelo premikati lani poleti, ko so s podje­tjem Tuš stekli pogovori o skupni ure­ditvi parkirišca in pa samega režima parkiranja, saj je imel Tuš idejo, da bi na parkirišce postavil zapornice, s katerimi bi casovno omejil parkiranje. V tistem casu so s hipotekarno upnico SID banko sklenili dogovor o nakupu plocnika pri avtobusni postaji v sme­ri Kamnika, v nadaljevanju pa se je vsa stvar zapeljala tako dalec, da je SID banka hipoteko prodala investi­cijskem skladu s sedežem v Luksem­burgu, ki se je odlocil prodati to ter­jatev. Sledila so pogajanja in pa sama cenitev zemljišca, pripravil pa se je že tudi osnutek pogodbe. Ker je bil sam postopek vezan na izbris pobotnice, kar je moralo biti izvedeno do 31. 1. 2020, je bil nujen sklic izredne seje ob­cinskega sveta, ki je moral najprej na omenjenih zemljišcih ukiniti status javnega dobrega, na podlagi tega je Obcina Domžale v petnajstih dneh iz­dala odlocbo izpisa javnega dobrega. V januarju je sledil podpis pogodbe namesto razlastitve, v nadaljevanju pa so stekli postopki pri notarju, iz­placilo kupnine ter vsi ostali potrebni postopki, ki so pripeljali do tega, da je danes Obcina Domžale že lastnica teh zemljišc. Vzemi ali pusti »Ker je bila vsa stvar izpeljana tako dalec, hipotekarni upnik pa je uma­knil hipoteke in želel prodali zemljišca, smo bili postavljeni pred dejstvo ‘vzemi ali pusti’. Konec koncev bi lahko našli drugega kupca, Obcina Domžale pa bi s tem izgubila strateška zemljišca,« je na ocitke nekaterih svetnikov, da se s postopki prevec hiti, odgovoril župan. Za zemljišca je Obcina Domžale od­štela 707.818,50 evra, in sicer po 80,10 evra za kvadratni meter. Financna sredstva za nakup so bila zagotovljena v obcinskem skladu za nakup nepre-micnin. Na obcinskem svetu so leteli tudi ocitki, da je odkupna cena za kva­dratni meter obcutno previsoka in pa da bi morala Obcina Domžale vztrajati pri razlastitvi, saj bi lahko izpogajali veliko nižjo ceno. Župan pravi, da raz­lastitev ni primeren nacin: »Treba se je namrec zavedati, da so cene v Domža­lah izredno visoke. Za to ceno, ki jo je postavil cenilec, pa dobimo strateška zemljišca v centru Domžal. Po prej­šnjem OPPN (obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu), je bila v odloku za komunalne zadeve predvidena cena 100 evrov za kvadratni meter.« Zemljišca nam ne bodo vec v breme, ampak v ponos Tako župan kot podžupanja mag. Re­nata Kosec sta dejala, da so bili pred volitvami vedno deležni ocitkov, da se na tem podrocju ni naredilo nic in da gre za sramoto v samem centru Domžal. »Samo osnovo za nakup teh zemljišc lahko išcemo v razvojnem pro-gramu za strateški nakup iz leta 2012. Prav zaradi tega pozdravljam vsa pri­ zadevanja obcinske uprave, da je za­deva prišla tako dalec, da smo lahko odkupili ta za našo obcino strateška zemljišca,« je poudarila podžupanja, ki je obenem izpostavila tudi korek­tno sodelovanje s podjetjem Tuš in hipotekarnim upnikom, da so v tako kratkem casu izpeljali vso stvar. »Zdaj lahko zacnemo z urejanjem strateških zemljišc v centru Domžal, ki nam ne bodo v breme, ampak ponos,« je pove­dal župan. Pot do dokoncne ureditve središca Domžal je še dolga Seveda se pojavlja veliko vprašanj, kaj bo zdaj tam. Ideje o ureditvi tega dela centra Domžal že dolgo obsta­jajo, pa vendarle je pot do dokoncne ureditve središca Domžal po besedah podžupanje mag. Renate Kosec še dolga, saj bo najprej treba zagotoviti ustrezen prometni režim z dovolj par-kirnimi mesti. V neposredni bližini bo Obcina Domžale, skupaj z obcina-mi soustanoviteljicami, najprej zace-la s širitvijo obstojecega Zdravstvene­ga doma Domžale in gradnjo podze­mne garaže. »Kratkorocni cilj ureditve makadamske površine pred Tušem je takšen, da se bodo obstojece parkir­ne površine na novo uredile, dolocile ustrezne pešpoti in zelene površine. Dolgorocni nacrt obcine pa je avtomo-bile umakniti v garažne hiše in sredi-šce mesta narediti prijazno pešcem in stanovalcem. Poleg tega bo obcina najprej celostno uredila plošcad predtrgovskim centrom TUŠ,« je o nacrtih povedala podžupanja. Novo ureditev bo v kratkem dobila vecnamenska plošcad S pravnim poslom, ki so ga sklenili, je Obcina Domžale poleg omenjenih zemljišc pridobila tudi vecnamensko plošcad pred Tuš centrom, ki naj bi jo uredili že v kratkem. Dobila pa bo neke posebne vsebine in bo v konte­kstu s prenovljeno Kolodvorsko ulico (zelenje, dizajn in oprema). Je pa s pravnim poslom Tuš pridobil vsa ze­mljišca – parkirišca na vzhodni in se­verni strani objekta TUŠ centra. Le-ta so bila sedaj v solasti Obcine Domžale in podjetja TUŠ. Obcani pozdravljajo ureditev, a nekatere skrbi izguba brezplacnih parkirnih mest O prihajajoci ureditvi tega dela centra Domžal smo povprašali tudi nekaj ob­cank in obcanov, ki po eni strani niso skrivali tega, da jim trenutni izgled na tem obmocju ni všec, po drugi strani pa se nekateri bojijo, kakšne spre­membe bo to prineslo v vsakodnev-no življenje obcank in obcanov ter obiskovalcev Domžal. Neža in Andrej iz okolice Domžal, ki tam parkirata vsakodnevno, se sprašujeta, ce po novem tam ne bo možno vec parkirati brezplacno, kot je bilo to do zdaj. An­drej ima službo v bližini, Neža pa se v službo v Ljubljano vozi z vlakom. Obe-ma je enako to, da jima je ta prostor do zdaj omogocil brezplacno parkiranje za dlje casa. Jože iz Domžal pozdravlja ureditev parkirišca, obenem pa si želi, da bi bil postavljen takšen režim, ki bi voznikom, ki tam parkirajo kratkotraj-no, omogoci brezplacno parkiranje. Tu je mislil za razne opravke, nakupe ali pa takrat, ko je treba obiskati zdravni­ka v zdravstvenem domu. Milan iz Jarš je izpostavil problematiko, s katero se veckrat srecuje. Ob obisku tržnice, tja se poda veckrat na mesec, vedno tež­ko najde prosto parkirno mesto, kar ga zelo moti. Prav zaradi tega in pa tudi zaradi izgleda pozdravlja namero ob­cine, da uredi to parkirišce. Ce potegnemo crto cez vso to zgod­bo, ki se vlece vse od daljnega leta 1986, je bil s sklenitvijo dogovora o prodaji koncno le narejen velik ko­rak naprej k ureditvi strogega centra Domžal. Ce si lastnik nepremicnine, potem lahko na njej uresniciš svoje ideje in želje. Ce pa to nisi, pa lahko samo opazuješ. Ceprav bo pot do do­koncne ureditve urbanega središca mesta še dolga, pa je le vendarle na­kup zemljišc zacetek te poti, ki bo na koncu pripeljala, da se s tega obmocja plocevino povsem odstrani. . društva Kronika domžalskih poklicnihgasilcev 20. 1. do 14. 2. 2020 Domžalski poklicni gasilci smo v minulih štirih tednih prejeli 19 klicev s številke 112, dvanajst podnevi in sedem v nocnem ca-su. Ob pregledu vecletnega se­znama posredovanj ugotavlja-mo, da se našo pomoc najpo­gosteje potrebuje zjutraj okoli 9. in popoldne okoli 16. ure. Tudi tokrat je dokaj podobno, v jutranjem casu štiri in v popol­danskem pet. Sušno obdobje je omogoci-lo, da se je vnela podrast ob že­lezniški progi v Jaršah. Okoli 60 kvadratnih metrov veliko poža­rišce smo pogasili v sodelova­nju z gasilci PGD Jarše - Rodica. Lokalno sta se pripetili dve prometni nesreci. V Radomljah sta 26. januarja nekaj minut po 21. uri celno trcili dve osebni vozili. Ob tem so se poškodo-vale kar štiri osebe in prav vse so z reševalnimi vozili na pre­gled odpeljali reševalci ekip NMP Kamnik in NMP Ljubljana. Domžalska ekipa je bila namrec takrat že zaposlena z drugo nuj-no situacijo. Precej bolj tragicno bi se lah­ko koncala nesreca na železni­škem prehodu na Rodici. Trenu­tek nepazljivosti ob preckanju železniškega prehoda in vlak je trcil v 20-letno dekle, ki jo je od­bilo na bližnjo travo. Gasilci smo pomagali reševalcem pri oskrbi težko poškodovane ponesrecen­ke, ki je bila nato prepeljana v ljubljanski klinicni center. Na avtocesto smo se odpra­vili šestkrat. Vedno je šlo za trcenja, izpostaviti pa velja ne­sreco z 31. januarja, ko je pri iz­vozu Domžale prišlo do naleta tovornega in šestih osebnih vo­zil. Trem poškodovankam smo do prihoda reševalcev NMP Domžale nudili prvo pomoc, na vozilih smo odklopili akumula­torje, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekocine ter še dodatno zavarovali kraj nesre-ce. Takšna nesreca v petek po­poldne je seveda povzrocila ne­znosne zastoje na vseh cestah iz Ljubljane proti vzhodu. Glede na vetrovno prvo po­lovico februarja in vse z vetrom povezane nevšecnosti po državi smo jo v našem ožjem okolju kar dobro odnesli – gasilci smo s cest odstranili dve podrti dre­vesi (v Študi in Dobovljah). Si-cer pa smo pomagali obcanom z zelo raznolikimi težavami. Zaprli smo radiator na Mikloši-cevi in vodo na Ljubljanski, iz dvigala rešili osebo ter iz kana­lizacijskega jaška avtomobilske kljuce. Preverili smo prijavo iz­litja motornega olja, a je šlo le za star madež, ki se je ob dežju‘mavricno’ obarval. Še en klic je bil povezan s potencialno nevarnimi snovmi – ob izlitju Mlinšcice v Raco na Podrecju so se pojavili zeleni madeži, ki so pa kmalu po odvzemu vzorcev tudi izginili. Dvakrat smo poma­gali reševalcem NMP Domžale pri prenosu obolele oziroma po­škodovane osebe. Leto 2020 v znamenju 140-letnice Obcni zbor Društva gasilskega društva upokojencev Naš dom Dob Letos mineva natanko 140 let, odkar so Domžalci Društvo upokojencev Naš dom v Dobu stopa že v ustanovili Požarno obrambo v Domžalah. šestnajsto leto uspešnega delovanja. du naš dom dobObcnega zbora v gostišcu Jamar na Gorjuši, ki je bil 30. januarja, se je kljub boleznim udele­žila vec kot polovica clanov društva. Povabilu na sejo so se odzvali tudi po­vabljeni gosti, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Zdravko Malnar, predsedniki oziro-ma predstavniki sosednjih društev iz Domžal, Vira, Mengša, Kamnika, Ko­mende, Radomelj, Trzina in Moravc, predsednica KS Dob Marija Ravnikar, Janko Jeraj iz TRD Turnše-Cešenik in Marjan Koderman iz CD Krtina, Dob. Vsi po vrsti so nam cestitali za uspešno delo ter nam tudi v prihodnje zaželeli veliko uspehov in prijetnih trenutkov. Na zboru smo prisluhnili poroci­lom o poslovanju za leto 2019 ter spre­ pgd domžale - mestoLe-to pa so takrat nujno potrebovali, saj je bilo zaradi lesenih zgradb, slamnatih streh in izdelave slamnikov stalna nevarnost požarov. Na pobudo takra­tnega župana Mateja Janežica so prvi na tem obmocju ustanovili gasilsko društvo. Župan je bil pozneje tudi na-celnik društva. V juliju 1907 so stekle priprave za gradnjo gasilskega doma. Najvec je za dom prispeval gasilski sklad obcine Domžale, velik delež pa so dali tudi nekateri domžalski tovar­narji. Gasilski dom je bil svojemu na-menu predan 24. septembra 1911. V duhu bližajoce 140-letnice ob-stoja PGD Domžale - mesto, ki jo bodo domžalski gasilci obeležili v juniju, je potekal tudi redni letni obcni zbor dru­štva. Pripravili so ga v gostilni Keber v petek, 25. januarja. Obcnega zbora so se poleg delegatov okoliških gasilskih društev, predstavnikov Gasilske zveze Domžale in predstavnikov nekaterih drugih društev udeležili tudi delega-ti iz pobratenega PGD Dekani in DVD Koprivnica iz Hrvaške ter predstavniki domžalskih krajevnih skupnosti. V uvodu obcnega zbora je zbrane pozdravil Anže Korošec, predsednik PGD Domžale - mesto ter vsem zaže­lel cim bolj sprošcen in vesel vecer. Še posebno je pozdravil vse njihove ca-stne clane, veterane in goste. Pred na­daljevanjem obcnega zbora so se z mi-nuto molka spomnili na vse preminu­le clane. V nadaljevanju so izvolili de­lovno predsedstvo obcnega zbora, ki ga je vodil Matjaž Korošec. Sledila so porocila funkcionarjev društva, poz­drav mladih gasilcev, porocila pred­sednika, poveljnika, strojnika, mla­dinske komisije, blagajnika, gospo­darja, nadzornega odbora in castne­ga razsodišca. Nekaj besed so sprego­vorili tudi gostje obcnega zbora. Sledil je sprejem novih clanov. V svoje vrste so sprejeli Jureta Žugca, Manco Bla­žincic Osenk, Jana Konciljo, Boštja­na Sladica, Sandro Bogataj, Tino Vol­cina in Danijela Milenkovica. Prizna­nja novim clanom sta podelila predse-jeli nacrt za delovanje v tekocem letu. kom v pomoc. Po koncanem protoko­dnik Anže Korošec in poveljnik Matija Osemnajstim clanom društva smo po-larnem sporedu in okusnem kosilu pa Korošec. Vsem novim clanicam in cla-delili priznanja za desetletno clanstvo smo zapeli ob spremljavi harmonike, nom so zaželeli cim prijetnejše ‘biva-v društvu. iz srca pa smo se nasmejali tudi po­nje v novi družini’. Obcni zbor so za-Delo društva je zelo uspešno. Orga-štarju Peški. kljucili s tocko ‘razno’. niziramo izlete, pohode, pustovanje, Tatjana Gregorin v marcu s pohodom Po vrtnico obele-Foto: Štefan Perdan Miha Ulcar Foto: Miro Pivar žimo mednarodni praznik dan žena in materinski dan. V ta namen podarimo vsem ženam v društvu vrtnico, potem je v nadaljevanju našega programa že martinovanje, v decembru pa silve­strovanje. Na športnem igrišcu v Dobu vsakodnevno zgodaj zjutraj telovadi-mo z lepo mislijo Pozdrav soncu, do-datno pa imamo še vsak ponedeljek telovadbo v Osnovni šoli Dob. Možje se pomerijo tudi v metanju podkev v idilicni naravi poleg cebelnjaka, ki je last Cebelarskega društva Krtina, Dob v parku pri ‘pomniku’, sodelujemo pa tudi pri raznih prireditvah v krajevni skupnosti. Zahvalili smo se tudi Obcini Dom-žale, KS Dob in vsem, ki so nam pri­sluhnili in nam bili s svojim prispev- Pridite in povejte svoje mnenje Starejši za starejše Ena izmed najpomembnejših nalog, ki naj bi jih Državni zbor RS opravil še v prvem poletju letos – sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi starejših, se je z razpadom vlade in negotovo prihodnostjo razprave in sprejema za­kona prestavil v bližnjo, najbrž pa kar daljno prihodnost. Tako kar v precej primerih oskrba starejših med drugim ostaja na skrbi prostovoljcev, v okviru projekta Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše – tudi v naši obcini. Pocasi, a vztrajno se obli­kuje skupina pod vodstvom Marije Radkovic, sicer podpredsednice Dru-štva upokojencev Domžale, ki si želi še vec klicev, kot je tale: »Dober dan, tukaj Darinka, rada bi se vkljucila v vaš projekt Starejši za sta­rejše, bi šlo.« »Dober dan, seveda. Kot prostovoljka ali starejša od 69 let, ki si želi pomoci.« »Kot prostovoljka, mlajša upokojenka, ki bi si rada zapolnila del prostega casa. Vse življenje sem bila v stiku z ljudmi in to bi rada nadaljevala, hkrati pa pomagala pomoci potrebnim. Se lahko vkljucim?« »Seveda. Predla­gam, da pridete v prostore Društva upo­kojencev Domžale, Ulica Simona Jen-ka 11 ob naših uradnih urah, veseli vas bomo.« In Darinka je res prišla in že na­bira prva znanja. Ne manjka pa tudi kli­cev, kot je tale: »Dober dan, Mari tukaj! Sem dobila Starejši za starejše?« »Dober dan. Ste gospa, kaj pa želite?« »Berem, da pomagate starejšim, da jim prega­njate osamljenost. Stara sem nekaj cez 70, živim sama, pa bi bila vesela druž-be. Morda bi kdo prišel k meni na kavo, pa bi se pogovorili, kako in kaj.« »Vese-la sem, da ste poklicali, v skupini se do-govorimo in pridemo k vam, spoštova­na gospa. Vas pa prej seveda poklicemo. Lahko na tole vašo telefonsko številko?« Podobnih klicev je kar nekaj in skupina Starejši za starejše, zbrana v Društvu upokojencev Domžale oko­li vodja projekta Marije Radkovic, se širi. Ker bi prostovoljke – pricakuje­jo, da se bo kmalu vkljucil tudi kate­ri od prostovoljcev – svoje delo rade predstavile širše in obenem povabile vse zainteresirane, da se jim pridru­žijo. Tako Marija Radkovic, ki huma­nitarni projekt vodi v okviru Društva upokojencev Domžale, skupaj s svoji-mi sodelavkami in nekaterimi drugimi organizacijami in zavodi, ki so se že vkljucili v projekt, v cetrtek, 19. mar-ca, ob 10. uri vabi v Knjižnico Dom-žale, ki je soorganizator dogodka, na okroglo mizo. Vabljeni tudi vsi, ki me-nite, da bi vam v okviru humanitarne­ga projekta lahko pomagali. Po sreca­nju bo odprtje demenci prijazne toc­ke. Dobrodošli! Prav tako pa dobrodošli vsi clani in clanice Društva upokojencev Domža­le na skupšcino 30. marca 2020 ob 16. uri v gostišcu Mngan v Ihanu. Zažele­ne prijave v casu uradnih ur vsak po­nedeljek in petek od 9. do 12. ure, tel. 01 724 19 04, ko lahko poravnate cla­narino za leto 2020 in se vpišete v po­samezne aktivnosti. Vera Vojska društva Radi združujemo nova znanja s prijetnim Zgodovinski spomin je naš kljucni opomin 27. januar kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta 9. obcni zbor Cebelarskega društva Krtina, Dob Jubilejno leto, ki ne bo šlo v pozabo Januarski bralni vecer Nikomahove etike v Radomljah V Društvu za študije kontemplativnih tradicij smo v januarju nadaljevali z branjem Zelišcarice društva Lipa na obisku Lavickova zbirka – najobsežnejša farmacevtsko-medicinska zbirka v Sloveniji društvo izgnancev domžale 27. januar kot svetovni dan spomina na žr­tve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 proglasila General-na skupšcina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašisticnega in nacisticnega holokavsta, ki ga je tedanji generalni sekretar Kofi Annan utemeljil z bese-dam: »Nedopustno je sprevracanje tra­gedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo, kot bo obstajal cloveški spomin. Samo s pomnjenjem bomo izkazali primerno spoštovanjevsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski nacin. Niko-li ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.« 27. januar je za vsakoletni svetov­ni dan spomina na žrtve holokavsta, ker je leta 1945 ruska Rdec osvobodi-la najvecje nacisticno taborišce smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Kot že vrsto let doslej smo tudi v Sloveni­ji pripravili osrednjo slovensko prire­ditev, s katero so se prisotni spomni­li in poklonili vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracij­skih taborišcih zlocinskih režimov. Po-sebej pa je bila slovesnost namenjena spominu na vse slovenske taborišcni­ce in taborišcnike, pregnance in ukra- cebelarsko društvo krtina, dob Dobro obiskan 9. Obcni zbor Ce­belarskega društva Krtina, Dob se je zacel s cebelarsko himno in bogato ilustriranim vsebinskim pregledom številnih aktivnosti društva v letu 2019. Obcni zbor je vodil Blaž Otrin, pred­sednik društva Marjan Koderman pa je v porocilu posebno skrb namenil problematiki cebelarjenja v letu 2019, povezanim z vplivom vremena in zdra­vstvenim stanjem cebel. Posebej je izpostavil številne prireditve ob 100-le­ tnici organiziranega cebelarstva na na­šem obmocju, monografijo in simpozij ter slavnostno akademijo in uspešno sodelovanje cebelarskih društev. Domace društvo je najvec skrbi na­menilo zacetku gradnje ucnega paviljo­na ob cebelnjaku, ki bo pomenil bistve-no izboljšanje možnosti za izobraževa­nje tako clanov društva kot cebelarske­ga krožka na Osnovni šoli Dob, ki spada med uspešnejše v naši državi. Ob gra­dnji paviljona pa je društvo organizira-lo številne aktivnosti, med njimi: vrsta zdravstvenih predavanj, sodelovanje na tradicionalnem shodu cebelarjev na Crnivcu, vec delovnih akcij, strokovno ekskurzijo, predstavitve na prireditvah v okviru obcine Domžale (Slamnikar-ski sejem, CCN Domžale - Kamnik, Spo­znajmo se, svetovnega dne cebelarstva, dan odprtih vrat, praznik KS Dob, odpr­tje tematske Cebelarske poti, sodelova­nje s sosednjimi društvi in CD Koprivni-ca, interno ocenjevanje medu, medeni zajtrk, cebelarska maša). Posebej je še enkrat cestital jubilantom ter se Obcini Domžale, KS Dob ter vsem cebelarskim dene otroke. V taborišcih je med drugo svetovno vojno trpelo prek 60.000 lju­di iz Slovenije, vec kot 12.000 pa so jih zlocinci s svojim ravnanjem pomorili. Slavnostni govornik je bil Peter Sveti­na, varuh clovekovih pravic, ki je med drugim dejal, da je zgodovinski spo-min naš kljucni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih ge­neracij in preprecimo, da se takšni do-godki ne bi ponavljali, ceprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, do-kler se jih spominjamo, toliko casa živi upanje. Ker s spominjanjem ne poza­bimo, se zavedamo Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slo­venije. Slovesnost, katere so se udele­žili tudi nekateri clani našega društva.. Društvo izgnancev Domžale obve-šca vse, da so uradne ure vsak prvi po­nedeljek od 9. do 10. ure v prostorih KS Domžale, ko lahko placate clanarino in Vestnik, Hkrati vas obvešcamo, da ob 75. obletnici osvoboditve taborišca Da­chau pristojni odbor borcev za vredno­te NOB pripravlja obisk taborišca in spominske svecanosti, ko se bomo po­klonili našim domoljubom v Spomin­skem parku v Dachau, 3. maja 2020. C bi se spominske svecanosti udeležili, poklicite 041 634 505. Prijetne marcevske praznike. Vera Vojska društvom in clanom ter clanicam Ce­belarskega društva Krtina, Dob zahva­lil za sodelovanje v letu 2019. Leto bo v posebno prijetnem spominu ostalo, ker so prav vsi mladi cebelarji na državnem tekmovanju prejeli priznanja, društvo Janševo odlikovanje 1. stopnje. V razpravi so sodelovali predse­dniki oziroma predstavniki sosednjih cebelarskih društev, med njimi pred­sednik CD Domžale ter clan vodstva Cebelarske zveze Slovenije Andrej Jus. Cebelarje so pohvalili dobski župnik, tudi njihov clan Jure Ferlež, ravnate­ljica OŠ Dob Barbka Drobnic, predse­dnica sveta KS Dob Marija Ravnikar in Lidija Jovic. DU Naš dom Dob. Sprejeta so bila vsa porocila in pro­gram za leto 2020, v katerem so vse tradicionalne aktivnosti, še posebej pa dokoncanje paviljona – ucilnice v na­ravi, predlagajo pa tudi nadaljevanje Cebelarske poti proti OŠ Krtina, po-hod, ki bi še bolj populariziral cebelar­jenje, na prvem mestu pa ostaja skrb za cebele. Društvo je podelilo števil­na priznanja najbolj prizadevnim cla­nicam in clanom, spomnili so se cebe­larjev, ki že okrogla desetletja cebela­rijo, podelili pa so tudi posebna Janše­va priznanja, ki so jih prejeli: bronasto z listino III. stopnje: Alojzija in Anton Rožic, Nataša Rihtar in Blaž Otrin ter II. stopnje Boštjan Vindšnurer. Pred zacetkom prijetnega druženja so v društvo sprejeli nove clane, tudi mlade, ki bodo zanesljivo prispevali k še uspešnejšemu delu Cebelarskega društva Krtina, Dob. Vera Vojska druženjem Lepa si Bela krajina univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa dom­žale Univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo Lipa Domžale tudi po pocitnicah nadaljuje delo na vseh podrocjih izobraževanja, pridobivanja novih znanj in spretnosti, umetniške­ga izražanja, druženja, rekreacije in še marsikaj drugega, kar kvalitetnoizboljšuje in lepša jesen življenja. Štu­dentje in študentke radi sodelujejo v vseh oblikah dela, še posebno pa se veselijo izletov in ekskurzij, na katerih si ogledajo zanimivosti in znamenitosti.Številni se udeležujejo tako enodnevnih obiskov posameznih delov Slovenije ali tujine, ki jih navadno pripravljajo sami, še posebej pa se skozi vse študijsko leto pripravljajo na vecdnevno strokovno ekskurzijo, za katero se pripravljajo vse leto ter si zanjo pridobijo nova znanja pri razlicnih oblikah izobraževanja. Kot že zapisano, se veselijo in radi udeležujejo tudi enodnevnih ekskur­zij in izletov, kakšen je bil tudi obisk Bele krajine. Pripravila ga je Veronika Gjurin, na spletni strani pa v besedi in fotografiji predstavil Marjan Franc Le-vstek. Obiskali so Metliko, v njej Gale-rijo Kambic, v kateri je akademik dr. Vinko Kambic z ženo Vilmo Bukovec Kambic, znano operno pevko, bogato kulturno zbirko namenil Metliki. V vasi Otok so ob letalu Douglas DC 3 dakota obudili spomin na zgodo-vino vasi med drugo svetovno vojno, si ogledali izvir reke Krupe ter cerkev Aristotelove Nikohamove etike. društvo za študije kontempla­tivnih tradicij Brali smo deveto poglavje druge knjige, v katerem Ari-stotel odgovarja na vprašanje, kako doseci sredino med prevec in prema-lo. Branje je potekalo tako, da smo iz­brano besedilo veckrat glasno in zbra-no prebrali. Po branju je sledil pogo-vor, v katerem smo razmišljali o pre­brani vsebini, iskali primere in odpi­rali vprašanja. Skupno branje se razlikuje od indi­vidualnega, ker v pogovor vsakdo pri­speva svoj razmislek, znanje in izku­šnje. Odpre se vec pogledov na obrav­navano temo. Hkrati lahko razmislek enega pri drugem zbudi spomin ali misel, na katero prej, ko je bral sam, društvo lipa V prostorih poslovne stavbe Lek od leta 1986 domuje bogata farmacevtsko-medicinska zbirka pri­pomockov in knjig Bohuslava Lavic­sv. Petra, prvic omenjeno že leta 1228, posebej znana pa je tudi po mozaiku patra Marka Rupnika v Crnomlju, ne­kaj casa pa namenili tudi Mestni mu-zejski zbirki Crnomlja. S svojim delom so zaceli tudi lju­bitelji ljudskih glasbil, tudi tistih, ki jih lahko z malo improvizacije izdela­te sami: razne pišcali, trstenke, igra­nje na glavnik, bršljanov list, prepro­sta tolkala, igranje na uglašene stekle-nice oziroma kozarce itd. Pri tem sko-raj ni omejitve, saj se glasbila lahko iz­delajo tudi iz raznih odpadnih materi­alov, plasticnih cevk itd. Vse ljubitelje tovrstnih glasbil so povabili na prvo srecanje v zacetku decembra 2019, da­nes pa lahko že pišemo o razveseljivi novici, saj so godci že pred casom za-celi z vajami, in sicer dvakrat mesec­no. Trenutno v skupini pridno vadi šest ljudskih godcev, iz katerih in-strumentov že prihajajo prijetni zvoki ljudskih glasbil. Predsednik društva Lipa Marjan Ravnikar iskreno upa, da se bodo uspešno predstavili na tradi­cionalnem koncertu ob materinskem dnevu, ki bo letos 20. marca 2020 v Osnovni šoli Dragomelj. Vabljeni, da se tradicionalne prireditve udeležite! Pa še nekaj povabil: 5. marec ob 17. uri cestno-prometni predpisi; 20. ma-rec ob 19. uri – koncert ob materinskem dnevu; 28. marec – ekskurzija Rezija, Furlanija; 3. april ob 19. uri – Lipa se predstavi, Kulturni dom Moravce. Vera Vojska Foto: Marjan Franc Levstek ni pomislil. Pridemo do necesa, kar je vec kot seštevek vseh posameznih premislekov, do katerih bi prišli, ce bi vsak bral in razmišljal sam. Zato tako branje nima le vsebinske vrednosti, ampak prispeva k preseganju indivi­dualnosti in razvijanju skupnega po­lja razumevanja. Namen branja tudi ni le razširja-ti obzorja vedenja. Vsebine, v katere se poglabljamo, cloveka napotujejo k razmisleku o temeljnih vprašanjih ži­vljenja. Usmerjajo ga k razvijanju vr­lin; k uravnavanju življenja po notra­njih kriterijih. Za ta namen pa seveda samo branje ne zadostuje, ampak je potrebno tudi prizadevanje ali dnev­na vaja. Aristotel pravi, da je potre­ben precejšen napor, da lahko v kon­ ke, lekarnarja ceškega rodu, ki je leta 1909 prišel na Gorenjsko in v Tržicu odprl svojo lekarno. Naša mentorica Veronika nas je že lansko leto navdušila za njen ogled. Vse pa se je poklopilo letos in tako nas je v poslovni stavbi Leka sprejel Da­vor Poljanšek, skrbnik Lavickove zbir­ke. S svojim bogatim znanjem in iskri-vim pripovedovanjem nas je popeljal skozi edinstveno zbirko, ki obsega 402 knjigi in 500 predmetov, nastalih vse od antike pa do 20. stoletja, ki obisko­valcu ponudijo celoten vpogled v ra­zvoj farmacije. Med drugo svetovno vojno bi bila zbirka kmalu izgubljena, saj so jo zase hoteli Nemci. 16. julija 1942 so Lavic­ka kot talca ustrelili nacisti, ker je vo­dil tamkajšnjo lekarno in pomagal lju­kretnih primerih dolocimo srednjo mero. Ne boža naših ušes z laskavimi besedami. Danes smo vajeni, da nam povsod ponujajo hitre rešitve in uspe-he, vendar menim, da globoko v sebi vemo, da do resnicnih rezultatov lah­ko pridemo le z dolgotrajnim in vztraj­nim delom. Ce vrhunski športniki, umetniki in znanstveniki potrebujejo toliko let vztrajnega treninga in dela, kako bi bilo drugace na nravstvenem podrocju mojstrenja? Vabimo vas, da se nam pridružite pri skupnem poglabljanju vsebin na prihodnjem branju, ki bo 12. 3. 2020 ob 19. uri v Kodrovi dvorani Kulturne­ga doma Radomlje. Nevenka Kovac dem. Z vlakom so hoteli eksponate prepeljati cez mejo v Nemcijo, vendar so jih rešili partizani tako, da so pred mejo odklopili vagon, kjer so se naha­jali. Leta 2002 je zbirko na pobudo ta­kratne Lekove uprave Slovenija raz­glasila za kulturni spomenik državne­ga pomena. Ce vas zanima zgodovina zdravlje­nja, vpogled v njene prve korake in preplet medicine ter farmacije vse do današnjih dni, se zapeljite do Leka in spoznajte delo velikega cloveka, Bo-huslava Lavicke, lekarnarja, ki je spo­štoval zgodovino, se iz nje ucil in jo ohranil zanamcem. Marinka Kopac Foto: Mimi Miklavcic društva Vabljeni na tecaje šivanja V Društvu za medgeneracijsko povezovanje Sinica že cetrto leto zacenjamo s socialno­humanitarnim programom, to je s tecaji za ranljive skupine in s tecaji Šivankarice predelujemo oblacila in tekstil, ki se kopici v domaci omari, in potekajo do konca leta kolumna• pogled na ta cas domžal SRACJE GNEZDO 2020. društvo za medgeneracijsko povezovanje sinicaZahvaljujemo se: za financna sredstva Obcini Dom-žale, za soorganizarstvo in za objave vabila v obcinskem glasilu Slamnik, zahvaljujemo se tudi vodstvu Kul­turnega doma Franca Bernika Dom-žale, vsem obcankam in obcanom, in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali, nas podprli pri prizadeva­njih, pri obvešcanju ter sodelovali pri zbiranju šivalnih strojev in oblacil, ki jih ne uporabljate. cil bomo sešili nove prevleke za bla­zine in odeje ter nakupovalne vrecke. Iz odsluženih hlac bomo skrojili tor-be za vsak dan, nahrbtnike za šolo, torbe za na plažo, posteljna pregri­njala in druge izdelke za dom po že­ljah tecajnic. Na tecaju bodo udeleženci usvoji­li teorijo in prakticna znanja o tehni­kah kopiranja in risanja krojev, kro­jenja, rocnega in strojnega šivanja, spoznali šivalni stroj, tehnike šiva­nja, navijanje in napeljevanje sukan- Za dovoljenje za obvešcanje na zato dolocenem mestu se zahvaljuje-mo Centru za socialno delo Domžale in Zavod RS za zaposlovanje, Urad za delo Domžale. Za obvešcanje na zato dolocenem mestu se zahvaljujemo tudi: trgovini Vrtickar Domžale, Dru-štvu Lipa, Univerza za tretje življenj­sko obdobje Domžale, Fotokopirni­ci Jocopy, Jože Majhenic, s. p, Merca­tor Centru Domžale, Mercator Market Domžale, Kemicni cistilnici in pralni­ci Albert Bembic, s. p., Domžale. Predelovali bomo oblacila, ki jih ne uporabljamo vec: iz jopic, pulo­verjev in šalov bomo sešili nova obla-cila, krila, trenirke, kape, rokavice, odeje. Iz srajc, bluz in poletnih obla-ca ter menjave šivank. Program vam nudi možnost, da usvojite znanja, ki bodo povecala vaše možnosti za del-no samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju oblacil in drugih uporab­nih izdelkov iz tekstila. Vsak tecaj traja dva meseca(dvakrat tedensko štiri ure). Vpis na tecaje je ves cas individualen. Termini od marca do decem-bra bodo: a) od 8.30 do 12.30, b) od16.30 do 20.30. Vsi tecaji potekajo v šivalnici vDragomlju 101, Obcina Domžale. V neposredni bližini ( približno tri mi­nute hoje) je koncna avtobusna po­staja proge 12D Ljubljanskega potni­škega prometa. Obletnica – horuk na Križentaver V januarju 2020 smo v Krajevni skupnosti Ihan organizirali 11. srecanje pohodnikov pohodniško­rekreativne akcije Horuk na Križentaver. ks ihan Tako kot v preteklosti smo tudi letos najboljšim pohodnikom po­delili priznanja za opravljene vzpone na ihanski Triglav. Iz knjige vpisov je bilo ugotovlje-no, da so vsak dan ta vrh obiskali tri­je pohodniki, in sicer: Leopold Vovk, Ivanka Hameršek in Ivan Hameršek. Vec kot tristo pohodov pa so opravi­ li: Renata Klopcic (364), Jože Prašni­kar (357), Marjan Hribar (356), Jože Resnik (354), Nada Kercmar (352), Ja­nez Ciperle (346), Silva Klopcic (342), Ferdinand Pichler (342), Anica Cerar (335), Boris Cerar (335), Martina Uca-kar (327), Božena Kopitar (326), Ani Gnidovec (325), Brane Gorjup (321), Mari Hribar (318), Brane Goropec­nik (318), Katarina Žucko (315), Jani G (311), Marija Peterka (309), Franc Dokl (307), Aleksander Schlegerl (305), Maja Gregorin (303) in Irena Sc-hlegerl (302). Iz do zdaj vodenih evidenc izha­ja, da se je število pohodnikov, ki so za leto 2019 prejeli priznanja, bistve-no povecalo. Priznanja je prvic preje-lo šest pohodnikov, ki so opravili vec kot 300 pohodov. Povprecno Križen­taver dnevno obišce 47 pohodnikov, v celotnem lanskem letu jih je bilo sku­paj 17.519. Za leto 2019 je bilo tako po­deljenih 27 priznanj, kar je 10 vec kot leta 2018. Pohodniško-rekreativna akcija se nadaljuje. Upamo, da se bo akciji v le­tošnjem letu še kdo na novo pridru­žil. Še je cas. Pohodnikom želimo, da v tem gozdnem raju preživijo cim vec lepih trenutkov in se nadihajo sveže­ga zraka. Pogled naj se ustavi ob br­stenju pomladnega cvetja, ki se na­haja ob poteh. Žal pa se je v tem delu gozd zelo spremenil s secnjo dreves. Veseli nas, da je ta pohodniško-re­kreativna akcija, ki poteka že od leta 2009, vsako leto bolj obiskana. Zahva­liti se moramo sponzorjem, ki to ak­tivnost podpirajo že vse od zacetka: Obcina Domžale, Krajevna skupnost Ihan in gostilna Mngan – Janez Kralj, Prelog. Želimo vam varen korak. Helena Rode Brezplacna udeležba na tecajihšivanja je za ranljive skupine: ude­leženke in udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije, brezposelne osebe in nji­hovi družinski clani, rejniške družine in njihovi clani, enostarševske druži­ne in njihovi clani, mladi, ki so opu­stili šolanje, osnovnošolci, srednje­šolci, dijaki in študentje, ki so oziro-ma so njihovi starši upraviceni do po­moci na Centru za socialno delo, sta­rejši, ki so brezposelni ali pa so že prejemniki pokojnin, osebe s poseb­nimi potrebami – z okvaro sluha. Vse tecajnice in tecajniki iz ran-ljive skupine ob mesecni predloži­tvi potrdil si podaljšajo mesecnobrezplacno udeležbo na tecaju. Cena dvomesecnega tecaja zazaposlene tecajnice je 240 evrov,za študente in upokojence je cenasamo 190 evrov ter za osnovnošol­ce 100 evrov. Prijave in dodatne informacije na telefonski številki 068 602 136, e-na­slovsinica.jozi@gmail.com in sple­tnem naslovu fb: Društvo za medge­neracijsko povezovanje Sinica. Joži Kokalj predsednica društva OBVESTILO V ponedeljek, 2. marca 2020 ob 7.30 Društvo Šola zdravja zacenja z brezplacno vsakodnevno jutranjo vadbo 1000 gibov na dveh novih lokacijah na prostem: Depala vas – fitnes na prostem in na igrišcu pred OŠ Rodica Vaje 1000 gibov so primerne za vse generacije. V 30 minutah boste razgibali vse sklepe telesa, dosegli boste maksimalno gibljivost in okretnost telesa ter zmanjšali morebitne bolecine. Telovadite lahko vse dni v tednu v vsakem vremenu. Vaje vodijo usposobljeni prostovoljci. Vabljeni! Nekoc sem dobil pred radijski mikrofon dva arhitekta. Ko smo si segli v roke, sem se ob predstavitvi tudi pohvalil, da sem iz Domžal. Kar sem prejel, me je zabolelo in tudi užalilo: »A tam, v tistem sracjem gnezdu ste doma!!?« A rhitekt je ob teh besedah nadaljeval, kako je naše mesto zmešano kakor sra-cje gnezdo, skupaj s stav­bami iz vseh obdobij, neurejeno tudi s stališca urbanizma ter skaženo z neštetimi, tudi neznosnimi napaka-mi, ki so se ob oblikovanju Domžal skozi cas zgodile. Samo SPB-1 poglej­te: škatle, zmetane na kup, objekt brez prave gradbene, predvsem ar­hitekturne identitete, ki celo ni bil zgrajen po videnjih arhitekta, hiše, z razlicnimi zamislimi zgrajene, stoji­jo ob cestah, kjer kažejo vaški znacaj kraja. Kjer so v Domžalah oblikoval­ci prostora mislili, da bodo z novimi objekti Domžale postale lepo in ure­jeno mesto – pa so ti nesrecneži brc­nili v meglo. In ta vaš vstop v Dom-žale poglejte: kot bi se delali norca iz tistih, ki se nekoliko spoznajo na te reci: tudi kot predavatelji in poznani strokovnjaki – oblikovalci naselij z njimi soglašamo: Domžale so v po­dobi, izrabi prostora in sliki – skupaj zneseno sracje gnezdo. Ko sem poslušal dva tuja arhitek­ta, nisem mogel drugega, ko da sem požrl slino in prikimal temu, kar sem poslušal. Res me je zabolela popolna kritika podobe našega mesta, ki ga imam tako rad, živim v njem in semz njim že vse življenje. Žal je enako oceno (to o znesenosti z vseh koncev na kup) izrekel ob obisku v Domža­lah tudi avstrijski arhitekt Georg Ladstätter, sicer potomec nekdanje znane tirolske družine slamnikarjev v Domžalah. To z neodgovornostjo v ravnanju s prostorom pa se še nadaljuje. Ugo-tavljam, da se nespamet, neresnost in neodgovornost v ravnanju z našim življenjskim okoljem nadaljuje še na­prej. Kjer zgradimo karkoli novega, je mogoce najti potrditev, da je zgrajeno zgolj plod preracunljivega, torej na-crtnega vlaganja mogotcev, ki imajo denar in so se odlocili graditi v Dom-žalah. To je pomembneje kot pa želja zgraditi nekaj lepega in dobro vklju-cujocega v obstojece naselje. Denar obvladuje – žal in na žalost tudi po­zidavo zdajšnjih Domžal, vsi materi­alni oziri, ki v tej pozidavi sodelujejo, so pomembnejši kot to, kako se stvari vklapljajo v okolje. Nic se ne da stori-ti – in tudi nihce nic ne stori. Druga težava so ‘ad hoc’ gradnje, konstrukcije, zacasnosti, ki vznikajo na vsakem koraku. Brez števila je ta­kih nespametnih, naše okolje mote­cih, videz kvarnih posegov. Najprej so na koncu Vodovodne ceste ob Orehkovi delavnici zaceli voziti na kup – sicer na svojo parcelo – njeni lastniki gradbene smeti, stare deske in plohe, stari omet in asfaltne kose ter drugo. Da bi se ljudje ne zgra­žali, so parcelo obdali z žicno ograjo, da se pa ne bi ozirali na omenjeno deponijo vsakršnih odpadkov, so vse lepo zagrnili z zelenim pregrinjalom. Ukrenil ni nihce nic, pristojne službe so vedele za omenjeno, ukrenile pa nic! Na polju, na koncu Vodovodne ulice, je potem kar naenkrat nasta-la na tem mestu manjša kozja farma (koze so potem menda razprodali), zdaj tam beketa že ovcji trop. Je to nova kmetijska politika? Zacetek morda mestne živinoreje? Nekaj naprej sta vzniknili dve na­selji vrtickarjev, ki sta prinesli v ta za­hodni del Domžal le zacasne stavbne poletne objekte vrtickarjev v romski maniri, s kakršnimi je ljubljanski In ta vaš vstop v Domžale poglejte: kot bi se delali norca iz tistih, ki se nekoliko spoznajo na te reci: tudi kot predavatelji in poznani strokovnjaki – oblikovalci naselij z njimi soglašamo: Domžale so v podobi, izrabi prostora in sliki – skupaj zneseno sracje gnezdo. župan Jankovic pred leti uspešno ob-racunal. Ob njih so v vecjem lesenem objektu (cebelnjaku?) izvrtali dve ‘luknji’ do podtalnice z nedolocenim namenom uporabe vode v prihodnje. Brez papirjev!? V prvem živinorejskem in drugem vrtickarskem primeru se inšpektor­ji niso zganili, kot se niso takrat, ko sem želel priti do konca in ugotoviti v cigavem interesu je zraslo smetišce, zdaj reja koz na koncu Vodovodne ulice v Domžalah. Tudi tedaj se ni nihce zganil, cetu­di so bile obvešcene sanitarna, urba­nisticna, gradbena, vodna, kmetijska in še kakšna inšpekcija. Po pravici povedano: ena na drugo so valile pri­stojnost, ukrenila pa ni nobena nic. Zadeve so ušle iz rok! Vsak dela tam na polju, kar hoce, lepo bi bilo slišati in spoznati, da je kdo od tistih ticev, ki se požvižgajo na urejenost našega lokalnega sveta, – ‘gor pla-cal’, kot pravimo. Oblast imamo zato, da nam življe­nje urejuje po zakonih in da skrbi za uveljavljanje teh zakonov, ki naj bi veljali za vse. Ce ta oblast – karkoli je v ta izraz zaobseženo – ne deluje, postaja sebi namen in se izrodi v ne­kaj, kar naši slovarji poimenujejo za sinekuro: mastno placano službo z malo ali nic dela. Tako preprosto je to! Dokler se stvari ne bodo korenito spremenile in bo za konkretno zlorabo okolja, cetu­di samo z gradnjo barak, kurnikov, golobnjakov in ‘cebelnjakov’, ki so vse prej kot to, potem bomo še naprej ocividci procesa, ki nas je pripeljal do tistih dveh besed naše, moje in tvoje bolece diskvalifikacije, kot sta stro­kovnjaka urbanistom in arhitektom zapisala, ceš da smo – sracje gnezdo. Natanko to: Sracje gnezdo, vi bo­ste že vedeli, kaj to pomeni, saj živite v njem. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika. letnik lx | februar 2020 | številka 2 slamnik | 19 iz naših vrtcev in šol V cENTRU ZA MLADE MARCA DOGAJA DELAVNICA LICENJA: sreda, 11. 3., ob 17. uri Na delavnici licenja boste lahko pod vodstvom vizažistke Maje Grintal preizkusili razlicne tehnike licenja. Njena posebnost je, da uporablja le izdelke, ki ne vsebujejo sestavin, ki so testirane na živalih. Delavnica je namenjena mladim med 15. in 30 letom in je brezplacna. DELAVNICE IZDELAVE MOZAIKA: prvo srecanje v petek, 13. 3., ob 18. uri (skupno 5 srecanj) Vabljeni na sklop ustvarjalnih delavnic, na katerih si boste lahko korak za korakom izdelali cisto svoj mozaik. Delavnico vodi Urška Grošelj, akademska restavratorka. Delavnica je namenjena mladim med 15. in 30 letom in je brezplacna. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA VELIKONOCNE DRSANKE: cetrtek, 26. 3., ob 17. uri Na delavnici boste spoznali tehniko okraševanja pirhov, s katero na že obarvana jajca spraskate svoj motiv. Vodi Klara Cerar, gra.cna oblikovalka Cena delavnice: 10 €, za mlade do 30. leta 5 €. DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA kolaž »cut out« animacija Delavnice so sestavljene iz 4 srecanj, ki bodo potekala ob petkih, med 17. in 20. uro. Na delavnici bomo izbrano temo s kolaž tehniko spremenili v animiran .lm. Skupaj bomo pripravili scenarij, zgodboris, likovno podobo ... Delavnice so namenjene mladim med 14. in 30. letom starosti in so brezplacne. DELAVNICE KREATIVNEGA PISANJA: vodi Miomira Šegina FOTO DELAVNICE ZA OTROKE: ponedeljki, 18:00, vodi: Klemen Brumec, fotograf FOTO DELAVNICE ZA MLADE: ponedeljki, 18:00, vodi: Klemen Brumec, fotograf USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00 vodi: Mateje Absec SVETOVALNICA ZA MLADE: V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja. Termini po dogovoru. UCNE URICE KEMIJE: ponedeljki, 15:45 (8. razred), 16:30 (9. razred) JOGA: ob sredah in sobotah, vodi Maja Maselj, uciteljica joge PILATES: ob torkih in petkih, vodi Maja Kržišnik, inštruktorica pilatesa ŠPANŠCINA: Vodi Vodi: Irena Grmek, uni. dipl. hisp. in soc. kulture. NEMŠCINA: Vodi Miha Gabrovšek, univ. dipl. nemcistFRANCOŠCINA: Vodi Tanja Manigoda Stanojevic, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti Druga Zlata paleta v Osnovni šoli Dragomelj V OŠ Dragomelj je v petek, 7. februarja, pred slovenskim kulturnim praznikom, spet dišalo po razlicnih barvicah in barvah ter umetniškem duhu in likovni ustvarjalnosti. oš dragomelj Dan so ucenci zaceli v telovadnici, kjer je bila proslava ob Prešernovem dnevu. Nato so se podali v ucilnice, kjer so jim ucitelji predsta­vili temo 2. vsešolskega likovnega na­tecaja Zlata paleta. Vsi ucenci od 1. do 9. razreda so tako ustvarjali likovna dela na temo rastlin, pomembnosti za okolje in življenje, ter tako sodelovali na šolskem likovnem natecaju. Generalna skupšcina Združenih narodov je leto 2020 razglasila za med-narodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja eko­sistemov in zagotavljanja hrane. Zdra­ve rastline tudi varujejo okolje, gozdo­ve, biotsko raznovrstnost in zmanjšu­jejo ucinke podnebnih sprememb. Strokovna žirija je izbrala zmago­valca vsakega razreda, vsake triade in še zmagovalca celotne šole ter jih na­gradila. Mladi umetniki so si pred za-cetkom dela ogledali napovedni film­cek o natecaju, v katerem so nastopili ucenci in ucitelji. Za likovno izražanje so ucenci uporabili barvice, vošcen­ke, plastelin, flomastre, oljne pastele, suhe pastele, tuš, kolaž, kuli, akvare­le in tempere ter tako na risalnih listih ustvarjali v razlicnih tehnikah. Vsak izdelek je prava mojstrovi­na, s katero so avtorji želeli sporociti marsikaj o rastlinah, ki živijo v našem okolju ali pa mi živimo v njihovem.  Metka Murn Matematika kot prijetna izkušnja V Vrtcu Dominik Savio smo si v letošnjem šolskem letu zadali, da bomo vec casa in pozornosti namenili matematiki v vsakdanjem življenju. vrtec dominik savio Tako vsako­dnevno skozi igro in ustvarjanje glede na starost otrok spoznavamo matema-ticno izražanje, mišljenje, razvijamo spretnosti in spoznavamo matematiko kot prijetno izkušnjo. Najmlajši radi razvršcajo, išcejo svoje simbole in raz­vijajo orientacijo v prostoru, starejši pa že preštevajo, spoznavajo števila in merijo z razlicnimi merskimi enotami. Leta še ni konec, caka nas še veli­ko zanimivih vsebin s podrocja mate-matike. Vse, kar se je dogajalo do zdaj, pa smo prikazali na razstavi v Knjižni­ci Domžale.  Ana Dolinšek Pred kulturnim praznikom Pri pouku slovenšcine so ucenci 9. razreda ustvarjali po Prešernovem zgledu. oš venclja perka Nastale so male mojstrovine, ki jih želimo deliti z vse-mi bralci Slamnika. Ljubim te Odkar te poznam, vem, da vsak strup zate bi spila, ljubim te! Pod svojo cedno glavo skrivaš angelska krila, ljubim te. Verjetno si greh, kot jabolko iz raja, a ne bi obžalovala izgnanstva. K tebi me veže neka moc, neka vez, neka sila, ljubim te, a žal me tvoj pogled vedno znova prezre kot duha. Tvoj glas je nebeški, kot bi ga urocila vila, ljubim te. Vedi, da ob tebi nicesar ne bi rabila, ljubim te! Seiman Tahirovic, 9. a Pomlad Ko spet se prebudi narava, vse oživi, spomladi je lepo. Svet se tedaj cisto spremeni, spomladi je lepo. Se ptice vracajo in vse lepo pozdravljajo. Toplo sonce našo zemljo osvetli, spomladi je lepo. Drevesa zelenijo in rože zadišijo. Ljubezen v srcu nam vzplamti, spomladi je lepo.Živali se zbudijo, novo življenje zaživijo. Neža Omahna, 9. a Let Žalostna pogledam v nebo, poletela bi, sinjemodre barve, zunaj je toplo, poletela bi. Oblaki se vcasih pojavijo na njem, a kadar sonce posije dol, rože cveto, poletela bi. Hodim po parku gor in dol, letala na nebu, ujame jih oko, poletela bi. V obraz mi vetric zapihlja, ptice nad mano pojo, poletela bi. Clovek si želi letenja, a vprašanje je kako, poletela bi.  Ana Železnik, 9. c Narava potrebuje pomoc Narava nas res mocno potrebuje, ce ne ukrepamo zdaj, bo prepozno, cez nekaj let res živeti bo grozno, iz dneva v dan postaja vse huje. Podnebno segrevanje je težava, živali izgubljajo bivališca in so brez potrebnega skrivališca, ker postopoma izginja narava. Mnogih ljudi to ne zanima prevec, vse te traparije so za njih odvec, le kaj bo pa za nas, mlade, ostalo? Ce v spremembe žal vložimo premalo, nas kmalu na tem svetu žal vec ne bo. Ukrepajmo, da potem ne bo hudo!  Miša Vidic, 9. a Svet Svet naša zemlja je okrogla, na njej cudesa, gore, morja, slovenski smo otroci, odprta so obzorja, slovenski smo otroci, odprta so obzorja. Veckrat mu je deda pravil: »Glej, prepusti se naravi, uživaj zjutraj ob rosni travi, so tudi crni, mracni kraji. Enkrat boš odrasel, sine, videl morja in planine, svet je lep, samo ljudje so umazani, tisti slabi drugace so prikazani. Tisti, ki te bo oviral, tisti, ki te bo živciral, ti premagal boš pošast, in ubranil slovensko cast.«  Vid Kovac, 9. c slamni ˜°...ˆ.. 2 | .. 2020 | ˆ.°.. ˆ K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../ ˆ.. 0 | N0 | R u, o se njegov tri leta starejši brat Peter zaljubi v lej opis pod 16. marec. Celje / režija: Andrej Jus / igrajo: Živa Selan / 10.00ž11.30 | DRUŽEN E OB DRUŽABNIH prelepo vrstnico Sonjo / ÿlm o s rivnostih poletja.Triler / 110’ / Cecilia Kass (Elisabeth Moss) s uša lej opis pod 19. marec.Liza Marija Graši‘, Barbara Medveš‘e , Anica IGRAH po tem, o se je rešila iz nasilnega razmerja z geni-Kumer / Irs a dramati‘ar a Elaine Murphy izriše Za odrasle / namizne družabne igre / druženje /20.00 | TIHO MESTO 2 20.00 | EMMAalnim znanstveni om, do azati, da ji sledi ne do,18 marec, reda zanimivo, presunljivo in humorno življenje treh Nadnaravni triler, srhljiv a / nadaljevanje zgodbe Komi‘na drama / 132’ / v bleš‘e‘i satiri družbene- i je neviden. vstop prost / vodi: Mateja U‘a ar / org.: Matejažens . ga razreda in bole‘ini odraš‘anja se Emma prebijaU‘a ar, Knjižnica Domžale.KnjižnicaDomžaleo družini, i je v postapo alipti‘nem svetu prisilje­na živeti v popolni tišini, da jih ne bi od rile poša- med neuspelimi pos usi romanti‘nih zbliževanj,10.00 | f USTVENI IZBRUH OTROKA 17.00 | OSTRŽEK sti z izjemnim sluhom. da bi našla ljubezen, i je bila že ves ‘as tam.Biba leze … za starše z dojen‘ i / gostji: Urš a Stu­7 marec, obotaS pravljico po svetu / pravlji‘na urica / obvezna je31 marec, torek den in Karmen O orn, dipl. vzgojiteljici, za ons i predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. Blunoutklub in družins i svetoval i (Družins i center Vrtilja ) /23 marec, ponedeljek Galerija na potepuKnjižnicaDomžale 21.00 | NORMAN BEAKER18.00 | DEMENCA, BOLEZEN NEZNANKAvstop prost / Simona Glavan, Knjižnica Domžale. 9.30 | IGRALNE URICE 9.00 | EDI ŠELHAUS IN TRANSGRESI E Koncert / že ve‘ ot štiri desetletja je v ospredjuAlzheimer caÂe / pogovori o demenci / gost: dr.KnjižnicaDomžaleZbor pred KDFB ob 9. uri / ogled razstav v Pilonovi19.00 | O SMRTIH OD SREf E IN V EZERU Za predšols e otro e od 2. leta dalje ter starše, britans e blues scene / BB King je omentiral:Jure Bon, psihiater z Univerzitetne psihiatri‘ne18.00 | BÉLA SZOMI KRAL : BAB EVERNI galeriji v Ajdovš‘ini in Mestni galeriji v Novi GoriciPomen ovanja s Pižamo / gost: Matevž Luzar, re-s rbni e, ded e in babice / prijava na oddel u za »Norman je ot beli Freddy King.« lini e v Ljubljani / pogovor vodi: Cveta Zalo ar /PISANI PES / vodi Jurij Smole / obvezno pla‘ilo a ontacije 30žiser in scenarist riminal e Jezero / org.: Boštjanotro e in mladino / org.: Knjižnica Domžale. org.: Dom upo ojencev Domžale, Knjižnica Dom-Sre‘anja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalo­ evrov do srede, 4. marca 2020.Gorenc - Pižama, Knjižnica Domžale. žale, Društvo Spomin‘ica - podružnica Domžale, ar / vstop prost / org.: Cveta Zalo ar, KnjižnicaKulturni dom Franca Bernika 4 marec, redaKulturni dom Franca BernikaKnjižnica Domžale.Krajevna knjižnica IhanDomžale.20.00 | ELAINE MURPHY: L UBI MO 10.00 | HUDA MRAVL ICA17.00 | PRAVL If NA URICAAbonma gledališki RUMENI in IZVEN Kulturni dom Franca Bernika Kulturni dom Radomlje, Kodrova dvoranaMestni kino Domžale Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN lej opis pod 4. marec. lej opis pod 30. marec. 9.30 | OHO 19.00 | BRALNI VEf ER18.00 | NE POZABI DIHATI Plesna predstava po predlogi Bran a Rudolfa in Abonma otroški METKA in JANKO in IZVENBranje in pogovor o izbranih odlom ih iz Ari- lej opis pod 3. marec. Marijana Vodopivca / En Knap Group / 40' / 3+ /Mestni kino Domžale Plesna predstava / Zavod En-Knap / 40’ / 5+ /stotelove Ni omahove eti e / Društvo za študije pone od smešna, pone od burna, a neznans oplesna predstava o hudi mravljici, i je nagajala18.00 | PREKLA 20.00 | MLADI AHMEDRazstave ontemplativnih tradicij / za ve‘ informacij: ds t. barvita plesna predstava niza rat e, hudomušnedrugim mravljicam, lon‘arju razbila vse lonce ininfo@gmail.com lej opis pod 4. marec.Abonma ÿlmski PONEDELJEK in IZVENna oncu celo snedla celega bi a ... lej opis pod 20. marec. prizore iz ‘arobnega domišljijs ega sveta.20.30 | IZVEN IGRIŠfAMENAf ENKOVADOMAf I ACenter za mlade Domžale lej opis pod 14. marec. STALNA RAZSTAVA O KMEf KO¡OBRTNIŠKI 11.00 | OHO Mestni kino Domžale19.00 | FOTOGRAFSKA RAZSTAVA 24 marec, torek DRUŽINI AHf IN IN STALNA KIPARSKA Otroški abonma in za IZVEN16.00 | NAPRE POSTAVITEV DEL FRANCETA AHf INA ZGODBEIZSMODNIŠNICE lej opis zgoraj. lej opis pod 6. marec.19 marec, etrtek KnjižnicaDomžale Odprtje fotografs e razstave avtorice Mateje Jur- SLAMNIKARSKI MUZE 18.00 | KLIC DIV INE ovi‘.9.30 | IGRALNE URICE Krajevna knjižnica IhanKnjižnicaDomžaleSTALNA RAZSTAVA 300 LET lej opis pod 2. marec. lej opis pod 3. marec. 17.00 | PRAVL If NA URICA10.00 | STARE ŠI ZA STARE ŠESLAMNIKARSTVANASLOVENSKEM Kulturni dom Franca Bernika Pravljica / predhodna prijava: 08 205 01 73 / 4+ /20.30 | NE POZABI DIHATI Predstavitev proje ta / odprtje Demenci prijazne19.00 | VERONIKA SIMONITI: IVANA PRED 20.00 | POPOLNI TU CI org.: Krajevna njižnica Ihan.to‘ e / vstop prost / org.: DU Domžale / MarijaMOR EMGALERI ADOMŽALE lej opis pod 3. marec. ledališki abonma ZELENI in IZVEN TISKANO, IZREZANO, SPO ENO Rad ovi‘, Knjižnica Domžale.Literarna avarna / s pisateljico se bo pogovarjala Slamnikarskimuzej lej opis pod 9. marec. Razstava avtorja Janeza Praprotni a bo odprta od BlunoutklubTadeja Rode Teran / vstop prost /org.: Tadeja Rode 17.00 | VSAK PO SVO E19. marca do 9. aprila 2020. 18.00 | SREfAN A POD SLAMNIKI: L OBA 21.00 | KARAMELA BANDTeran, Knjižnica Domžale. S pravljico po svetu / pravlji‘na urica / obvezna je ENf E – V MO I DUŠI ZLATA PTICA PO E Koncert / Karamela je band, i so ga leta 1982 usta-13 marec, petek KN IŽNICA DOMŽALE predhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. Meditativno sre‘anje ob slovens i ljuds i pravljici Kulturni dom Franca Bernika novili ne danji ‘lani ugaslih s upin Kameleoni, OŽE GOSTIf – TENOR z Ljobo Jen‘e, pev o, pravlji‘ar o in zbirateljicoKnjižnicaDomžale19.00 | PRIREDITEV OB MATERINSKEM September in Boomerang. 19.00 | MAT AŽ COREL: Z AVTOM PO Razstava KD Jože Gosti‘ Homec, v po‘astitev 120.slovens ega ustnega izro‘ila / vstop prost.17.00 | GIBALNA IGRALNICAŠKOTSKI IN IRSKI DNEVUobletnice Gosti‘evega rojstva bo na ogled do 7.Gibanje, igra, ples / za mal‘ e od 18. meseca do 3. Potopisno predavanje / vstop prost / org.: MatjažKoncert / organizacija: Župnijs a Karitas Domžalemarca. KnjižnicaDomžaleleta starosti / obvezna prisotnost staršev oziroma Corel, Knjižnica Domžale. 8 marec, nedeljaPLAKAT MIRU: POT MIRU 19.00 | PRAVILNA AKTIVACI A MIŠIC odrasle osebe / prijava na oddel u za otro e in25 marec, reda razstava pla atov u‘encev Li ovnega društva Vera MEDENIf NEGADNA mladino / org.: PŠ MIKI, Knjižnica Domžale.Kulturni dom Franca Bernika Terstenja bo na ogled od 9. do 28. marca. Predavanje in pri az vaj / predava: mag. MatejaKulturni dom Franca Bernika18.00 | DRUŽINSKI KONCERTKnjižnicaDomžaleKržin, medicins a sestra ter inštru torica pilatesa17.00 | 21. GOSTIf EVI DNEVI + Mestni kino DomžaleKoncert / organizira Glasbena šola Domžale.NAŠI L UBI POKLICI, KI IH SKORA NI VEf 17.00 | PRI ATEL STVO in joge / vstop prost / org.: Društvo Šola zdravja,SLAVNOSTNI KONCERT V SPOMIN 18.00 | KLIC DIV INE Fotografs a razstava Andraža Gregori‘a bo na Pi ina ‘ajan a / 5+ / prijava na oddel u za otro e Knjižnica Domžale.MAESTRU VLADIMIR U KRAN f EVIŸU lej opis pod 2. marec.Krajevna knjižnica Ihanogled od 30. marca do 18. aprila. in mladino / org.: Lidija Smer olj Turši‘, Knjižnica Za IZVEN 19.00 | DOMAfA KOZMETIKA 20.00 | EMMADomžale.USTVAR AMONATEMOANDERSENOVIH Mestni kino DomžaleKoncert / nastopajo: solisti Opere HNK Zagreb terUstvarjalna delavnica za odrasle / piling za telo in Komi‘na drama / 132’ / v bleš‘e‘i satiri družbene-PRAVL IC IN SLOVENSKIH L UDSKIH 18.00 | DNEVNIK DIANE BUDISAVL EVIŸ SNG Opera in balet Ljubljana / prireditelji: Kultur­mazilo s aritejevim maslom / vodi: Urš a Justin ga razreda in bole‘ini odraš‘anja se Emma prebijaKulturni dom Franca BernikaPREGOVOROV Igrano-do umentarni ÿlm / 88’ / ÿlm o neverjetnino društvo Jože Gosti‘ Homec, Društvo prijateljev/ predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna20.00 | AKA STADLER IN SOLISTI Razstava u‘encev 6. razreda OŠ Venclja Per a med neuspelimi pos usi romanti‘nih zbliževanj, reševalni a ciji otro , i se je med drugo svetovnozagrebš e Opere, SNG Opera in balet Ljubljana, njižnica Ihan.Domžale bo na ogled do 8. marca. da bi našla ljubezen, i je bila že ves ‘as tam.SIMFONIf NEGA ORKESTRA BAVARSKEGA vojno dogajala v Zagrebu / veli i zmagovalec lan-Opera HNK Zagreb, Kulturni dom Franca Berni a RADIAPRAVL If NE URICE s ega puljs ega festivala, i je iz arene odnesel arDomžale.GalerijaDomžale BlunoutklubAbonma koncertni MODRI in IZVENRazstava izdel ov, i so nastali v o viru dejavnosti šest nagrad.19.00 | ANEZ PRAPROTNIK – TISKANO, 21.00 | HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (IZ4KANI)Koncert / program: Barto , Beethoven / izvajalci:Pravlji‘ne urice bo na ogled od 9. do 22. marca. Mestni kino Domžale IZREZANO, SPO ENO 20.00 | PREKLA Koncert / od lopili bodo ele tri o, pospravili vseJa a Stadler in godalni vartet / Godalni oncert 20.00 | EMMA Odprtje razstave / pogovor z umetni om bo vodilPRAVL If NI PALf EK Drama / 137’ / pretresljiva in ‘udovito posnetaglasne aparate in pred vas stopili brez vseh oja‘e-po izboru Ja e Stadlerja s olegi iz Simfoni‘nega lej opis pod 3. marec. Jurij Smole / razstava bo odprta do 9. aprila 2020Razstava izdel ov, i so nastali v o viru proje ta zgodba o dveh mladih žens ah, i iš‘eta smisel invalni ov vonja, o usa in zvo a. or estra Bavars ega radia. Pravlji‘ni pal‘e 2019/2020, bo na ogled od 23. mar­ / vstop prost. upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Blunoutklubca do 5. aprila. 21.00 | V DVO E (GORAN BO f EVSKI & 14 marec, obota Mestni kino Domžale26 marec, etrtek STARE RAZGLEDNICE OKOLIŠKIH CERKVA MATI A DEDIŸ) 20.30 | RADIOAKTIVNA Razstava razglednic bo na ogled od 16. do 31. mar­ 5 marec, etrtekKnjižnicaDomžale Koncert / glasbeni a se bosta s šansoni ArsenaMestni kino DomžaleBiografs a romanti‘na drama / 103’ / zgodba oca. Dedi¥a in avtors imi s ladbami podala na popo-10.00ž11.30 | DRUŽEN E OB DRUŽABNIH 16.00 | NAPRE strastnem znanstvenem in romanti‘nem razmerju Kulturni dom Franca Bernika tovanje v svoje intimne glasbene svetove / obetaIGRAHLIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ Glej opis pod 6. marec.med Marie S odlows o-Curie in Pierrom Curiejem 9.30 | OHO se navdihujo‘a osebnoizpovedna iz ušnja dveh lej opis pod 12. marec.Razstava bo na ogled od 2. do 14. marca. ter odmevu njunih od ritij v 20. stoletju. Abonma otroški URŠA in za IZVENpriznanih mojstrov. 18.00 | NE POZABI DIHATI lej opis pod 4. marec.Glej opis pod 3. marec.17.00 | KAKO STA BIBI IN GUSTI Koledar dogodkov 20 marec, petek PREGAN ALAŽALOSTZbral in uredil: MatijaKralj Krajevna knjižnica Ihan9 marec, ponedeljek20.00 | IZVEN IGRIŠfA S pravljico po svetu / pravlji‘na urica / obvezna jeFotogra ije: promocijskogradivo 17.00 | VAZA Z ROŽICAMI Športna drama / 108’ / os arjevec Ben AÁec vKnjižnicaDomžalepredhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale.Koledar ulturnih prireditev izhaja v glasilu Sla-Ustvarjalna delavnica / vodi: Gordana Baju / 4+Kulturni dom Franca Bernikavlogi bivše ošar ars e zvezde, i se bori z al o-17.00 | BRIHTARI E: BESEDARI E mni . Za to‘nost informacij odgovarja prijavitelj/ predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna20.00 | POPOLNI TU CIholizmom.Brihtarije / družabne igre / pou‘na delavnica / zaKulturni dom Franca Bernikadogod a. Uredništvo ne odgovarja za spremem­ njižnica Ihan. ledališki abonma ORANŽNI in IZVENvso družino / obvezna spletna prijava / org.: Petra18.00 | LETNI KONCERT PIANISTOV be programov in si pridržuje pravico do rajšan­Komi‘na drama / Tamara Damjanovi¥ po mo-BlunoutklubStrajnar, Knjižnica Domžale.Koncert organizira Glasbena šola Domžale.ja prispelih informacij. Informacije o dogod-KnjižnicaDomžaletivih ÿlma Popolni tujci / SNG Maribor / aj se21.00 | HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (IZ4KANI) ih v aprilu 2020 pošljite do 17. marca na naslov:koledar@kd-domzale.si. 17.00 | LONf EK BALONf EKzgodi, ‘e s upina prijateljev na mizo položiKoncert / od lopili bodo ele tri o, pospravili vseMestni kino DomžaleMestni kino DomžaleS pravljico po svetu / pravlji‘na urica / obvezna jemobilne telefone in oznani, da med njimi ni ve‘glasne aparate in pred vas stopili brez vseh oja‘e-17.30 | EMMA 20.30 | MLADI AHMED* Dogod i, i niso ulturne narave, so objavljenipredhodna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. s rivnosti. valni ov vonja, o usa in zvo a. lej opis pod 3. marec. lej opis pod 20. marec. samo v primeru, ‘e prvih ni dovolj. starejši 95. rojstni dan spoštovaneprostovoljke Milke Mezgec 90. rojstni dan godbenika Konrada Gruma V Domžalah v Potocnikovi ulici 2 v februarju mlaj ter na njem številka in glasbilo naznanjajo, da tod v prijetni domaciji živi jubilant, dolgoletni godbenik Konrad Grum. Ob visokem življenjskem jubileju obi-skov ni manjkalo, med njimi je sla­vljencu Godba Domžale, pri kateri igra od leta 1964 vec vrst basov: tuba, suzafon in helikon, pripravila koncert, godbeniki pa ga ne bodo pozabili niti kot dolgoletnega prizadevnega blagaj­nika. Jubilant Konrad Grum je bil rojen 17. februarja 1930 v Breznu ob Dravi. Za 12 otrok sta oce in mati skrbela na majhni kmetiji, ki je v njegovi zgodnji mladosti doživela usodo marsikatere tedanje domacije. Oce je šel za poroka in ker dolžnik ni vrnil denarja, je upnik vzel Grumovo domacijo. Otroci so iz­gubili toplo zavetje, ne pa starševske ljubezni, ceprav vedno ni bilo lahko. Mladi Konrad bi rad nadaljeval šolanje, a se je zaradi dolocene situacije pri bra-tu ucil cevljarstva, ob tem pa vseskozi ponavljal, da nikoli ne bo cevljar. Uk je namesto v treh opravil v dveh letih, po koncanih izpitih v Tržicu pa se je na poti domov z vlakom brez postanka v domaci hiši ustavil na Ravnah in vpisal v nižjo gimnazijo, kar je doma zaupal šele teden pozneje. Po koncani gimna­ziji leta 1950 se je na hitro odlocil, da ne gre v vojsko, temvec na tedanji Tehni­kum v Domžalah. Internat je postal nje-gov drugi dom, jubilant pa Domžalcan. Zapustil je rodno Koroško, a je ni nikoli pozabil, zapustil tudi godbo v Vuzeni­ci, v kateri je igral že od leta 1945. Po prihodu v Domžale je svojo ljubezen do glasbe razdajal od leta 1964 Godbi Domžale ter si boljši kos kruha skušal odrezati s študijem ob delu. Leta 1955 se je porocil z ženo Slavko, po kar ne­kaj selitvah sta se leta 1966 s sinovoma Egonom in Dušanom preselila na Po-tocnikovo ulico, kjer sta z veliko odre­kanja in dela zgradila hišo. Zaposlen je bil v Teolu v Ljubljani, kamor se je naj-veckrat odpeljal s kolesom, upokojitev pa kot vodja kontrolnega laboratorija docakal v Heliosu. Z ženo Slavko sta praznovala zla-to poroko in se veselila šestih vnukov in pravnukov, skrbela za lepo okolico hiše in velik vrt. Žal je žena Slavka v letu 2013 po hudi bolezni umrla. »Casi po njeni smrti so bili zame zelo hudi. Ceprav v hiši živi sin z družino in me je Dekleta in njihove družine so moje bogastvo. V Ihanu, na Igriški ulici 6 so kljub zimi že zacvetele spomincice. Kar 90 jih je in namenjene so 90. rojstnemu dnevu mame Majde Kokalj. Idejo za darilo mami ob visokem jubileju je dala naj­mlajša od šestih hcera Zvonka, skupaj s sestro Nado sta izdelali spomincice, kakor je vseh Kokaljevih šest deklet v otroštvu naucila mama Majda. Življenjska zgodba jubilantke Maj-de Kokalj, ki se je 28. januarja 1930 ro­dila kot nezakonski otrok na Dolenj­skem, je vsaj v zacetku podobna Bev­kovi Pestrni. Prva leta je preživela pri stari mami in atu, se za kratek cas pri­družila novi družini pri svoji mami v Stranjah in nekje pri osmih letih prišla na kmetijo na Goricico pri Ihanu, kjer je postala ne le pestrna, temvec tudi dekla za vsa kmecka dela. Za šolo sko-raj ni bilo casa. Dolga leta je ostala na kmetiji, se spoznala s sosedovim fan-tom in se za kratek cas preselila k teti v Kranj, kjer se je zaposlila v Inteksu. 90. rojstni dan jubilantke Majde Kokalj najveckrat že pred odhodom v šolo. Ži-vljenje je bilo še težje, ko je sestra zara­di bolezni ostala nepokretna, jubilant-ki pa je kmalu umrla tudi mama. Mlada Ela je tako morala poskrbeti za gospo­dinjstvo in oceta. Še prej je koncala niž­jo gimnazijo, skrbela za oceta, hkrati pa tiho upala, da nekoc postane uciteljica telovadbe. Z veliko truda ji je kot izredni študentkti to tudi uspelo. Hkrati pa je, kjer je le mogla, poma-gala v društvih. Tako je ustanovna cla­nica TVD Partizan. Posebno dragi so ji spomini na povojna leta, na neverje-ten elan in množico prostovoljcev pri gradnji in obnovi porušenih objektov, predvsem športnih, pa tudi na državno prvenstvo v atletskem mnogoboju v letu 1948 v Beogradu, kjer je domžalska eki-pa v osvojila prvo mesto, in mednarod-no atletsko tekmo z Italijani leta 1950. Lepi so spomini na košarko, tudi odboj­ko, pa na številne smucarske tecaje in še kaj bi se našlo. Kar 35 let je ucila ge­neracije ucencev nekdanje I. OŠ, danes Osnovne šole Domžale, ki ob njenem imenu s ponosom recejo: o, naša uci­teljica telovadbe. Je ustanovna clanica Atletskega kluba Domžale, dolgoletna atletska sodnica, posebno rada se spo­minja vodenja atletske sekcije Društva duševno prizadetih Domžale - Kamnik. Toliko veselja in ponosa nad uspehi ni srecala nikjer. Tesno sodelovanje z mladimi na po­drocju športa in rekreacije še danes ju­bilantko ohranja mladostno in vitalno, k temu prispevajo številni prijetni spo-mini ter stkana iskrena prijateljstva, ki ji lepšajo jesen življenja. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek Njen fant Zdravko Kokalj je svoje de­kle v Kranju obiskoval s kolesom, ob vsakem vremenu, vselej s kakšno ro­žico, in to navado obdržal vse življe­nje. Porocila sta se, našla prvi dom pri teti Anici Bernot in kmalu zacela z gra­dnjo lastne hiše. Ni šlo drugace, da je sprva njihov dom postala manjša hi-ška na gradbišcu nove hiše, narejene s pridnostjo in odrekanji ter veliko lju­bezni. V novi dom za vseh šest hcera: Majdo, Mirjam, Nado, Anico, Tino in Zvonko sta se vselila 1966. leta. Bila sta skrbna starša. Oce je delal v Mlinostro­ju, kjer ga je pot kot monterja vodila po vsej nekdanji Jugoslaviji, mami pa je doma skrbela za družino, vrt in vcasih tudi popazila katerega od drugih otrok. Njihovo otroštvo je bilo lepo, pol-no ljubezni, razumevanja in skrbi, pa tudi veselja, velikokrat so skupaj za­peli, se skupaj igrali na dvorišcu ali na bližnjem igrišcu. Starša sta praznova-la zlato in biserno poroko, posebej pa tudi sin Dušan z družino obiskoval, sem bil sam. Ko vsi odidejo, pa ce še toliko­krat pridejo, si sam,« je povedal. K sre-ci se je spomnil svoje nekdanje mlado­stne ljubezni, gospe Mojce, tudi vdove. Prvo srecanje v Slovenj Gradcu je obu­dilo spomine, pa tudi ljubezen. Julija 2018 sta se porocila v krogu domacih, seveda pa ni manjkalo niti godbe. Jubilanta je obiskal in mu vošcil tudi župan Toni Dragar ter mu zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov z domacimi, cestitkam pa sta se pri­družili tudi Vida Perne, predsednica, in JožiVidmar, poverjenica Medobcin­skega društva invalidov Domžale, ka­terega clan je jubilant že dve desetletji. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek sta vedno dala vedeti, da sta zelo zado­voljna z družinami vseh deklet. Ko be-sede tecejo o 19 vnukih in 10 pravnu­kih, o številnih obiskih v domaci hiši, kjer za mamo skrbi hci Zvonka z druži-no, so jubilantkine oci žarece, en sam ponos in ljubezen sijeta iz njih. Težave, ki jih s seboj prinašajo leta in prazni-no, ko je pred dvema letoma umrl mož, lepo in potrpežljivo prenaša. »Ne rabim bogastva, bogastvo so moja dekleta in njihove družine. Po-nosna in vesela sem vseh in rada jih imam,« je povedala jubilantka Majda Kokalj tudi županu Toniju Dragarju, ki ji je ob visokem jubileju cestital in zaže­lel veliko zdravja. Vesel je bil, ker je bil tudi sam delcek spominov jubilantke, ki ji želimo vse najboljše, najbližji pa ji klicejo: »Mami, spoštujemo te in radi te imamo. S teboj nam je vedno lepo in Bog daj, da bi bilo še dolgo, dolgo tako.« Vera Vojska Foto: Vido Repanšek Društvo Lipa iskreno cestita Ustvarjalna delavnica, v kateri prosto­voljke v okviru Univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje – društva Lipa Dom-žale že šestnajst let sodelujejo v Unice­fovem programu izdelovanja punck iz cunj v humanitarnem projektu Posvoji puncko – reši otroka, je bila sredi febru­arja malce slovesnejša. Prostovoljke so pripravile prijetno slovesnost za prosto­voljko Milko Mezgec, ki je 13. februarja 2020 praznovala 95. rojstni dan. Prosto­voljki, ki izdeluje copatke za puncke, so rojstni dan 14. februarja polepšale z vošcili, nagovorom direktorja Marjana Ravnikarja in glasbenim programom. »Prijateljico, kot si ti, le stežka se do-bi. Ob tebi vse se spremeni, vse v življenju smisel dobi. Vse lepo in veliko zdravja ob tvojem rojstnem dnevu, ob tvoji lepi oble­tnici ti želijo ustvarjalke punck iz cunj,« je dolgoletni ustvarjalki punck iz cunj vo-šcila Mirjana Kavcic, vse sodelavke pa so spoštovani Milki zapele tudi Vse naj­boljše ter se seznanile z njeno življenj­sko potjo, ki se je zacela 13. februarja 1925 v Lenartu v Slovenskih goricah, od koder se je še kot dojencica s starši pre­selila v Šentilj, se šolala in ustvarila dru­žino. Hci in sin sta si po študiju ustva­rila družini v naših krajih, hci Nastja v Ljubljani, sin Mitja pa v naši obcini. V Domžalah v svojem stanovanju živi ju­bilantka od leta 1994, ko ji je umrl mož. Prizadevna clanica skupine za izdelova­nje Unicefovih punck je od prve delavni­ce. V Lipi je najprej obiskovala umetno­stno zgodovino, potem pa je svoje pro-stovoljno delo namenila Špelcam in Jan-kotom. Vsi so obuti v copatke, ki jih moj­strsko izdeluje gospa Milka. Ob poslu­šanju citrarske skupine Soncnice in ki­tarske skupine Tempo, ki ju vodi Damja­na Praprotnik – zaigrale so ji vec pesmi, med njimi tudi zdravico –, se je jubilant-ka vrnila v mladost in obudila spomine tudi na cas med drugo svetovno vojno in delo v društvih. Prisotne je spomnila na dobroto svoje mame, ki je bila botra šte­vilnim otrokom. Tudi sama ne pozablja na pomoc vsem, ki so pomoci potrebni. Ob koncu prijetne slovesnosti se je lepo zahvalila vsem, ki so ji polepšali 95, roj­stni dan, hkrati pa pohvalila tudi hcerko in sina, ki lepo skrbita zanjo, posebej pa se veseli obiskov vnukov in pravnukov. Iskrenim cestitkam in dobrim željam jubilantki se je s šopkom v imenu celo­ tne Univerze za tretje življenjsko obdo­bje – društva Lipa Domžale pridružil njen predsednik Marjan Ravnikar, tudi s pesmijo, ki jo je jubilantka sama prebra-la. To je del pesmi: /Kljub 95 letom osta-la si mlada, /pri srcu in križu te nic ne zbada. /Vitalna naprej še ostani in srec­na,/ kot zdaj naj polni ti dni zdravje, ve­selje,/ življenje pa naj ti izpolni vse želje. Srecno še naprej, gospa Milka Mez­gec! Vera Vojska Foto: društvo Lipa Domžale 90. rojstni dan naše Ele Košir Življenjska knjiga Ele Košir, ki jo kljub visoki starosti še vedno srecujemo, kako kolesari po njenih Domžalah, je polna spominov na življenjsko in delovno pot, tesno povezani s športom in rekreacijo. Poznamo jo kot prijazno gospo, ki se ji ob pogovoru o športu zasvetijo oci, rada govori o njem, posebej o delu z mlado generacijo, pa o športnih uspehih in prizadevnem delu v vrsti društev, za katero je prejela številna priznanja, tudi Zlato plaketo Obcine Domžale, prizna­nje Zavoda za šport in rekreacijo Dom-žale za življenjsko delo na podrocju športa in rekreacije. Ob 90. rojstnem dnevu je prejela mnogo cestitk, dobrih želja, objemov, stiskov rok in zahval za opravljeno delo in želja za dobro zdrav­je. Obiskal jo je tudi župan Toni Dragar in skupaj sta oživila spomine na zgodo-vino športa in rekreacije v naši obcini. Rodila se je 22. februarja 1930 v Sto-bu, danes rojstna hiša nosi številko Sto­bovska 6. Izhaja iz zelo znane dom­žalske slamnikarske družine. Oce Ka­rol Košir, prihajal je iz revne družine, in mama Fanika, iz premožne Cerarje­ve družine, znane po slamnikarski obr-ti, sta se zaljubila in kljub oviram ustva­rila toplo zavetje štirim otrokom, hkra-ti pa s pridnostjo ustvarila pravo sla­mnikarsko obrtno delavnico. Jubilant-ka je bila najmlajša, otroci so pridno obiskovali šolo, pomagali v delavnici, letnik lx | februar 2020 | številka 2 slamnik | 23 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Margaret Atwood Testamenti Mladinska knjiga, 2019 Skoraj štirideset let po sloviti Deklini zgodbi je Atwoodova koncno napisa-la še nadaljevanje Dekline zgodbe, kjer izvemo, kaj se je z glavno junaki­njo zgodilo potem, hkrati preko treh prvoosebnih pripo­vedovalk izvemo, v kakšnem svetu je naša dekla živela. Izvemo tako zgodbo otroka, ki je odrašcal v Gileadu, kot zgodbo otroka iz Kanade – torej svobodnega sveta, vzporedno pa tece še zgodba ženske, ki je prevzela eno najvidnejših vlog v razvoju gileadske kulture. Knjiga je zmes znanstvene fantastike, distopijskega romana in vo­hunske psihološke srhljivke. Kljub temu avtorica trdi, da v njej ni nicesar, kar bi bilo izmišljeno – vse se je nekoc v zgodovini že zgodilo oziroma se nekje dogaja prav sedaj. Prav zato bo s svojim sporocilom o pomenu upoštevanja clovekovih pravic zgodba sama ostala najverjetneje ve­dno aktualna. James Clear Atomske navade: preprost in preizkušen nacin za pridobivanje dobrih ter opušcanje slabih navad Miš, 2019 Navada je vedenje, ki po dovolj po­novitvah postane samodejna. Pri ljudeh, ki si izdelajo konkreten nacrt o tem, kdaj in kje bodo izvajali novo na­vado, je vecja verjetnost, da bodo to zares izpolnili. Najz­godnejših navad si ne izberemo, temvec jih posnemamo. Držimo se scenarija, ki smo ga prejeli od prijateljev in družine, cerkve ali šole, naše okoliške skupnosti in druž-be kot celote. Ena najucinkovitejših stvari, ki jih lahko storite za pridobitev boljših navad, je ta, da se pridružite kulturi, kjer vaše želeno vedenje velja za normalno. Sveti gral spremembe navad ni ena sama enoodstotna izboljšava, temvec na tisoce teh. Na zacetku se majhne izboljšave lahko zdijo nesmiselne. Ko pa nadaljujete z združevanjem majhnih sprememb, se zacne tehtnica življenja polagoma nagibati. To je brezkoncen proces. Ni ciljne crte. Ni trajne rešitve. Arundhati Roy Ministrstvo za najvišjo sreco Mladinska knjiga, 2019 Knjiga je družbeni komentar v ro­mansirani obliki. Razkriva velika in mala nasprotja, ki povzrocajo stalna trenja v družbi, in teh nasprotij v Indiji ne manjka. Na prvem mestu je kastni sistem s štirimi osnovnimi kastami in nekaj sto podkastami. Še danes se le odstotek ljudi poroci zunaj svoje kaste. V knjigi se prepleta vec zgodb, ki se dogajajo v najbolj temacnih in nasilnih casih sodobne Indije. Glavni protagonisti, ujeti v negotovost indijskega vsakdanjika, so muslimanska transseksualka Andžum, uporniška arhitektka in eden vodilnih obvešcevalcev v državi. Transseksualci, tako imenovane hidžre, imajo po eni strani nedotakljiv, po­gosto kar posvecen status, po drugi strani pa so prav tako lahko predmet preganjanja in šikaniranja. Vecina poglavij je izpisana v sarkasticnem slogu z obilo crnega humorja. Roman je kljub vsemu poeticen in na nekate­rih delih sentimentalen. Elif Shafak 10 Minutes 38 Seconds in This Strange World Penguin Books Ltd., 2019 ki se skozi aktivizem in pisanje strastno bori proti korup­tivni nacionalisticni oblasti v Indiji. Boj obeh je (upravice-no) podžgan z dvema izmed najhujših in najnevarnejših voditeljev današnjega casa; Erdoganom in Modijem. knjige za otroke in mladino Ruta Sepetys V morju zrnce soli Mladinska knjiga, 2020 Druga svetovna vojna se približuje koncu, Nemcija je poražena in sto­tisoce beguncev v Vzhodnji Prusiji beži pred Sovjeti, ki prodirajo iz Vzhoda. Tako se med begunci poveže skupina ljudi: Joa­na, Florian, Emilia, ostareli cevljarcek, mali decek Klaus, slepa Ingrid. Njihove usode se prepletejo, spoznamo tra­giko njihovih življenj, vrženih v strašljivi vojni cas, cas trpljenja, lakote in zla. Moc jim daje njihova želja po pre­živetju, priti do ladje, ki jih bo odpeljala na varno. Vecini uspe priti na ladjo, a potop ladje Wilhelm Gustloff posta­ne najhujša pomorska tragedija vseh casov. Vojne zgodbe moramo vedno znova prebirati, ne smemo jih pozabiti, biti morajo opomin, da se take grozote ne ponovijo. Carles Sala i Vila Kornelijeva izmenjevalnica igrac Zala, 2019 Zgodba se dogaja v vasi Krivacini, kjer je vse krivo, kjer ni niti pedi rav­ne površine. V to vas le redko zaidejo obiskovalci, nekega dne pa le prideta dva prišleka. Prvi je Kornelij je resnoben starec, ki ima s seboj prijaznega decka Tobija. Vašcani ju lepo sprejmejo, še posebej pa se spoprijateljita z deklico Morjo in njenim slepim dedkom. Nastanita se v Ozki hiši, kjer odpreta nenavaden lokal: izmenjevalnico neverjetnic. Njune pripravljene mešanice esenc, naj bi ljudi napravile bolj srecne, bolj uravnoveše­ne, bolj razumevajoce. Izmenjevalnica lepo zaživi, dokler vašcanov ne preslepita pohlep in zavist … Otroci bodo uživali predvsem ob dobri zgodbi, odraslim pa nastavi ogledalo, vabi k razmisleku o družbi v kakršni živimo, o družbi, ki jo vodita pohlep, zavist in želja po moci. Zane Whittingham Preživeli iz holokavsta Morfemplus, 2019 Pretresljive zgodbe šestih judovskih otrok, ki so imeli sreco, da so ho-lokavst preživeli, ceprav te srece vecinoma niso imeli njihovi starši in drugi sorodniki, nas še enkrat spomnijo, kakšne grozljive okrutnosti je sposoben clovek, kakšno nedojemljivo in sistematicno nasilje lahko clovek stori socloveku. O tem se preprosto ne more govoriti prevec, potrebno je nenehno spominjanje, zato so tudi te zgodbe Heinza, Trude, Ruth, Martina, Suzanne in Areka v obliki stripa zelo dobrodošle. Otroci morajo cimprej spoznati to temno crno senco clove­štva, da bodo skozi to spoznanje potem na preži, ko in ce se bo pripravljalo karkoli podobnega. Zdi se celo, da smo temu ponovno zelo blizu in da bi doloceni (politiki) kaj hi-tro izvedli kaj zelo podobnega, ce bi le imeli možnost. Žal je cloveštvo v zadnjih sto letih napredovalo predvsem teh­nološko, glede humanosti pa bolj malo. Veliko premalo. medioteka DVD Vsi vejo (Todos lo saben) Fivia, 2018 Elif Shafak z vsako novo knjigo bolj ostro, odlocno in pogumno kritizira turško družbo in z njo kapitalisticno ureditev današnjega sveta. Tokrat nam zgodbo podaja Leyla, ženska podeželske Turcije, ki so jo verske dogme in v skladu z njimi urejena turška družina pahnile v iskanje boljšega in svobodnejšega življenja v Istanbulu, kjer pa je bila že kmalu ugrabljena in prodana v prostitucijo. Leyla nam zgodbo podaja že po smrti, ko se v 10 minutah in 38 sekundah (ko možgani dokazano še ohranjajo dolocene funkcije) spominja svojega življenja … Po Treh Evinih hcerah gre za še en odlicen roman Elif Shafak, ki je eden najpomembnejših pisateljskih glasov današnjega casa. Zlahka bi jo primerjali z Indijsko avtorico Arundhati Roy, Dogajanje trilerja je postavljeno v špansko vinarsko vas blizu Madrida. Prisrcno družinsko vzdušje ob snidenju sorodnikov v pripravah na poroko je prav idilicno. Mladi se zaljubljajo, starejši obujajo spomine, vreme jim je na­klonjeno in porocno veselje se zacne. Kot strela z jasnega sredi veselice udari ugrabitev mladenke. Kaj je za tem, kdo so storilci, zakaj materi ni dovoljeno vpletati policije, kako priti do zahtevane visoke odkupnine … Zacne se sumnicenje, na dan prihajajo stare zdrahe, družinske skrivnosti, napetost in grožnje narašcajo. A režiser uspe ohraniti zdravo distanco in s pomocjo vrhunskih igralcev naredi filmske like nadvse cloveške in vredne našega so­cutja, saj se z njimi zlahka poistovetimo. kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC Razstava Jože Gostic – tenor v domžalski knjižnici 21. Gosticevi dnevi 17. 2.–21. 3. 2020 ISKALCI DLAKE V JAJCU Zaceli so se letošnji 21. Gosticevi dnevi ri Jevgenij Onjegin (Lenski) do prva-slom za interpretacije. Zato je bil pre­2020. Trajali bodo vse do 21. marca med štva v Operi in baletu HNK v Zagrebu prosto receno: ljubljenec (zagrebške-Domžalami, Ljubljano, Homcem in Za-(1937–1963), gostovanj, clana Dunaj-ga) obcinstva. V svojem repertoarju je Ce bi me vprašali, katera je najvecja kulturno grebom. Predtakt je pripadel razstavi z ske državne opere, prek gostovanj na imel kompleten in kompleksen operni karakterna nacionalna znacilnost Slovencev, bi brez naslovom Jože Gostic – tenor, ki jo je v najvecjih evropskih in svetovnih glas-in pevski (tenorski) repertoar. pomisleka izstrelil: »Kriticnost!« prostore domžalske knjižnice (17. 2.–7. benih in koncertnih odrih, do tega, V okviru letošnjih prireditev vse 3. 2020) postavila zagotovo najvecja da se je Gostic od prvotnega junaške-tja do 21. marca pa se bodo zvrstili poznavalka Gosticevega življenja in P ac takšni Slovenci smo, kri-nasmehnil in na videz plaho odvrnil: dela, hrvaška glasbena publicistka in ticni do popolnoma vsega, »Pa se mi je menda res posrecilo.« operna kriticarka, Splitcanka Marija do cesar se da biti kriticen: No in ce mu potem pokažeš, da si Barbieri (r. 1939). V tej zvezi je še vedno kriticni do umetnosti ozi-naredil nekaj podobnega kot on, si bo najbolj odmevna, obsežna in kvalite­roma umetniškega ustvarjanja in vzel vso pravico stroge kriticnosti in tna monografija o J. Gosticu (2000), ki ustvarjalcev, ki jih imajo dolocene ti razložil, kako bi lahko bila zadeva sta jo skupaj napisali, uredili in izdali srenje kar za nekoristne jedce, saj po še veliko boljša in kolikor truda si v z našo Marjano Mrak. Tu so še plošce njihovo nekaj, kar ne prinaša nepo-njeno perfektnost vložil, je še dalec in pa druge samostojne ali/in pa tudi sredno izmerljivega zaslužka, ni vre-od idealnega. Sam sem to doživel na spremljevalne publikacije, gledališki dno nic. Po drugi strani ta isti tako lastni koži, ko mi je kriticarka, ki ni in koncertni listi idr. radi uporabljajo nesmiselno floskulo našla nobenih vsebinskih pripomb Tokratna razstava je nastala v sode-‘realni sektor’, s katero oznacujejo na moj zadnji roman Delci svetlobe, lovanju med Kulturnim društvom Jože­gospodarstvo, ki pa vendarle spet zacela šteti pravopisne napake. Drznil ta Gostica s Homca in Kulturno prosve­ne more ves nekriticno v isti koš, saj sem se ugovarjati in pripomnil, da je tnim društvom Slovenski dom iz Zagre­tisti del, ki je v državni lasti, ni vre-takšen pac moj literarni jezik, pa sem ba. Kot je povedal po uvodnicarju od-den nic, pa ceprav dokazano prinaša bil seveda hitro deležen le zavihane-prtja razstave – predsedniku KD J. Go-državi in s tem njenim državljanom stica Borut Jenko aktualni urednik za najvecji dobicek, saj bi bil ta lahko Slovenci ne zasajamo operno glasbo na 3. Radijskem progra-ga (Helden) tenorja razvil do dramske-obisk Verdijeve opere Luisa Miller v še vecji, ce bi ga le olastninil kakšen ostrih zob svoje kritike le v mu-programu ARS Radia Slovenija De-ga tenorja, kar je bila za tiste case veli-SNG Operi in baletu (6. 3.), spominska ‘pameten’in podjeten privatnik, ta bi jan Juravic, gre za neke vrste nadalje-ka redkost in kar je privedlo do tega, da sveta maša v župnijski cerkvi sv. Ma- naše politicne nasprotnike, nam šele pokazal, kako bogato se da vanje postavitev omenjenih retrospek-je ostal še do dandanes najvecji (Ver-rijinega rojstva na Homcu (8. 3. jo bo izmolsti lene delavce in izcrpati vse pac pa z enako mero tiv, ki so bile pred tem že v Domžalah, dijev) Othello. Prav v Zagrebu je razvil daroval ljubljanski nadškof in metro-rezerve podjetja, na koncu pa ga je dodobra glodamo tudi tiste Zagrebu, Splitu, na Reki, v Ljubljani … vse lepote svojega (osnovnega) lirske-polit msgr. Stanislav Zore, na njej pa še takega, vsega kilavega, sposoben Na 17 panojih in izložbenih pultih je ga tenorja svetle barve, mocnega gla-bo pel ljubljanski zbor Antona Foer­ naše lastne izbrance. prodati neki neuki zgubi ali pa kar razstavljen celoten opus uspehov na-su, sposobnega, da izrazi dramatske sterja z zborovodkinjo Damijano Bo-nazaj državi. Pa, da ne bo pomote, šega Gostica: od rojstva pred 120 leti vakcente z nadvse dovršeno muzikalno-žic Mocnik) in tradicionalnim slavno­tudi takšni mojstri se ne ognejo po-Stari Loki (pri Škofji Loki), prek njego-stjo in s še posebno lepim mezza voce stnim koncertom v spomin maestru gledu slovenskega kriticnega ocesa, vega zacetka na ljubljanski Orglarski (= peti s polovicno jakostjo glasu, pri-Vladimirju Kranjcevicu (1936–2020) pac, v zadnjih desetletjih kriznih šoli, pevskih zacetkov v zboru Opere dušeno). Njegove višine so bile sijaj-v KDFBD, in nazadnje še obisk Doni­viharjev smo se naucili takšne pod-in baleta SNG v Ljubljani, pevske šole ne in zanesljive. Gostic je imel odlic-zettijeve opere Lucia Lammermoor v jetnike dodobra obrati do kosti in na na ljubljanskem glasbenem Konserva-no pevsko tehniko s primernim frazira-Operi HNK v Zagrebu (21. 3.). njihovo eksistenco obešati vse zlo, ki toriju, prek solisticnega debuta v ope-njem in legatom in poudarjenim smi-Franc Križnar nas po nakljucju zadene, ce so zanj odgovorni ali pa tudi ne. Celo vec, gospodarski model poslovanja ome­njenih bistroumnežev smo se naucili Gastarbajterji 1 prilepiti tudi tistim preostalim pod-jetnikom, ki lahko da sicer delujejo pošteno, lahko da so celo njihovi za-Cetrti koncert 22. sezone koncertnega-modrega abonmaja KDFBD posleni zadovoljni z delom pri njih, pa jim gre vendar predobro, se vedejo ga nosu in s tem zakljucka pogovora. prevec bahavo, ali pa s svojo politic-Razumljivo seveda, Slovenec kot pra-kdfb Sezona sama, ki jo je umetni-drej Žust (rog) in Tonko Huljev (fagot). stavki (kar pet od vseh 12) še kar traja-no opcijo pritegnejo nase kriticno po-vo kritiko razume le grajo, hvale pa ški vodja glasbenega abonmajskega Pri teh dveh obsežnih in odlicnih li in trajali. Njihova notranja poetika in zornost vedno budnega Slovenca. nikakor ne, in ce nekaj ne zadošca ciklusa KDFBD M. Bekavac naslovil glasbenih delih je navedena sedmerica izraznost sta enostavno (pre)polni na- No in ko sem omenil politicno op-pogojem grajanja, jih pac mora ustva-z ‘Gastarbajterji’ (=gostujoci delavci) nastopila kot povsem uigran ansam-boja in pulziranja, ki mu ni ne konca in cijo nakljucnega gospodarstvenika, riti, ker mu to narekuje njegov kriticni se torej vec kot uspešno nadaljuje. bel. Posamezniki so vsak zase tako po ne kraja; skratka, gre za sedmerico in sem se dotaknil najljubše teme kritic-duh. Slovenec je nepopustljiv kritik, Tokrat je pod tem okriljem nastopil tehnicni kot muzikalni ravni odlicniki. skoraj perfektno popolnost omenjene­nega Slovenca: glodanja politike do do vseh sosedov, ki ga obdajajo, in to inštrumentalni septet (sedem izvajal-Tokratni izziv med njihovo in sicer pri-ga septeta in ki bi marsikateremu odru kosti. Tu dosega slovenska kriticnost mislim v obeh pomenih – tako kot fi-cev). Vsa sedmerica pa si je za izziv marno orkestrsko (so)igro in prek nji-zunaj Domžal imel še marsikaj poveda­svetovni vrh. Slovenci ne zasajamo zicno osebo ali kot nacijo. Pac, sosed vzela dvoje spetetov: malo manj znani hovih solisticnih ambicij je tako pri-ti, in odigrati? To je pa spet tisto, kar ostrih zob svoje kritike le v naše po-bi lahko imel lepšo fasado, in Hrvat, Septet v Es-duru, op. 62 (1826) še manj peljal prav do neke vrste najbolj žlah-naš umetniški vodja M. Bekaavc že leta liticne nasprotnike, pac pa z enako recimo, bi bil lahko manj stremuški. znanega Nemca Conradina Kreutzerja tne glasbene podobe-izvedbe, komor-in leta dopoveduje tako Domžalam, dr­mero dodobra glodamo tudi tiste naše Kriticen je, ce prihaja v njegovem ži-(1780–1849) in še en Septet v Es-du-ne glasbe. Oba izvedena septeta dru-žavi in še komu: za velikega igralca (ali lastne izbrance. No, pa me je nekoliko vljenju do inovacij, nenazadnje kdo ru, op. 20 (1802) slovitega Beethovna ži neke vrste skoraj socasni nastanek, igralce) ni majhnih vlog, so samo taki zaneslo, se popravljam: sicer menda sploh rabi te novotarije, in kriticen je, (1770–1827), katerega 250-letnico roj-povsem enaki zasedbi in število stav-ali drugacni odri; to pa je že mejnost obstaja stranka, ki je kriticnost do ce do njih ne prihaja, saj le kreteni ne stva obhajamo prav letos. Gre za dvoje kov; pa komaj kaj drugacno muziko; marsicesa zunaj same glasbe. Omenje-same sebe pregnala iz zavesti svojih razumejo, da brez razvoja ni napred-res kapitalnih komorno glasbenih del, razen seveda, ce pri Beethovnu odmi-ni glasbeniki pa so jo že zdaj premaga­brezpogojno vdanih volivcev. Njihov ka. Kriticni smo, do delavnih, tako se ki jih je izvedla sedmerica odlicnih slimo njegovo vsestransko kvaliteto in li ali lepše zapisano nadigrali, saj niti um je tako neznosno vdan in predan ljubljanskemu županu ocita, da je v (slovenskih) muzikov, ki pa vsi po vr-tovrstno drugacnost? Izvedbe, ki so ter-niso bili na tekmovanju. Njihova vloga kot, da bi bil programiran, da ne more razvoj vložil prevec in Ljubljano za-sti delujejo v tujini, od slovitih Berlina, jale enormne dolžine (35 in 45 minut), je vloga lepote! dojeti v nebo vpijocih napak lastnih dolžil za nekaj generacij v naprej, in Dunaja, Frankfurta pa vse do Mün-so bile izdelane do potankosti vseh in-Naslednji koncert omenjenega ci­voditeljev. Ne, njihov cesar je zalo spet smo kriticni do tistih, manj dejav-chna, … pa še kje. V glavnem so neke terpretativnih razsežnosti, odlicnosti v kla bo ‘šele’ konec marca (2020), kjer oblecen tudi, ko je popolnoma gol, in nih, recimo domžalskemu županu se vrste sami stari znanci domžalskega kombinacijah njihovih iger in soiger. bo glavna zvezda prav eden izmed že noben še tako nedolžen otroški klic o ocita, da bistveno premalo vlaga v ra-glasbenega odra v razlicnih in povsem Presunljiva dinamika in intonacija sta omenjenih, J. Stadler: solist-violonce­cesarski goloti jim te vere ne more sfi-zvoj. Zdaj že bivši vladi Marjana Šarca samosvojih zasedbah: Matjaž Bogataj bili prav glavni poanti tele ocene. Ume-list se bo takrat predstavil v povsem žiti. Pa vendar tudi njim v bran lahko pa se je ocitalo kar oboje, pa še kaj za (violina), Gea Pantner (viola), Jaka Sta-tniki ne le, da dihajo med seboj, dihajo drugih kombinacijah in spet s povsem trdim, da ta primanjkljaj kompenzi-povrhu. Meni najljubši, ker je najbolj dler (violoncelo), Iztok Hrastnik (kon-predvsem z glasbo in njenimi povedmi. drugimi (glasbenimi) kolegi, sodelavci. rajo s toliko bolj vneto kriticnostjo do komicen med kriticnimi ocitki njegove trabas), Tomaž Mocilnik (klarinet), An-V tem primeru bi lahko njihovi pocasni Dr. Franc Križnar politicnih nasprotnikov, da jim pri-vlade, je vsekakor tisti o premajhni cu-pisujejo napake, ki jih sploh niso za-jecnosti in pripravljenosti do vnovic­grešili! Da, da želja po kritiki je zaradi nih valov beguncev, ki se bodo morda izbrisane samokriticnosti tako moc-zgodili nekoc v prihodnosti, morda pa na, da so si celo sposobni izmišljevati se tudi ne bodo, ampak pripravljenost napake nasprotnikov in o njih širiti nikoli ni odvec … ne glede na ceno in nemogoce zgodbe, o katerih pa zaradi nesmiselnost. Takšni pac smo kriticni prepovedane samokriticnosti niti ne in vedno bomo našli dlako v jajcu, na morejo, niti niso sposobni dvomiti. Pa kateri si bomo lahko zapletali noge, in vendar, ti ljudje so poseben fenomen, v tekmi po cim opaznejši kritiki padali ki obsega manj kot petnajst odstotkov na nos. Ampak, da se ne bom ujel v nacionalnega korpusa, se pravi so lastno zanko kriticnosti do slovenske zanimiv odklon celotne nacionalne nacije, naj za konec dodam: dobro je, podobe. Namrec, Slovenec se zaveda, da smo takšni, kot smo, saj ce bi bila da ce želi ohraniti spodobnost in vero-naša kriticnost manj cujecna, bi že dostojnost kritike, mora negovati tudi davno izginili s površja zgodovine, samokriticnost in kot njeno nujno po-raje kriticno spremljajmo vse, kar nas sledico tudi skromnost. navdaja z nezaupanjem, obenem pa Ce Slovenca pohvališ, da je nare-ne izgubimo samokriticnosti, ki nam dil nekaj imenitnega, se bo skromno ohranja stik z resnicnostjo. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika. 21 Gostievi dnevi. VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTI A Domžale - Ljubljana - Homec - Zagreb 17. 2. - 21. 3. 2 2 Ponedeljek, 17. februar, ob 19. Knjižnica v Domžalah O VORI EV RAZS AVE »JOŽE GOS I’ - ENOR« Avtori a Marija Barbieri Razstava bo odprta do 7. marca. Petek, 6. marec, ob 19.3 SNG Opera in balet v Ljubljani G. Verdi: LUISA MILLER Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Informacije: blagajna@opera.si, 1 24 15 959. Nakup vstopnic: opera.mojekarte.si Nedelja, 8. marec, ob 11. Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVE A MAŠA Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore Zbor Anton Foerster Ljubljana Nedelja, 8. marec, ob 17. Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah SLAVNOS NI KONCER V SPOMIN MAES RU VLADIMIRJU KRANJ’EVIfU Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana Informacije: blagajna@kd-domzale.si, 1 722 5 5 . Nakup vstopnic: mojekarte.si Sobota, 21.marec, ob 18. Opera HNK v Zagrebu G. Donizetti: LUCIA DI LAMMERMOOR Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Avtobusni prevoz v Zagreb s Homca ob 14.3 . Prijave: gosticevi.dnevi@gmail.com, 51 319 675. Pokrovitelj Ob›ina Domžale Organizatorji Kulturno društvo Jože Gosti› Home Društvo prijateljev zagrebške Opere SNG Opera in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb www.gosti evi-dnevi.net Informacije: 51 319 675 kultura Pesem je ljubezen, ljubezen je pesem 60 let Kulturnega društva Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar kd moški pevski zbor upoko­jencev janez cerar Letos mineva šest desetletij od ustanovitve Moške­ga pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale. Ustanovljen je bil v letu 1960 na pobudo tedanjega tajnika Društva upokojencev Domžale Mihe Štiftarja. Sprva ga je vodil naducitelj Rudolf Božic iz Radomelj, leta 1965 pa je vodenje zbora prevzel eden naj­bolj znanih domžalskih glasbenikov Stane Habe, tudi ravnatelj Glasbene šole Domžale in pozneje castni ob­can Obcine Domžale. Ob vsakoletnih tradicionalnih samostojnih koncertih je pevski zbor nastopal na razlicnih obcinskih prireditvah, manjkal ni na revijah pevskih zborov, na komemora­cijah, pevci so radi zapeli v domovih upokojencev, lahko smo jih slišali na tedanjem radiu, s koncerti narodnih in umetnih pesmi pa so gostovali tudi izven obcine in ni bilo malo let, ko so svoj arhiv nastopov v posameznih le­tih obogatili z vec deset nastopi. Kvaliteta je rasla, z njo pa tudi šte­vilo koncertov, uspešnih nastopov na obcinskih revijah in revijah pevskih zborov upokojencev, redno pa so se udeleževali tudi taborov pevskih zbo­rov v Šentvidu pri Sticni, raslo je tudi število priznanj za neutrudno delo. Najvecje priznanje pa so pevcem po­menili dobro obiskani nastopi in nav­dušeni ljubitelji slovenske narodne in umetne, pesmi. Za prof. Stanetom Ha-betom je zbor leta 2000 prevzel pevo­vodja Jože Dolinar, za njim pa ga vodi ena najbolj znanih domžalskih pevo­vodij Marika Haller. Pomembno spre­membo je zbor doživel v letu 2013, ko so se odlocili, da postanejo ljud-ski pevci ter posebno skrb namenijo ljudski pesmi, s katero se predstavlja­jo tudi ob svoji šestdesetletnici. V ju­bilejnem letu napovedujejo svoj slove­sni koncert 15. maja 2020 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. To je zelo na kratko zgodovina Kul­turnega društva Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, ki so jo v Knjižnici Domžale predstavi­li v okviru projekta Kulturna društva se predstavljajo. Po pozdravu Kleme­na Stoparja, predstavnika Javnega sklada za kulturne dejavnosti, obmoc­ne enote Domžale, in pozdravu Dra­ga Tavcarja, predsednika zbora, so se pevci predstavili na slavnostni seji, ki jo je vodila avtorica prispevka. Tako Drago Tavcar, predsednik, kot Florjan Zabret, tajnik, in Slavko Hren, dolgo­letni clan zbora, so govorili o zgodo­ne na sodelovanje oceta Staneta Ha-beta in svoje sodelovanje pri zboru, pevce pa je pozdravil tudi Nande Sta-rin, predsednik Društva upokojencev Domžale. Glavni junaki prijetnega vecera so bili seveda pevci, ki so se posamicno predstavili, nato pa z izbranim pro-gramom navdušili zbrano obcinstvo. S pesmimi so se spomnili tudi prija­telja dr. Matije Tomca, pa voditeljice domžalskih ljudskih pevk Mare Vilar, ob zakljucku pa, tako kot na številnih koncertih, zapeli skupaj s prisotnimi obiskovalci. Slavnostna seja pomeni zacetek praznovanj, medtem pa so pevci že po­ vini zbora, se spomnili njegovih naj­pomembnejših osebnosti in dogod­kov, vse pa je prevevalo veselje do pe­tja, o pomenu ljudske pesmi in naci­nih petja ljudskih pesmi sta govori-la pevovodkinja Marika Haler in prof. Tomaž Habe, ki je obudil tudi spomi­sneli nekaj pesmi za novo zgošcenko, ki jo bodo podarili ljubiteljem ljud­skih pesmi na slavnostnem koncer­tu ob 60-letnici 15. maja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Pestro ob kulturnem prazniku V letu 2020 kar nekaj obletnic, povezanih z Dobom in društvi v Krajevni skupnosti Dob. kulturno društvo jožef virk dob sicer ne praznuje okroglega ju­bileja, se bodo pa zanesljivo spomnili, da letos mineva že 114 let od 11. marca 1906, ko je bilo v Dobu ustanovljeno prosvetno društvo – predhodnik da­našnjega Kulturnega društva Jožef Virk Dob. Organizirani kulturniki to-rej že vec kot sto let lepšajo življenje prebivalcev krajevne skupnosti, letno gledališce in dvorano na Mocilniku pa radi obišcejo tudi ljubitelji kulture iz okolice. Posebej za dober obisk poskr­bijo najmlajši, saj so gledališke pred-stave v okviru otroškega abonmaja Živ žav med najbolj obiskanimi. Dobski kulturniki tudi letos niso pozabili na slovenski kulturni pra­znik in so nas na predvecer povabi­li na predstavo Vsak dan nekaj nove­ga Gledališke skupine Repentabor. Po kulturnem prazniku pa so na vrsto prišli najmlajši, saj so si na Mocilni­ku v okviru abonmaja Živ žav ogleda­li predstavo O belem mucku, ki je bil cisto crn v izvedbi Gledališke skupine RZ Repentabor. Pester kulturni zacetek leta 2020 se nadaljuje 15. marca ob 16. uri v Kultur­nem domu na Mocilniku v Dobu, ko bo gledališka skupina KD Jožef Virk predstavila za abonma in izven pri­redbo ljubke pravljice bratov Grimm Volk in kozlicki, o hudobnem volku, skrbni mami kozi in razigranih, ne­poslušnih kozlickih. Vabljeni pa tudi v petek, 20. marca 2020, ob 19. uri, ko v kulturnem domu gostuje Gledali­ška skupina KD Šmarje - Sap s kome­dijo Toneta Partljica, ki je postavljena v današnji cas, poln osebnih in druž­benih prevar. Gledalcem ponuja ra-dost, smeh in tudi kakšno globje spo­znanje. Informacije in rezervacije: 041 420 610. Dobrodošli! Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob kultura Že petic so šivali slamnike Drevesne zgodbe Nadaljevalni tecaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju Razstava v Menacenkovi domaciji s šiviljskim predznanjem in smislom za modisticno oblikovanje tekstilij. lah. Novost zadnjega nadaljevalnega Tecaj je vodila mentorica Joži Košak, tecaja pa je, da sta se šiviljam pridru­šivilja slamnikov v nekdanji tovarni žila še sva moška predstavnika, ki sta Univerzale Domžale. Izobraževanje že vec let povezana s slamniki. smo vodili še Milka Breznik, Roman Zakljucek 3. nadaljevalnega teca-Kos, Danilo Vrhovnik in Katarina Rus ja je potekal v sredo, 31. januarja. Te-Krušelj. Uspešno ga je opravilo enajst caj je uspešno opravilo osem tecajnic udeleženk, ki so spoznale, da šivanje in tecajnikov, ki so slavnostno prejeli slamnikov ni preprosto, kot se sprva priznanje za uspešno opravljeno delo: zdi, in zahteva veliko spretnosti. Dru-Ana Cajhen, Martina Grašic, Roman v:MUZEJU Marec ‘20 MENACENKOVA DOMACIJA AHCINOVO LETO Cetrtek, 5. marec 2020, ob 18. uri Odprtje zgodbe ženskih pokrival iz domžal in okolice RAZSTAVA SLOVENSKE OBLACILNE DEDIŠCINE V sodelovanju z Veroniko Pogacar. Razstava | Vstop prost. 5. – 31. marec 2020 MENACENKOVA DOMACIJA Družinska ustvarjalna delavnica: pomladnakoŠarica Vodi Saša Jaklic. 2 uri / kotizacija: 12 eur / v ceno všteti vsi materiali in pripomocki, pogostitev / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 20. marca na e-naslov info@kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (KDFBD) SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 4. marec 2020, ob 18. uri lJoba JenCe UmETNOST pRIpOVEDOVANjA: V mOjI DUŠI ZLATA pTIcA pOjE Srecanje pripravlja Cveta Zalokar. Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ 29. januar - 31. marec 2020 pleTemo kiTe Tematska razstava Vstop prost. Menacenkova doMacija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v .asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SlaMnikarSki Muzej doMžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. www.kd-domzale.si muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 T: 01/722 50 50 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Kos, Lidija Marinic, Barbara Orehek Girandon, Mateja Penca, Jean Luka Škerl in Tatjana Zupan. Priznanja so podelile mentorica tecaja Joži Košak, podžupanja mag. Renata Kosec in Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tecajnice in tecajnika so dokazali, da so kos svojevrstnemu slamnikarski muzej Mesto Dom-žale z okolico se kot edino v Sloveniji ponaša z bogatim izrocilom slamni­karske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oživljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domace obrti ima izredno pomembno povezovalno vlogo v lokal­ni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje tu­risticne ponudbe obmocja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovipestrosti in posebnosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji te-caja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj slamnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo sta spre­jela župan Toni Dragar in Obcina Dom-žale, ki je projekt financno podprla. Prvi zacetni tecaj šivanja slamni­kov smo izpeljali že leta 2015. V jav­nem pozivu smo povabili udeležence gi zacetni tecaj smo organizirali leto pozneje in pridobili štiri nove šivilje. Nadaljevalni tecaji so poteka­li 2016, 2017 in 2019. V nadaljevalnih tecajih šivanja so tecajnice pod stro­kovnim vodstvom pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šiva­nja in novimi modeli slamnikov. Vsak teden je nastalo vec slamnikov, ki so jih prvic uspešno predstavile na enem od Slamnikarskih sejmov v Domža­ustvarjalnemu izzivu, za kar jim cesti­ menacenkova domacija program- Drevesne zgodbe ali zgodbe, ki niso šle skozi dimnik. V zadnjem casu reliefe do-polnjuje z najdenimi recnimi in drugimi kamni, ki jih vec ali manj vstavlja ozi­roma vdela v središce lesenih umetnin. Na tak nacin gledalcev pogled usmerja v popolno centralno kompozicijo, v sim­bolicno žarišce vsega stvarstva, ki ga rad obarva tudi s svetlobo. Zmago Kovac, po poklicu profesor li­kovne umetnosti, ima izjemno visoko ekološko zavest ter navdih vedno išce v naravi, s katero je globoko povezan. Svo­je umetniške duše ne vdela le v les, tem­vec jo prelije tudi na platno. Tudi njegov slikarski opus se povezuje z naravo, saj ga sestavljajo krajinske upodobitve, ki slogovno segajo onstran resnicnega – v abstrahiranje naravnih izsekov krajine. Tudi v teh avtor postavlja svetlobno sre­dišce, ki žari navzven. Pac misticni sve­tlobi ni mogoce postaviti meja … Lahko pa jo vzporedno ujameš v les, kot to moj­strsko pocne Zmago Kovac. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar sko sezono 2019/20 posveca spominu kiparju Francetu Ahcinu, rojenemu pred stotimi leti v domaciji. Cetrta raz­stava po vrsti je bila predvsem kiparska in v gosteh smo imeli umetnika Zmaga Kovaca iz Kamnice pri Mariboru. Veseli smo, da se je odzval našemu povabilu k sodelovanju ob jubileju domacega ustvarjalca, saj je obema skupna iskre­na ljubezen do lesa. Les je izredno zanimiv kiparski ma­terial, saj ustvarjalcu vedno ponuja no-ve oblikovne izzive. Pri delu je treba po­znati osnovne znacilnosti lesa, njego­ve lastnosti ter ga primerno pripravi-ti. Koncna podoba pa je vedno odvisna od avtorjeve ideje, osebnega pristopa in smiselno izbranega lesa, upoštevajoc njegove naravne danosti. Na poseben nacin les obravnava Zmago Kovac, ki ga vzame iz narave šele po tem, ko je že pre­živel svoj cas. Eden od njegovih najbolj znanih ustvarjenih ciklov je cikel relie­fov iz lesa dreves, ki niso bila posekana, ampak so umrla sama, poimenoval ga je tamo. Zahvala velja tako njim, ki ak­tivno sodelujejo v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih bodri in uci marsikaj koristnega v ši­vanju slamnikov. Upamo še naprej, da bodo razpoložljive finance za tako pomemben projekt, kot je šivanje sla­mnikov, še posebno zato, ker nam pri­manjkuje kakovostnega materiala za šivanje slamnikov – kit iz slame. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Silvester Plotajs Sicoe Likovna razstava v Galeriji Domžale galerija domžale Slikarja in grafi­ka Silvestra Plotajsa Sicoa smo v Gale-riji Domžale spoznali že pred desetimi leti. S svojimi slikovitimi barvami, veliki formati in tipicno ‘sicoevsko’ figuraliko nas je spet preprical, da s prepoznavno in samosvojo likovno govorico spada v sam vrh sodobne slovenske umetnosti. Na odprtju razstave 20. februarja smo v pogovoru s slikarjem, ki ga je vodil Ju­rij Smole, podrobneje spoznali avtorje­vo delo, na umetniški sceni prepoznav-no že desetletja. Silvester Plotajs Sicoe obicajno slike gradi z ustvarjanjem na­petost med prostorom in figuro v sredini. Ozadje oziroma prostor pušca plosko­vit, skladno z otroško neobremenjenost­jo z izkušnjo prostora, ki jo tu in tam zaci­ni z globinskimi detajli, kot je npr. pira­mida. Figura v sredini – naj bo clovek, žival, rastlina ali predmet – je bolj ali manj ekspresivno pripovedna in pou­darja napetost s prostorom okrog nje. V razstavljenih slikah je prostor za­stavljen precej abstraktno, s fragmentni-mi in ponavljajocimi se elementi ter po­lito barvo na Pollackov nacin, ki je pri­ljubljeni vzornik našemu slikarju. Sicoe spoštuje kar nekaj svetovnih slikarjev, vecinoma abstraktnih ekspresionistov in konceptualistov, ki so ga na ustvarjal­ni poti spremljali in mu zapustili drob­ce podob, kateri se zavestno ali podza­vestno pojavljajo na njegovih platnih. V zadnjih delih Sicoe slika predvsemdrevesa, morja in omizja. Že pred leti nam je avtor zaupal, da je vecina njego­vih del avtobiografskih in so v vseh po­gledih zaznamovane z resnicnimi do-godki, ki jih fragmentarno umešca v sli­ke. Drevesa (iz tivolskega parka) iz ža­bje perspektive zavzemajo cele površi­ne platna, tako kot drevesa prevzema­jo avtorja s svojo življenja navdihujoco vsemogocnostjo. Tudi morje je med nje­govimi najbolj priljubljenimi motivi, kot tudi omizja in notranji prostori. Slike so pripovedne, simbolicne, vredne poglo­bljenega raziskovanja. Zato velja toplo priporocilo k ogledu razstave, ki bo v Galeriji Domžale odprta do 12. marca. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar kultura Jubilejno leto v Mestnem kinu Domžale Deseto leto delovanja je bilo za domžalski kino najuspešnejše doslej, saj so našteli vec kot 35.000 gledalcev in izvedli celo vrsto dejavnosti, od letnih kinov v najtoplejših mesecih leta in premier slovenskih filmov pa do programov filmske vzgoje. L eto 2019 je bilo za Mestni kino Domžale pomembno v vec pogledih, saj so lani prazno­vali deset let delovanja, in da bi bila obletnica še slajša, je bilo to leto znova zelo uspešno. V edinem domžalskem kinu namrec vsako se­zono naštejejo vec obiskovalcev, ki jih pritegne program kvalitetnih in avtorskih filmov. Tej usmeritvi za­vzeto sledijo od zacetkov v letu 2009. Takrat sta bili mesecno na sporedu le dve projekciji, cez leta je število raslo, tako da se zdaj poleg vseh gledaliških predstav, koncertov in ostalih prire­ditev v Tomcevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika letno ‘zavrti’ 207 razlicnih filmov na 686 projekci­jah, ki si jih je lani ogledalo 35.700 ljubiteljev filmske umetnosti. S tem je Mestni kino Domžale že nekaj let dru­gi najvecji slovenski neodvisni kino, takoj za ljubljanskim Kinodvorom, in s tem vedno bolj pomemben tvorec nacionalne filmske krajine. Jure Ma­ticic, ki programsko vodi domžalski kino, je z rezultati zadovoljen, upa pa, da bodo lahko filmski program v naslednjih letih še nadgradili. Pravi, da idej ne manjka, zato so omejitve predvsem prostorske, financne in ka­drovske. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da Domžale nimajo dvorane, ki bi bila namenjena le kinu, ampak se celotni program odvija v preobreme­njeni dvorani kulturnega doma. To otežuje bolj sistematicno delo na po­ filmsko umetnost, cesar se predvsem postal tudi Sejem plakatov, kjer pred metre lahko našli takšen ali drugacen goste. Del dejavnosti za otroke in mla­ zaradi prostorskih omejitev trenutno projekcijo drugi cetrtek Kina v parku kino, tudi potujoci kino, ki je pokrival dino je s pomocjo sredstev, pridoblje-Najbolj gledani filmi v letu lotevajo v omejenem obsegu. Namen razstavijo plakate iz svojega arhiva in predvsem obmocje Lukovice in Mo-nih na razpisu Slovenskega filmsklega 2019 je, da kino postane prostor, kamor jih dajo na voljo mimoidocim. Cez leto ravc. Takšen koncept bi radi znova centra, tudi brezplacnih, kar šolam in 1. Gajin svet obiskovalci ne bi zahajali le na oglede se namrec nabere ogromno plakatov, obudili za obmocje celotnih Domžal in vrtcem, ki so na primer bolj oddaljene 2.Levji kralj filmov, ampak bi bil kino tudi družab-ki bi sicer zaradi pomanjkanja prostora okolice, se pa zavedajo, da je to ogro-in tako vezane na prevoz, omogoca 3.Ledeno kraljestvo 2 no okolje, kulturni prostor, kjer bi se koncali v zabojniku za reciklažo papir-men logisticni in tehnicni zalogaj, o ce-lažji dostop do kvalitetnih filmskih 4. Zelena knjiga lahko tako stari kot mladi od jutra do ja, tako pa zdaj krasijo stene ljubiteljev mer pricajo že obstojeci štirje letni kini, vsebin in dodatnih dejavnosti. 5.Koyaa in nagajivi predmeti 2 vecera pocutili doma. filma. Poleg Kina v parku se Mestni s katerimi Mestni kino Domžale stopa 6.Košarkar naj bo 2 kino Domžale iz maticne dvorane izven svoje dvorane in se odpravi na Najljubši filmi po izboru 7.Ne bom vec luzerka Na seznamu prvih dvajsetih preseli še na domžalski bazen, kjer si poletna prizorišca pod milim nebom. sodelavcev kina in gledalcev 8.Kako izuriti svojega zmaja 3 najbolj obiskanih filmov kar lahko filme ogledate kar iz vode. Film-Ce smo zgoraj naštevali, kateri filmi so 9.Preboj šest slovenskih sko kopališce nastaja v sodelovanju z Filmska vzgoja ter delo bili v Mestnem kinu Domžale lani naj- 10.Rocketman Najbolj obiskani film lanskega leta v Zavodom za šport in rekreacijo Domža-z mladimi bolj gledani, pa se za svoje najljubše Domžalah je bil slovenski mladinski le, lani pa so ga zaznamovale tri pro-Podrocje, ki se mu v Mestnem kinu filme vsako leto odloca tudi ekipa sode-film Gajin svet s 1469 gledalci, sledili jekcije, med njimi je bila pricakovano Domžale še posebno zavzeto posveca-lavcev kina. Tokrat so za najljubši film drocju filma, kar je edino, kar na dol-pa so mu Levji kralj (1339 gledalcev), najbolj obiskana premierna projekcija jo, je filmska vzgoja ter delo z mladi-izbrali Jokerja, sledili pa so Parazit, gi rok prinese in omogoca tudi prave Ledeno kraljestvo 2 (1140 gledalcev), Levjega kralja. Prav tako so tri filme mi. Del tega so stalni termini za animi-Bilo je nekoc ... v Hollywoodu, Zelena rezultate ter dvig filmske kulture v Zelena knjiga (1080 gledelcev), Koyaa konec avgusta prikazali tudi na novem rane filme ter filme za otroke in mla-knjiga ter Ne bom vec luzerka / Zgodbe mestu. Tukaj je nadvse pomembna in nagajivi predmeti 2 (1064 gledel-prizorišcu v Arboretumu Volcji Potok, dino v ustaljenih terminih, vecinoma iz kostanjevih gozdov / Mašcevalci: Za­podpora obcine pri tehnicnih inve-cev), za njimi pa še Košarkar naj bo 2, ki so ga odprli s projekcijo digitalno ob koncih tedna. Tudi med tednom kljucek / Rocketman, kar je bila na nek sticijah, saj je kino zelo tehnološka Ne bom vec luzerka, Kako izuriti svo-restavrirane klasike Dolina miru. Ta je so dopoldnevi zelo živahni, saj kino nacin že lepa napoved sezone nagrad, panoga, ki zahteva neprestano poso-jega zmaja 3, Preboj, Rocketman, Bilo bila delno posneta prav v Volcjem Po-takrat obiskujejo šole in vrtci, ki si ki se je pred nekaj tedni zakljucila z ra­dabljanje. To znajo nenazadnje ceniti je nakoc ... v Hollywoodu in tako na-toku, kar je bila cudovita popestritev ogledajo kakšnega iz seznama pripo-glasitvijo oskarjev, kjer so dominirali tudi obiskovalci, ki bi radi imeli cim prej. Ekipa domžalskega kina se rada projekcij sredi umetelno oblikovane-rocenih filmov. Tej ponujajo ogromno prav prvi trije filmi z domžalske lestvi­boljšo gledalsko izkušnjo tudi v lo-pohvali, da je na seznamu prvih dvaj-ga novega francoskega vrta, kjer smo vzvodov za pogovore o filmskih temah ce ... da o lanskoletnem zmagovalcu kalnem okolju. setih najbolj obiskanih filmov kar šest si lahko predpremierno ogledali tudi in filmski umetnosti, kar pa pedago-niti ne govorimo. So se pa letos v Me- slovenskih, pri cemer gre poudariti, da dokumentarni film o opernem pev-ški delavci domžalskega kina pogosto stnem kinu Domžale odlocili po naj­75 odstotkov programa kina je prakticno vsak slovenski film pospre-cu Lucianu Pavarottiju. In verjemite, nadgradijo tudi s kakšno ustvarjal-boljših in najljubših filmih povprašati bilo namenjeno art filmu mijo z obiskom ustvarjalne ekipe, po doživetje filma sredi parka, pod zvez-no delavnico. Med najuspešnejšimi tudi svoje obiskovalce in mogoce ste Ker je zacetek leta cas za statistike, pravilu pa slovenskih filmi svoje mesto dami, je res edinstveno. Še cetrti letni je na primer delavnica plakata, kjer tudi vi prispevali svoj glasovalni listek. si poglejmo še nekaj številk Mestne-dobijo tudi na programu najmanj ene-kino pa se že tradicionalno odvija kot mladi po ogledu filma sami ustvarijo Gledalci so izbrali filme po naslednjem ga kina Domžale za leto 2019: kar 75 ga od letnih kinov, ki jih organizirajo del festivala Kamfest, lani na glavnem svoj lastni poster, ki odraža njihovo vrstnem redu: Bohemian Rhapsody / odstotkov programa kina je bilo na-v Domžalah in okolici. Lani so bili kar mestnem trgu. V domžalskem kinu se z dojemanje filma in njihovo edinstve-Last Christmas, Parazit, Joker, Zgodbe menjeno t. i. art filmu, kamor spadajo štirje, zacenši s tradicionalnim Kinom nekaj nostalgije namrec spominjajo ar-no likovno interpretacijo videnega. V iz kostanjevih gozdov ter Mašcevalci: evropski, umetniški, avtorski in filmi v parku, ki je lani v Cešminov park pri-hivskih zapisov, v katerih je zapisano, mestnem kinu so zelo ponosni tudi na Zakljucek / Nož v hrbet. Prav imeniten iz držav tretjega sveta. Poleg dobrih vabil 3550 gledalcev, ki so si ogledali da je bil del domžalske filmske krajine, delavnice animiranega filma, ki jih or-izbor bi lahko rekli! 35.000 gledalcev je v domžalski kino devet projekcij, že tradicionalen pa je kjer smo prakticno na vsake štiri kilo-ganizirajo v casu šolskih pocitnic, ko z Naj z inventuro leta 2019 v Me-prišlo še dodatnih 5500 obiskovalcev manjšimi skupinami ustvarjajo kratke stnem kinu Domžale zakljucimo z dodatnih dejavnosti, kot so ustvarjal-animirane filme, vecinoma v ‘stop-ugotovitvijo, da je bilo leto, ki je za ne delavnice, filmski pogovori, pre-trik’ tehniki. Zelo intenziven je tudi nami, predvsem polno dobrih filmov, miere ter pogovori po projekcijah za Naj 2019 po izboru Naj 2019 po izboru Filmski klub, v prvi vrsti namenjen zgovornih gostov, vedno bolj pol-šole. 26 slovenskih filmov si je na 93 sodelavcev kina gledalcev mladim, ki v zadnji triadi osnovne ne dvorane, sprošcenega poletnega projekcijah ogledalo 6606 gledalcev, 1.Joker 1.Bohemian Rhapsody / Last šole obiskujejo izbirni predmet film-vzdušja v letnem kinu ter številnih no-še dodatnih 6208 mladih pa se je ude-2.Parazit Christmas ska vzgoja. Ta predmet je bil to šolsko vih izzivov. Teh ne bo manjkalo tudi v ležilo projekcij v okviru programov 3. Bilo je nekoc ... v Hollywoodu 2.Parazit leto prvic vkljucen v šolski predme-tem letu. Predvsem si v kinu želijo še filmske vzgoje. Skoraj tretjina filmske-4. Zelena knjiga 3.Joker tnik. Z njimi v domžalskem kinu po druge, manjše, ce hocete buticne dvo­ga programa je namenjena mladim in 5.Ne bom vec luzerka / Zgodbe 4.Zgodbe iz kostanjevih gozdov ogledih filmov poglobljeno debatirajo rane, ki bi omogocila še bolj pester otrokom, kar pa bi na Ljubljanski 61 iz kostanjevih gozdov / 5. Mašcevalci: Zakljucek / Nož v o temah filmov in filmskih tehnikah, filmski program in tako še bolj živo radi nadgradili še z dodatnimi dejav-Mašcevalci: Zakljucek / hrbet pogosto tudi z ustvarjalci, režiserji, domžalsko filmsko ‘sceno’. nostmi, ki bi mladim približale kino in Rocketman producenti in kritiki, ki jih povabijo v JJ kultura 10. festival Bralnice pod slamnikom Okrogli jubilej praznika branja pod slamnikom. Ta priljubljeni fe­stival, prvi tovrstni v Sloveniji, pri­pravlja Miš založba iz naše obcine v sodelovanju s šestimi razlicnimi slovenskimi knjižnicami, med njimi tudi s Knjižnico Domžale. Mednarodni mladinski literarni fe­stival Bralnice pod slamnikom slo-vi po svojem pestrem dogajanju, saj s svojimi dogodki po vrtcih, šolah, knji­žnicah, domovih za ostarele in drugih ustanovah na razlicne nacine poudar­ja pomen (medgeneracijskega) branja in medkulturnega sodelovanja. Letošnja rdeca nit festivalskega do-gajanja se prepleta skozi zavedanje o pomenu branja poucne literature. O tej tematiki so razpredali tudi ugledni strokovnjaki, od dr. Tine Bilban do dr. Saše Kranjca, dr. Lucke Kajfež Bogataj in drugih na strokovnem sre-canju v domžalski knjižnici. Dogodek predstavlja vsako leto uvod v pestro bero festivalskih dogodkov, ki zazna- N aša prva spomladanska Galerija na potepu nas popelje v Mestno gale-rijo v Novi Gorici, kjer si bomo ogle- dali sveže odprto razstavo slovenskih umetni­ kov, ki na tak ali druga.en na.in komentirajo vsakdan. Ker je pomlad tudi obdobje osmic, se bomo udeležili aktualne Pri Mimici na Vogr­ skem. Po prijetnem, z vipavskimi dobrotami podloženem kosilu in druženju, se bomo zape­ ljali v Ajdovš.ino do Pilonove galerije, kjer si bomo ogledali pregledno razstavo fotografij Edija Šelhausa. Slovenski fotograf je predsta­ vljen z obsežno razstavo njegovih reportažnih fotografij, ki nas popeljejo v zanimivosti, ki so se dogajale na njegovi življenjski poti od parti­ zanstva do konca 20. stoletja. Strokovno vodstvo ekskurzije: Jurij Smole. Sobota, 7. 3. 2020 AJDovŠcINA – NovA GoRIcA Cena strokovne ekskurzije, ki vklju.uje pre­voz, vodenje in organizacijo, bo odvisna od šte­vila udeležencev in sicer: 25 - 29 oseb = 41 eur; 30 - 34 oseb = 34 eur; 35 - 39 oseb = 30 eur; 40 - 44 oseb = 26 eur; 45 oseb in ve. = 23 eur. Prijave osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v KD Franca Bernika Domžale. Obvezno vpla.ilo akontacije 30,00 eur na AGENCIJO LACOSA FK, Cesta II 22, 3320 Velenje, TRR: SI56 6100 0000 3521 447 (REFERENCA SI00 1405, NAMEN: KDFBD AJDOVŠ.INA + PRIIMEK) sprejemamo do vklju.no srede, 4. marca 2020. Na avtobusu bomo opravili obra.un glede na število potnikov in zbrali naro.ila za kosilo. Kosilo ni vklju.eno v ceno. V primeru, da bo manj kot 25 prijav, potep odpade. Pohitite s prijavami in prijazno vabljeni! Organizacija: KD Franca Bernika Domžale in turisti.na agencija Lacosa FK. Informacije: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 - Pižama, ki je v osrednjem delu slav­nostnega dogodka gostil tri prizna­ne ustvarjalce otroške in mladinske književnosti, dr. Tino Bilban in Nino Mav Hrovat (v sklopu festivala je iz­šla njena vecjezicna slikanica Pozor, jazbec gre, ki jo bo Miš založba po­darila dolocenim skupinam otrok), ter madžarskega ustvarjalca Róberta Farkasa. Vsi trije so se med iskrivim pogovorom strinjali, da se mladi bral­ci lahko iz knjig naucijo ogromno ko­ristnega in novega, in ce je (poucna) vsebina mojstrsko prepletena z dobro zgodbo in podprta s privlacnimi ilu­stracijami, mladi bralci še toliko raje in pogosteje segajo po njej. Slavnostni govornik letošnjih dese­tih Bralnic pod slamnikom je bil ugle­dni književnik Slavko Pregl, ki je v svojem govoru položil mladim bralcem na srce, da so prav oni tisti, ki se lahko najbolj ucinkovito borijo proti virusu ne-branja, saj ta zaradi vdora vse mo­goce tehnologije vedno bolj grozi bral­ni kulturi, sploh med mladimi. Tudi domžalska podžupanja mag. Renata Kosec je v svojem pozdrav-nem govoru poudarila moc in lepoto branja, ki jo naša obcina nenehno po­udarja s številnimi aktivnostmi, med drugim tudi s sofinanciranjem festiva-la Bralnice pod slamnikom. Ta je s svojimi aktivnostmi in do-godki že zdavnaj presegel obcinske meje in s svojim osnovnim poslan­stvom, širjenjem bralne kulture med vsemi generacijami, na kar je opozo­ril tudi Anže Miš, direktor Miš založ-be v svojem pozdravnem govoru, pri­vabil k sodelovanju tudi mnoge druge slovenske kraje. Odprtje 10. festivala Bralnice pod slamnikom sta s svojim izvrstnim glasbenim nastopom popestrila tudi mlada glasbenika Amadej Urbanija in Kristjan Grošelj iz domžalske glas­bene šole, ki svoje znanje nabirata pri profesorju Blažu Puciharju. Uradne-mu delu odprtja je sledilo sprošceno druženje mladih z ustvarjalci mladin­ske književnosti, ki so otroke z vese­ljem nagradili z avtogrami in pripra­vljenostjo na skupno fotografiranje. Mladinski literarni festival Bralni­ce pod slamnikom je te dni v polnem zagonu in s svojimi dogodki na razlic­nih koncih Slovenije se bo odvijal vse do majskih dni. Organizatorji nacrtu­jejo cez 80 prireditev, pri katerih bodo sodelovali številni ustvarjalci mladin­ske književnosti in okrog 7000 mladih. Obeta se torej pravi pravcati pra­znik branja, ki obljublja, da bo tudi v prihodnje poskrbel, da bodo mladi vendarle radi segali po knjigah in se z užitkom potapljali v ocarljivi svet do-mišljije in novega znanja. Vesna Sivec Poljanšek Foto: Luka Dakskobler in arhiv Miš založbe kultura | politicne stranke Tovarna TO(rbic) in KO(vckov) – TOKO Domžale (7. del) Nadaljujemo zgodbe nekdanje usnjeno-galanterijske tovarne TOKO Domžale. Zbrane so bile ob razstavi z naslovom TOKO DOMŽALE – Tovarna TO(rbic) in KO(vckov) v Slamnikarskem muzeju, ko je bila prvic obsežneje obravnavana dedišcina te pomembne in priznane domžalske tovarne. Neizpovedana je ostala še marsikatera zgodba iz tovarniških dni, zato vam jih želimo predstaviti tudi v casopisu Slamnik. prejšnjem prispevku je bi-lo podrobneje predstavlje-no tovarniško življenje de­lavcev.TOKODomžaleje bilo med domžalskimi podjetji z naj­vec zaposlenimi, zato so bili social-na skrb za delavce, požarna varnost, družbena samozašcita, telesna kul­tura in kultura na izredno pomemb­nem mestu. Eden od pomembnih in-formativnih virov o delovanju in do-sežkih tovarne je bilo tovarniško gla-silo Indikator, kjer so bile zbrane raz­licne informacije, ki so jih delavci po­trebovali za ucinkovitejše medseboj-no informiranje o delu in življenju v kolektivu. ‘Tokovci’ so glasilo radi bra-li in zanj tudi pripravljali razlicne prispevke, ilustracje, karikature, pes-mi, nagradne križanke, intervjuje, obeležitve obletnic, praznikov, pra­znovanj, pogrebov itd. Hkrati je vod- Naslovnici iz let 1978 in 1983. Glasilo Indikator je skozi leta spreminjal tudi Fotografija tovarne TOKO Domžale, objavljena v Indikatorju leta 1979 stvo podjetja v glasilu predstavljalo likovno podobo. razna poslovna porocila, nagrade itd. Sicer pa je bil Indikator informa-Glasilo je bilo izredno pomemben Slamnika pa je zbranih nekaj zanimi-Literatura in viri: GORNIK–KUGLER Ma­tivno-politicno glasilo delavcev de-vir informacij tudi za minulo razsta-vih fotografij in ilustracij s takratno rija: Kadrovska politika in planiranje lavne organizacije TOKO Domžale, ki vo. Za namene raziskovanja so nam aktualno tovarniško problematiko. kadrov v DO Toko. Diplomsko delo. Lju­ga izdajal delavski svet od 1978 dalje v Mestni knjižnici Kranj ljubeznivo bljana: FSPN, 1983. do 1988. Do leta 1987 je izhajal en-posodili vse ohranjene izvode, v vpo-(se nadaljuje)krat mesecno, nato pa štiri številke gled pa so tudi v Narodni in univer­na leto. zitetni knjižnici Ljubljana. Za bralce  Katarina Rus Krušelj Za nazorni prikaz takratne aktualne problematike v tovarni TOKO Domžale so služile mnoge ilustracije in karikature. Prva prikazuje tegobe snovanja nove organizacije združenega dela s preoblikovanjem posameznih obratov v tozde (oktober 1978) in druga pripoveduje o problematiki uvoza reptilij – kože plazilcev (januar 1980). lmš / urška kabaj Obcina Domžale – Prostor zadovoljnih ljudi. Mar res? Tokrat se ne bi dotaknila zadnje seje obcinskega sveta in o razpravljanju glede tega. Dotaknila bi se našega prostora, v katerem živimo. Ste se mor­da že kdaj vprašali, kako bi bilo, ko ne bi mogli vec normalno hoditi oziroma kako bi bilo, in ce bi bili gibalno ovirani? Ste se morda vprašali, kako bi dostopali po površinah naše obcine Domžale; na primer do zdravstvenega doma ali morda na­kupovalnega središca, katerega zemljo in parkiri-šca smo zadnjic veselo prodali. Lahko vam sama odgovorim iz svojih izkušenj v zadnjem obdobju na zgoraj postavljeno vprašanje. Težko in vcasih skoraj nemogoce. Plocniki in ostale površine v naši obcini so žal (z redkimi izjemami) zgrajeni tako, da invalidi z gotovostjo lahko recejo, da naše mesto ni ‘Prostor zadovoljnih ljudi’. Menimo, da bi morali imeti vsi enake pogoje za življenje inbivanje v našem mestu. V svetniški skupini LMŠ se bomo s svojim delovanjem v obcinskem svetu zavzeli za enotne in boljše življenje vseh nas. Zato­rej, Obcina Domžale, apeliramo na vse pristojne,da se nemudoma uredijo vse ovire. Želimo si, da beseda ‘Prostor zadovoljnih ljudi’ ni zgolj logotip pred znakom obcine, temvec da je to resnicno pro-stor, kjer se bomo dobro in zadovoljno pocutili vsi. Zatorej, Obcina Domžale, apeliramo na vse pristojne, da se nemudoma uredijo vse ovire. Želimo si, da beseda ‘Prostor zadovoljnih ljudi’ ni zgolj logotip pred znakom obcine, temvec da je to resnicno prostor, kjer se bomo dobro in zadovoljno pocutili vsi. nsi / peregrin stegnar, predsednik oo Romanu Lenassiju v slovo Sredi februarja nas je dosegla žalostna vest, da nas je nenadoma zapustil Roman Lenassi, dolgoletni tajnik domžalskega obcinskega od­bora Nove Slovenije. Veliko let nam je bilo na­klonjenih, da smo lahko delali skupaj z njim za NSi in za našo obcino. Vsa ta leta sodelovanja so bila prepletena z njegovo veliko željo po delu za druge in širšo skupnost. Bil je eden izmed ustanovnih clanov NSi, s svojim požrtvovalnim in nesebicnim delom pa je zelo pripomogel k razvoju kršcanske demokracije v Domžalah. Že pred tem je deloval v SKD in bil takrat tudi ob­cinski svetnik. Delo tajnika obcinskega odbora NSi je opravljal od leta 2001. V obcini Domžale je bil leta 2010 ponovno izvoljen za obcinskega svetnika, to funkcijo pa je dve leti opravljal tudi v naslednjem obcinskem mandatu. Roman Le-nassi se je udejstvoval tudi kot clan obcinske in okrajne volilne komisije, bil pa je tudi tajnik re-gijskega strankarskega odbora Ljubljana-Vzhod. Spominjam se casov, ko smo zaceli skupaj delati v domžalskem odboru NSi. Od takrat do danes je minilo 12 let odlicnega sodelovanja in zaupanja. Vedno je znal priskociti na pomoc, zlasti ce je opazil, da sami morda ne bomo zmo­gli. Bil je odlicen sodelavec in dober poznavalec zakonodaje, predvsem pa je imel to odliko, da Dragi Roman, hvala ti za tvojo zanesljivost in vztrajnost, tvoje prijateljstvo, tvojo srcnost ter za delo, ki si ga dolga leta zgledno opravljal kot tajnik našega obcinskega odbora. je na prvo mesto vedno postavljal koristi širše skupnosti. Vsa leta, ko je bil organizacijski tajnik v obcin­skem odboru NSi Domžale, je skrbno in vestno opravljal svoje delo. Na Romana smo se vedno lahko zanesli. Njegovo delo in zgled bosta še dolgo ostala med nami in svetila vsem, ki smo ga pozna­ li. Predvsem pa se bomo spominjali njegove dobro­namernosti, skromnosti, zanesljivosti, pozitivne naravnanosti in vzpodbudnih besed, s katerimi je vedno znal reševati še tako neugodne situacije. Dragi Roman, hvala ti za tvojo zanesljivost in vztrajnost, tvoje prijateljstvo, tvojo srcnost ter za delo, ki si ga dolga leta zgledno opravljal kot taj­nik našega obcinskega odbora. V imenu obcinskega odbora NSi Domžale svojcem in družini izrekam globoko in iskreno sožalje. politicne stranke zeleni slovenije / gregor horvatic Cene komunalnih storitev so previsoke in nerealne Župan je ustanovil projektno skupino za ‘spre­ Odlocitev, da je v skupino mljanje cen komunalnih storitev’, vendar je imenoval vse tri podžupane, glede na njeno sestavo utopicno pricakovati, da direktorja obcinske uprave (ki je tudi bomo davkoplacevalci sploh kdaj docakali ka­kršnokoli znižanje nenormalno visokih zneskov predsednik nadzornega odbora JKP na položnicah za komunalo. Prodnik!), direktorja JKP Prodnik in Do danes ta županova komisija še ni storila le dva predstavnika opozicije, me popolnoma nic, razen to, da obstaja! preseneca, in ob takšni sestavi ne Zeleni Slovenije ne sedimo le v obcinskem svetu ter razpravljamo, pac pa gremo tudi med verjamem v objektivnost rezultatov, ljudi in vsakic znova naletimo na negodovanje ki jih mimogrede do danes še nisem cez vse višje cene komunalnih storitev, ki pri videl, zato tudi ni za pricakovati nekaterih že presegajo 90 evrov mesecno, kar je znižanja cen komunalnih storitev. enostavno nesprejemljivo. Domžalski župan Toni Dragar je sicer v dobri veri imenoval županovo komisijo, le-ta pa naj bi temeljito pregledala elaborate o oblikovanju cen storitev zbiranja, obdelave in odlaganja ko-nalnega podjetja Prodnik, d.o.o.; Edvard Ješel­munalnih ter biorazgradljivih odpadkov, odva-nik, direktor obcinske uprave Obcine Domžale. janja komunalne odpadne vode, omrežnine in Andrej Bokan, vodja oddelka za komunalne vodarine ter ugotovila ekonomsko upravicenost zadeve Obcine Domžale oblikovanja posameznih postavk glede na posa-Odlocitev, da je v skupino imenoval vse tri mezno odjemno mesto placnikov storitev, ki jih podžupane, direktorja obcinske uprave (ki je opravlja JKP Prodnik.tudi predsednik nadzornega odbora JKP Pro- Sestava komisije: mag. Tomaž Deželak, dnik!), direktorja JKP Prodnik in le dva predstav­predsednik, podžupan; namestnica predsedni-nika opozicije, me preseneca, in ob takšni sesta­ka mag. Renata Kosec, podžupanja; Janez Avsec; vi ne verjamem v objektivnost rezultatov, ki jih Marjan Ravnikar, podžupan; Metod Marcun; mag. mimogrede do danes še nisem videl, zato tudi ni Bojan Arh; Marko Fatur, direktor Javnega komu-za pricakovati znižanja cen komunalnih storitev. nsi / Ljudmila Novak, poslanka EP Ohraniti moramo vse tisto, kar je dobro Evropski parlament, ki mora na koncu dati so- Do leta 2050 želimo postati prvi glasje k vecletnemu proracunu EU, bo zeleno luc kontinent z nevtralnim ucinkom na prižgal le takšnemu proracunu za obdobje 2021– podnebje, zagnati moramo prehod 2027, ki bo ustrezno naslovil ambicije povezave. To je bil glavni poudarek tokratnega plenarnega v digitalno družbo ter omogociti zasedanja parlamenta v Strasbourgu. našim državljanom in regijam, Sama sem v govoru poudarila, da z manj da s temi velikimi spremembami denarja ne moremo uresniciti vec projektov in pridobijo, npr. z vlaganjem v skupnih nalog. Lahko smo bolj racionalni, lahko varcujemo, preoblikujemo naš proracun, vendar izobraževanje in usposabljanje za ohraniti moramo vse tisto, kar je dobro. In dob-poklice prihodnosti. rih projektov v EU je veliko. Strinjam se s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je dejala, da so naše morali razmisliti, ali je tolikšen odstotek zman­skupne politicne prednostne naloge jasne. Do jšanja kohezijskih sredstev primeren. leta 2050 želimo postati prvi kontinent z nevt-Menim, da neto placnice ne smejo pozabiti na ralnim ucinkom na podnebje, zagnati moramo solidarnost in da imajo od tega, da dajo vec de­prehod v digitalno družbo ter omogociti našim narja manj razvitim državam clanicam, tudi same državljanom in regijam, da s temi velikimi spre-koristi. Neto prejemnice pa ne smejo pozabiti, od membami pridobijo, npr. z vlaganjem v izobraže-kod je denar, ker se vcasih obnašajo prevec samo­vanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. zadostno in ne spoštujejo evropskih pravil. Zaradi odhoda Velike Britanije iz EU bo sicer Celoten financni okvir bi sicer v skladu s fin-v evropskem proracunu prišlo tudi do manj den-skim predlogom znašal 1087 milijard evrov ozi­arja za dve doslej najvecji politiki proracuna EU roma 1,07 odstotka bruto domacega proizvoda – skupne kmetijske politike in kohezijske politi-(BDP) 27 clanic EU, torej brez Velike Britanije, ki ke. Sredstva za kohezijsko politiko se naj bi na je na izhodnih vratih EU. A omenjeni odstotek ravni EU zmanjšala za 10 odstotkov (za Slove-BDP še ni dokoncen, saj okoli njega še potekajo nijo 9 odstotkov). Kohezijska sredstva so nujno usklajevanja tako na Evropskem svetu kot tudi v potrebna za razvoj clanic EU, zato menim, da bi Evropskem parlamentu. lmm / maja burja Popotovanje iz Domžal v … Domžale Eden od sestavnih delov našega vsakdana je Kar bi si želeli v prihodnosti, promet. Lahko bi rekli, da je to nujno zlo. Zato je dobra, celovita in predvsem želimo priti od tocke A do tocke B po najkrajši izvedena prometna študija, ki bi možni poti v najkrajšem možnem casu. Tu pa se stvari v naši obcini zapletejo. mocno skrajšala cas, ki ga preživimo Ce že lahko spregledamo najkrajšo možno pot, na cesti, uredila mirujoci promet tu bi še nekako šlo, saj imamo cest kar precej, pa in kolesarske steze, s tem pa tudi se ustavi pri postavki najkrajši možni cas. V obci­ pripomogla k izboljšanju kakovosti ni Domžale lahko porabimo za res kratke razdalje zelo veliko casa. Od Policije do obcine se lahko življenja obcanov. v konici vozimo 10 minut. Pot do avtoceste nam zjutraj vzame precej casa. Od naselja Bistra pa do ciji, ceprav je bistveno bolj obremenjeno križišce v nakupovalnega centra Arkadia moramo prevoziti centru mesta. Vendar bi za vecjo pretocnost morali šest semaforjev, potujemo pa lahko tudi 20 minut. urediti tudi ostala križišca na tem delu Ljubljanske In še bi lahko naštevali. Za razdaljo slabih dveh ceste do Savske ceste. Promet bi se lahko delno kilometrov lahko torej porabimo vec casa, kot je razbremenil tudi z ureditvijo kolesarskih poti ter s sicer povprecen cas vožnje v Ljubljano. Domžale hitrejšimi in pogostejšimi železniškimi povezava­skratka stojijo. V dobi, ko vse vecje obcine pro-mi. Za zadnje sicer ni odgovorna le obcina, tu je metne zamaške rešujejo s krožišci, imamo v obcini potrebno sodelovanje na državni ravni. Domžale natanko dve krožišci in neomejeno sema-Kar bi si želeli v prihodnosti, je dobra, celo­foriziranih križišc. V planu sta sicer je še dve kro-vita in predvsem izvedena prometna študija, ki žišci, eno je projektno umešceno pri uvozu v novo bi mocno skrajšala cas, ki ga preživimo na cesti, ‘industrijsko cono Brinje’. Za to krožišce bo potre-uredila mirujoci promet in kolesarske steze, s ben poseg v hrib Šumberk, stalo pa bo nekaj manj tem pa tudi pripomogla k izboljšanju kakovosti kot milijon evrov. Drugo pa naj bi gradili pri Poli-živjenja obcanov. lista reza / rok ucakar grašic, generalni sekretar Depala vas ali v slogi je moc Piše se cetrtek, 30. januar 2020, ura je 15.45. Za ob 16.00 je sklicana 10. seja Obcinskega sveta Obcine Domžale. Skupaj z Alenko Resinovic Rezo prideva pred obcinsko stavbo, kjer naju pri-caka vec 30 krajanov Depale vasi, ki jih obcina še vedno želi razlastiti. Naposled vendarle vstopimo. V roki držim poslovnik obcinskega sveta, ki zapoveduje jav­nost sej, ce bi nam kdorkoli želel onemogociti vstop. Ni mi ga bilo treba uporabiti; prebivalcem Depale vasi so pustili vstopiti v obcinsko stavbo ... Ne pa tudi v sejno dvorano. Vanjo je Gregor Mohar, obcinski pravnik, ki ocitno vlece vse niti te ustanove, spustil zgolj enega predstavnika. Vec kot 5 stolov je bilo v sejni dvorani praznih, a so bili, tako Mohar: »rezervirani za novinarje.« Istotako je bilo pretežko preostalim krajanom prinesti stole v sobo poleg sejne dvorane. Poznate besedo za tovrstno obnašanje? Jaz jo. Strah. Naj pojasnim ... Veste, zakaj se tako gorece borim za te ljudi? Zakaj bom v njihovo zmago vlo­žil, ce bo potrebno, zadnjo kapljico krvi? Zato, ker so enotni. Ker so stopili skupaj in so mocni. Sprva niso vedeli, kaj jih je doletelo. Padale so direkt­ne grožnje, da jih bo obcina razlastila. Obcinski uradniki so jim preko posrednikov ultimativno sporocali: prodajte (oz. podarite) svoje parcele, sd / marjan ravnikar Okolje in javni prevoz Poznate besedo za tovrstno obnašanje? Jaz jo. Strah. Naj pojasnim ... Veste, zakaj se tako gorece borim za te ljudi? Zakaj bom v njihovo zmago vložil, ce bo potrebno, zadnjo kapljico krvi? Zato, ker so enotni. sicer boste ob njih celo brez borih 24 evrov/m2. Bili so prestrašeni, zbegani in nemocni. Tudi zato si je obcina mislila, da bo lahko z njimi pometala. Ta gonja, ki jo vodi obcina, jih je zbližala. Po-enotila. Zdaj so eno, dihajo kot eno, mislijo kot eno. In skupaj so mocni. Ni ga Dragarja, ki bi jih premaknil, ni ga Moharja, ki bi se ga prestrašili, in ni ga Bokana, ki bi ga jemali kot grožnjo. Ima­jo svoj cilj in izpolnili ga bodo. Ne pricakujejo ni-cesar, pripravljeni so se boriti. Ne za 20 m2 zeml­jišca. Za dostojanstvo, dragi moji. Dostojanstvo je tisto, kar jim obcina želi odvzeti. Stara Musterjeva TV-reklama se je glasila: »Ha ha ha, ne bo vam uspelo. To je Jelovica.« In to je Depala vas. Ce je bilo zavzemanje za ohranjanje narave pred desetletjem eticna domena manjšine tistih, ki so se zavedali in bili osvešceni o pomenu zdravega okolja za kvaliteto življenja ljudi, so danes zmanj­ševanje emisij, zavezanost k okolju prijaznim virom energije, ki ne prispevajo k dodatnemu globalnemu segrevanju, zmanjševanje ogljiko­vega odtisa družbe in posameznikov ter iskanje dolgorocnih sonaravnih rešitev postale teme,h katerim stremimo bolj ali manj vsi. Žal pa kot družba vse preveckrat prenašamo odgovornost za doseganje teh ciljev na posameznike, ki se že tako s težavo prebijajo skozi vsakdan, medtem ko smo kapitalskim ustanovam vedno znova pripra­vljeni pogledati skozi prste. Socialni demokrati se zavzemamo za iskanje rešitev, ki ne bodo slonele predvsem na posamezniku, pac pa jih bomo lah­ko ustvarjali skupaj kot odgovorna družba. Ena takšnih rešitev je seveda preusmerjanje rastocega osebnega prometa na javni promet. Ta rešitev ne more biti odvisna le od posamezniko­ve odlocitve, da se namesto z osebnim avtomo­bilom pelje z vlakom ali avtobusom, ce mu kot družba te možnosti ne ponudimo. Domžalski Socialni demokrati se že dolgo zavzemamo za vzpostavitev obcinske mreže javnih prevozov, ki bi obcane okoliških krajev pripeljale do žele­zniške in avtobusne postaje v centru Domžal, saj sta tako prva kot druga za prebivalce dolocenih Socialni demokrati želimo, da obcina vzpostavi vsem dostopen obcinski javni prevoz, ki bo naše obcane razbremenil popolne odvisnosti od lastnih prevoznih sredstev, ter vecnega stresa, ki smo mu izpostavljeni ob prometnih konicah, po drugi strani pa razbremenil okolje, ki ga vsakodnevno bremenimo z osebnim transportom. krajev naše obcine, ce nimajo lastnega prevoza, prakticno nedosegljivi. Ampak, da ne bo po-mote, tudi obcani, ki prebivajo ob železniških ali avtobusnih medkrajevnih linijah, bi težko v celoti prenesli lastno mobilnost na slednje, saj so povezave preredke, od vecernih ur dalje pa lahko nanje pozabimo. Socialni demokrati želimo, da obcina vzpo­stavi vsem dostopen obcinski javni prevoz, ki bo naše obcane razbremenil popolne odvisnosti od lastnih prevoznih sredstev, ter vecnega stresa, ki smo mu izpostavljeni ob prometnih konicah, po drugi strani pa razbremenil okolje, ki ga vsako­dnevno bremenimo z osebnim transportom. nsi / tadeja šuštar, poslanka V slovo tajniku obcinskega odbora NSi Dragi Roman, hvala za vse. Naj vljen eden od redkih prispevkov Romana Lenassi-Vam dobri Bog v nebesih povrne ja, kot bi se z njim želel posloviti od nas. Desetega V zadnji številki Slamnika je bil na tej strani obja­ za vse dobro, Vi pa nas spremljajte februarja je nenadoma in nepricakovano presto-pil prag vecnosti, 14. februarja pa smo se od nje-s svojo priprošnjo za blagoslov pri ga poslovili na domžalskem pokopališcu ob veliki delu, ki smo ga skupaj zaceli. udeležbi predstavnikov Nove Slovenije. Po pogre-bu smo imeli v KD Franca Bernika žalno sejo, na zali, da naš prispevek cenite in se veselite našega kateri sta med drugim spregovorila tudi evropska sodelovanja. Ob Vas sem imela vedno obcutek, da poslanka Ljudmila Novak in predsednik NSi mag. imamo vse pod nadzorom. Vsi smo se zanesli na to, Matej Tonin. Sama pa sem povedala tole: da bo delo, ki je bilo zaupano našemu OO, pod Va­ »Spoštovani in dragi Roman! šim budnim ocesom vedno opravljeno skrbno, dob- Danes, ko se poslavljamo od Vas, se spominjamro in natancno. Resnicno ste živeli in se razdajali za naših prvih srecanj pri Novi Sloveniji. Že vse od dobro kraja, obcine, Nove Slovenije in s tem tudi nas zacetka sem ob Vašem zavzetem in požrtvovalnem vseh. V nas ste s svojim veseljem in mocno voljo, da delu za naše skupno dobro tudi sama postajala vse gradimo boljši svet, prižigali iskrice veselja za delo bolj navdušena nad sodelovanjem v stranki. Bili ste in sodelovanje v stranki. Veckrat smo se srecevali eden kjucnih predstavnikov našega obcinskega od-tudi izven politicnih srecanj – na raznih slovesno­bora in skrbeli za to, da bi vsak nov clan tudi sam stih in prireditvah. Bili ste zares dejaven clovek, za-s takšnim veseljem in zavzetostjo kot Vi pristopil k vzet politik in pokoncen kristjan. V cast in veselje mi skupnim projektom stranke. Trudili ste se delovati je bilo sodelovati in se srecevati z Vami. »Kdor hoce cim širše, sodelovati z vsemi, bili ste polni elana in druge vneti, mora sam goreti,« je zapisal bl. An-vedno pripavljeni na akcijo. Skrbno ste se pripravili ton Martin Slomšek – in Vam je to uspelo. na vsako sejo obcinskega odbora, skrbeli za pisar-Dragi Roman, hvala za vse. Naj Vam dobri Bog niški material, se zanimali za vsako podrobnost v v nebesih povrne za vse dobro, Vi pa nas spreml­povezavi z delom Nove Slovenije in dela stranke na jajte s svojo priprošnjo za blagoslov pri delu, ki obcinskem nivoju. Mene in tudi druge mlade clane smo ga skupaj zaceli.« ste spodbujali k aktivnemu vkljucevanju in prevze-Pogrešali bomo skrbnega in zavzetega sode­manju razlicnih odgovornosti. S tem ste nam poka-lavca. šport PREK ŠAHA STKANA ŠTEVILNA PRIJATELJSTVA TEJA VIDIC, ŠAHISTKA Lani izpolnila pogoje za mednarodno mojstrico Jože Skok Foto: Iztok Dimc P rvic se je seznanila s šahom v prvem razredu Osnovne šole Domžale, kjer je ša­hovski krožek vodil ucitelj fizike Béla Szomi Kralj. Krožek je bil precej popularen, obiskovale so ga tudi njene sošolke, prav to pa jo je pritegnilo, da se je vkljucila vanj. Nekatere prijateljice so hitro obupale nad igranjem šaha, z nekaterimi pa je Teja pozneje zmagala na ekipnem osnovnošolskem šahovskem prven­stvu Slovenije.  Kako se spominjaš svojih prvih šahovskih tekmovanj še iz casov osnovne šole? Moja prva šahovska tekmovanja so bili cikli mladih, ki jih je vodil Franc Poglajen iz Komende. To so bila zelo priljubljena in množicno obiskova­ na tekmovanja. Na OŠ Domžale sta Franc Poglajen in Aleksander Kozar-Moj najvecji cilj na prvenstvu. V ekipah so bile Eva Jane-ski organizirala malo šahovsko šolo. žic, Leja Zajc ter Katja in Jera Hrovat, šahovskem podrocju je, Tam sem bila povabljena v šahovski vsa leta pod mentorstvom ucitelja klub Komenda, in ker so bile vse moje da postanem šahovska Béle Szomi Kralja. prijateljice v njem, sem se odlocila velemojstrica, sicer za ta klub. Družba in dobro vzdušje Kdo te je pri tvojem šahovskem pa koncati medicinsko v klubu sta bili glavni gonilni sili za razvoju spodbujal, da si se zacela vztrajanje pri šahiranju v zacetnih fakulteto. Zavedam se, cedalje bolj posvecati šahu? letih. Navdušenje mojih prijateljic nad šaho­ da oba zahtevata veliko vskim krožkom se je kaj kmalu konca-V dejavnost Šahovskega društva energije in dela in bo lo, zato sem se iz njega želela izpisati Domžale pa se nisi prevec trajalo kar nekaj let, da to tudi sama. Vendar je mentor Béla vkljucevala. Szomi Kralj poklical moje starše na dosežem. Res je, da že ves cas živim v Dom-govorilne ure in jim dejal, da sem na­žalah, vendar je bil v casu mojih darjena za šah ter da imam potencial. zacetkov ŠK Komenda bolj dejaven Ko se je mami vrnila domov, mi je de­na podrocju dela z mladimi, tam je jala, da ce sem se odlocila obiskovati potekalo vse – treningi, tekmovanja, šahovski krožek, ga moram do konca pa tudi moje prijateljice so bile tam, šolskega leta. Ko sem napredovala zato sem vztrajala v Komendi. Zadnji in zacela zmagovati, mi je postal šahdve leti pa sem clanica mariborskega bolj zanimiv. Še najbolj pa so za nada­šahovskega kluba ŽŠK Maribor, ki me ljevanje moje šahovske poti zaslužni je vsaj nekoliko financno razbreme-prijatelji in družba iz kluba, s katerimi nil, hkrati pa mi omogoca udeležbo smo skupaj hodili na tekmovanja in na najvecjih klubskih tekmovanjih v treninge. Po svoje sem imela sreco, da Evropi. Na letošnjem evropskem klub-je bil Béla Szomi Kralj v casu mojegaskem pokalu sem imela priložnost Kdo so bili tvoji šahovski trenerji? obiskovanja OŠ Domžale zelo aktiven igrati v ekipi tudi s šahovsko zvezdni-Na zacetku sta bila kljucna Béla na šahovskem podrocju. co in veckratno evropsko prvakinjo Szomi Kralj in Franc Poglajen, potem med clanicami Valentino Gunino, kar sem zacela delati z mednarodnima Vecji preobrat je nedvomno nastopil je bila zame enkratna izkušnja. Poleg mojstroma Matjažem Mikcem in leta 2017, ko si osvojila naslov tega pa mi je klub v sodelovanju z Tadejem Sakelškom, pozneje pa še državne prvakinje med clanicami. Evropsko šahovsko akademijo s sede-s hrvaškim velemojstrom Alojzijem To je bilo eno izmed mojih najprije­žem v Mariboru omogocil treninge z Jankovicem. V zadnjih letih je za moj tnejših tekmovanj. Odvijalo se je ne­znanim pedagogom, ukrajinskim ve-razvoj najbolj skrbel Matej Šebenik, posredno po maturi, kar je pomenilo, lemojstrom Adrianom Mihaljcišinom. velemojster in slovenski reprezentant, da se nanj nisem posebej pripravljala. pred kratkim pa sem zacela sodelo-Posledicno sem k njemu pristopila iz-V Komendi je bila vzgoja mladih vati tudi z domžalskim velemojstrom redno sprošcena in to je vsekakor pri­šahistov zelo poudarjena, ceprav Luko Lenicem. Zelo sem vesela, da mi pomoglo h koncnemu rezultatu. Bila je podobno veljalo tudi za Domžale, je Luka pripravljen pomagati s svoji-sem zelo vesela, ker je to pomenilo, kjer so med prvimi v Sloveniji mi bogatimi izkušnjami in nasveti ter da bom lahko nastopala za državno potekale šahovske šole za mlade, razumeti celosten pristop k šahu, tudi reprezentanco v tistem letu, kar je bil spocetka z mednarodnim mojstrom s psihološkega vidika. eden izmed mojih vecjih ciljev. Matjažem Mikcem, zdajšnjimselektorjem moške clanske Kateri so bili tvoji prvi vecji uspehi? V letu 2018 si z ekipo ŽŠK Maribor reprezentance Slovenije. Na mladinskih državnih prvenstvih postala clanska ekipna prvakinja, V Domžalah je potekala šahovska sem se vsako leto uvršcala med prve na posameznem clanskem šola za mlade, vendar ravno v letih, tri v svoji starostni kategoriji. Prvic prvenstvu Slovenije za ženske pa si ko sem jaz zacela igrati šah, je vse sem zmagala v kategoriji deklic do 14 osvojila 2. mesto. skupaj zamrlo, zato sem se vkljucila let, ko sem dobila vseh devet partij. Leta 2018 mi kljub omenjenima v Komendo, kjer so veliko dali na ša-Trikrat sem zmagala na osnovno-dosežkoma ne bo ostalo v lepem hovski razvoj mladih. Potem, ko sem šolskem posamicnem prvenstvu v spominu, saj sem si za to leto zasta­se zacela aktivneje ukvarjati s šahom, šahu, nekajkrat pa tudi na ekipnih vila cilj, da postanem mednarodna so se zaceli v domžalskem šahovskem tekmovanjih. Veckrat smo dekleta z mojstrica, kar pa mi ni uspelo. Svojo klubu znova bolj ukvarjati z izobraže-Osnovno šolo Domžale zmagale na prvo normo za naziv sem osvojila leta vanjem mladih. ekipnem državnem osnovnošolskem 2017 v Gradcu. Nato pa sem imela s pridobitvijo preostalih dveh norm kar precej smole. V letu 2019 sem odmi­slila osvajanje nazivov in se osredo-tocila na izboljšanje kakovosti svoje igre. Lani sem tako od oktobra naprej osvojila kar tri norme za mednarodno mojstrico – na evropskem ekipnem ter klubskem prvenstvu, pa na Opnu v Zadru, kjer sem igrala v A skupini, ker so bili tam mocnejši nasprotniki. Po navadi so odlicni šahisti tudi dobri v šoli, ceprav je vse skupaj težko kombinirati zaradi številnih tekmovanj, veliko teh je tudi v tujini. Teja je srednjo šolo zakljucila kot zlata maturantka, trenutno obiskuje medicinsko fakulteto. Nimam kaj dosti casa za druge stvari, saj svoj cas vecinoma posvecam le šahu in šoli. Pri svojem šahovskem udejstvovanju so mi pomagali pro-fesorji na gimnaziji in fakulteti ter mi omogocali prilagajanje, da sem nadoknadila svoje obveznosti in tudi termine, da sem lahko opravljala zamujeno. Ce na fakulteti manjkam pri kakšnih vajah, jih moram kolikor se le da opraviti doma in potem jih še zagovarjam. V srednji šoli so mi dovolili, da sem manjkala, ker sem imela status športnice. Sošolci so bili zelo prijazni, mi posojali zapiske, velikokrat so mi tudi kaj razložili, doma pa sem nato sama predelala zamujeno snov. Kljub zahtevnemu študiju si želi, da bi ji cim vec casa ostalo za treninge in tekmovanja. Njen veliki cilj je, da postane velemojstrica. Nastopanjev tujini je pogoj za uspeh. Igram tudi v prvi zvezni ženski av-strijski ligi. Po šestih kolih vodimo, v ekipi sta tudi slovenski reprezentant­ki Laura Unuk in Ivana Hrešcak. Klub je iz Badna blizu Dunaja. Zelo všec mi je bil turnir v Reykjaviku v Islan­diji, kjer sem nastopala že dvakrat, ogledali smo si tudi cudovito okolico. Zelo ljub mi je tudi turnir Zadar open, kjer so omejitve glede višine ratinga in se lahko pomerim z mocnimi na­sprotniki. Omenim naj tudi prestižni turnir na otoku Man, kjer igrajo mocni šahisti z vsega sveta, tudi top šahisti. Trenutno pa se veselim opna v Gibraltarju, ki se ga tudi udeležuje­jo najboljši šahisti, zagotovo bo zelo zanimivo. Ker predstavljajo tekmo­vanja v tujini velik strošek, moram poskrbeti tudi za vsaj delno finan­ciranje. Na primer, na turnirju v Gi­braltarju bodo mednarodne mojstrice oprošcene placila prijavnine, ker pa mi bodo omenjeni naslov uradno pri­znali februarja, bom morala odšteti 175 evrov za prijavnino. Omenim naj tudi prestižni turnir na otoku Man, kjer igrajo najboljši šahisti z vsega sveta. Ravnokar pa sem se vrnila iz mocnega opna v Gibraltarju, kjer sem pridobila številne dragocene izkušnje. Ker predstavljajo tekmovanja v tujini velik strošek, moram poskrbeti tudi za vsaj delno financiranje. Na primer, na turnirju v Gibraltarju so bile med-narodne mojstrice oprošcene placila prijavnine, ker pa mi bodo omenjeni naslov uradno priznali šele konec fe­bruarja, sem morala odšteti 175 evrov za prijavnino. Financno mi pomaga­jo moj klub, Šahovska zveza Slovenije in starši, letos pa mi je bila odobrena tudi letna štipendija domžalske obci­ne, kar me je zelo razveselilo. V Sloveniji je med mladimi izjemna konkurenca, ce omenimo velemojstrico Lauro Unuk, Kranjcanko Zalo Urh in Jana Šublja, to zagotovo prispeva tudi k lastnemu šahovskemu razvoju. Ker so okoli mene odlicne šahistke, me to motivira, tako pa ohranjam stik z mocnim šahom. Pa da si v reprezen­tanci in konkurencen na državnih pr-venstvih. Jan Šubelj je zelo mocan in dosega visoke uvrstitve in medalje na evropskih prvenstvih. Prej je bila to predvsem Laura Unuk, Jan je na tem, da postane novi velemojster. Lani si med clanicami zastopala slovenske barve na evropskem ekipnem prvenstvu v Batumiju v Gruziji. Za žensko clansko reprezentanco sem prvic zaigrala leta 2016, ko sem si vstopnico priborila z drugim mestom na državnem prvenstvu, od takrat pa sem njena stalna clanica. V Batu-miju je bilo odlicno, tekmovanje se je odvijalo v istem hotelu, kjer smo bivali, hrana je bila okusna, zraven je bila lepa sprehajalna pot za oddih po napornih partijah. Vzdušje v ekipi je bilo kot že vsa leta poprej izjemno. Selektor Aljoša Grosar se je odlocil za pomladitev reprezentance, tako da je bila najstarejša igralka Lara Janželj, ki je le leto dni starejša od mene. V Sloveniji se sredi maja obeta spektakel, v Podcetrtku v Termah Olimia bo evropsko clansko prvenstvo v šahu. Upam, da se bom letošnjega, najbolj atraktivnega šahovskega dogodka v Sloveniji, lahko udeležila, saj sem mo-rala udeležbo na lanskoletnem sre­dnjeevropskem pokalu Mitropa v Ra-dencih žal odpovedati zaradi obve­znosti na fakulteti. Moj najvecji cilj na šahovskem podrocju je, da postanem šahovska velemojstrica, sicer pa kon-cati medicinsko fakulteto. Zavedam se, da oba zahtevata veliko energije in dela in bo trajalo kar nekaj let, da to dosežem. V prihodnosti si želim pred­vsem uspešno opravljati svoj poklic, na šahovskih tekmovanjih pa nasto­pati bolj za zabavo in sprostitev.. šport Najboljši domžalski športniki leta 2019 Pia Lovric in Luka Lenic – najboljša športnika leta 2019, clanska ekipa NK Domžale – moštvo leta 2019, Ivan Peterca pa prejemnik priznanja za življenjsko delo. Miha Ulcar Foto: Karin Božic Zupancic N a predvecer valentinovegaso se v Športni dvorani Dom-žale na enem mestu zbra­li vsi, ki jih združuje ljube­zen do športa, saj je potekala slovesna razglasitev in podelitev nagrad naj­boljšim športnikom, športnicam, mo-štvom in športnim delavcem v obcini Domžale za leto 2019. V obcini Domžale imamo veliko odlicnih športnic in športnikov ter zagnanih športnih delavcev, o cemer pricajo odmevni rezultati posameznic in posameznikov ter ekip na razlicnih tekmovanjih doma in v tujini. Da je temu res tako, veliko pove že to, da so imeli clani strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale tudi to-krat zelo obsežno in odgovorno delo, saj so morali pregledati rekordno šte­vilo prijav, prispelo jih je prek 150. Na prireditvi so zbrani, ki so do zadnjega koticka napolnili športno dvorano, pocastili najboljše športnice in športnike v letu 2019, obenem pa so podprli ta tradicionalni dogodek, ki je bil obarvan z glasbeno-plesnim in športnim programom, ki je prireditvi pridodal poseben car. S prireditvijo je tudi letos odlicno krmaril Sašo Stare, komik, improvizator, novinar in tele­vizijski voditelj, s katerim nam v dvo­rani ni bilo dolgcas. Odlicen je bil tudi glasbeno-ple­sni in športni program. Po besedah Uroša Križanica, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, so na­stopajoci pripravili prikaz, kaj vse se je v zadnjih letih postorilo na podro-cju športa in rekreacije v Domžalah. V programu so sodelovali: Godba Domžale, Klara in Tiara iz Plesne šole Miki, plesni skupini Športno kultur­nega društva Leaders, pevka Ela Roš, Sovice, ucenci OŠ Preserje pri Rado­mljah, citrarska skupina Soncnica in kitarska skupina Tempo društva Lipa Domžale ter novonastala domžalska skupina Balklan. Priznanja so podeljevali clani stro­kovnega sveta Zavoda za šport in rekre­acijo Domžale Saša Cimperman Emi­nic, Peter Seljak, Janez Bizjak, Mojca Grojzdek, Zdenka Katkic, Gregor Mo-har, lanskoletni prejemnik nagrade za življenjsko delo Marjan Tancik ter podžupani mag. Renata Kosec, mag. Tomaž Deželak in Marjan Ravnikar. Priznanje za življenjsko delo Ivanu Peterci Ivan Peterca je od leta 1971 clan Tež­koatletskega kluba Domžale. Že v mladinski konkurenci je med posa­mezniki postal republiški in jugoslo­vanski zvezni prvak, pri tem je po­pravil še precej rekordov, med drugim 150 kg v sunku. V ekipni konkurenci je s Težkoatletskim klubom Domža­le osvojil vec naslovov republiških pr-vakov, po lovorikah pa je posegal tudi na mednarodnih tekmovanjih. Najve-cji klubski uspeh tedanjega casa ne­dvomno predstavlja osvojitev tretjega mesta v I. jugoslovanski zvezni ligi v letu 1977. Zastopal je tudi jugoslovan­sko reprezentanco. V svoje vrste so ga vabili številni bogati klubi iz tujine, vendar je vseskozi ostajal zvest Dom­žalcan. Leta 1994 je zakljucil z dvigo­vanjem na tekmovalnih odrih. Ivano­vo bogato in dolgoletno kariero dvigo­valca uteži nekdanji sotekmovalci po­mnijo predvsem po njegovi izrazito dobrodušni naravi in izrednem smi­slu za humor. Tudi po prenehanju s tekmovanji je bil vseskozi aktiven pri delovanju domacega kluba. Med leto-ma 2010 in 2014 je bil predsednik Zve­ze olimpijskega dviganja uteži Slove­nije, dejaven pa je tudi kot mednaro­dni sodnik olimpijskega dviganja ute­ži. V letu 2005 je bil soglasno izvoljen za predsednika Težkoatletskega kluba Domžale, katerega funkcijo vestno in prizadevno opravlja še danes. Luka Lenic, športnik leta 2019 obcine Domžale Luka Lenic, domžalski velemojster, je bil tudi letos izbran za najboljšega šahista v Sloveniji. Že kot otrok se je doma seznanil s šahom in ga veliko igral. Pozneje se je udeležil organi­ziranega šaha v šoli v okviru krožka in se nato vpisal v srednjo šahovsko šolo. Pri 14 letih je že osvojil naslov svetovnega prvaka v svoji kategoriji in pri 19 letih postal velemojster. Ne-nehno ucenje in razvoj na šahovskem, telesnem in mentalnem nivoju je kljuc do uspeha na šahovnici, pravi. Vse se mora poklopiti: priprava, pocutje, forma. Njegova pisarna so prizorišca turnirjev po vsem svetu. Med sloven-skimi šahisti ima najvišji rating tako v standardnem kot tudi v pospešenem in hitropoteznem šahu. Po njegovem mnenju je šport najboljša pot za ži­vljenje in izjemno vzgojno orodje. Že mlad clovek z njim dobi okvire, izogne se neumnostim in vzpostavi sistem za poznejše življenje. Clanska ekipa Nogometnega kluba Domžale je moštvo leta že tretje leto zapored Nogometni klub Domžale se lahko ponaša z bogato bero uspehov. Tako kot že leto poprej so z osvojenimi 63 tockami suvereno osvojili tretje me-sto v državnem prvenstvu in si s tem priborili nastope v evropskem tekmo­vanju, kjer so v 1. krogu kvalifikacij za Ligo Evropa premagali malteško moštvo Balzan s skupnim rezultatom 5:3, pozneje pa v 2. krogu kvalifikacij tesno in po veliki borbi izgubili pro-ti švedskemu Malmöju s skupnim izi­dom 5:4 in s tem prikazali, da so izje­mno kvalitetno moštvo, saj so že vec let zapored udeleženci evropskih tek­movanj. Pia Lovric, športnica leta 2019 obcine Domžale Pii Lovric se je z odlicnimi nasto-pi v mladinski konkurenci in z zma-go pred 500 gledalci v Firencah od­prla možnost igranja na mladinskih grand slam turnirjih v Parizu in Wim­bledonu. Sledili so prvi profesional­ni nastopi v clanski konkurenci. V ce­škem Olomucu se je uvrstila v cetrt-finale posamezno in finale dvojic, v Tuniziji finale posamezno finale dvo­jic, na drugem turnirju pa cetrtfinale posamezno. Na turnirjih v Grciji pa je bila v cetrtfinalu posamezno, dva­krat pa v polfinalu dvojic. Na evrop­skem prvenstvu igralk do 18 let je osvojila bronasto medaljo v dvojicah. Na domaci lestvici igralk do 18 let je ob koncu sezone na 1. mestu. Ob za­kljucku leta je na svetovni lestvici do 18 let na 44. mestu, v clanski konku­renci pa je na 953. mestu posamezno in 1050. mestu v dvojicah. Kot naj­boljša mladinska tekmovalka ji je TZS podelila kar tri priznanja: naj­boljša mladinska igralka v 2019, na­grada za najboljše dosežke v 2019 in postala je Petrolov up leta. Posebno priznanje za športnike svetovnega in mednarodnega ra­zreda so prejeli: Jakob Mali, Nuša Mali in Jan Emberšic iz Atletskega kluba Domžale, Marjan Bolhar iz Klu­ba borilnih vešcin Domžale, selekci­ja U17 & U19 iz Nogometnega kluba Domžale, Matic Repnik, Mitja Drino- šport kolumna• medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIC JANCAR FORMULEV ODNOSIH vec, Lovro Planko in Klemen Bauer iz Smucarskega kluba Ihan, Teja Vidiciz Ženskega šahovskega kluba Mari-bor, Žan Pahor in Vita Movrin iz Špor­tnega društva Energija in Vita Pilih (Tomaž Pilih). Posebno priznanje za dosežkestrokovnega kadra sta prejela Anja Juric in Andraž Mrak iz Plesnega klu­ba Miki. Srebrno priznanje za vec kot 25let dela v športu je prejel SebastijanŽnidaršic iz Ženskega košarkarskega kluba Domžale. Luka Lenic in Pia Lovric, naj športnika leta 2019 Bronasto priznanje za vec kot10 let dela v športu so prejeli: Ma-rija Dukic, Silva Zver in Nuša Cuc­nik iz Društva Šola zdravja, Nataša Pustotnik iz Košarkarskega kluba Domžale, Saša Eminic Cimperman iz Plesnega kluba Miki, Jure Rogina iz Smucarskega kluba Ihan, Evgen Pe­vec iz Športnega društva Energija ter Valentin Orešek, Jernej Orešek in dr. Dominik Kozjek iz Težkoatletskega kluba Domžale. Plaketo za jubilej društva je pre­jel Košarkarski klub Domžale – 70 let. Plakete za športno-rekreativno dejavnost so prejeli: Jože Pirnat iz Atletskega kluba Domžale, Val Begic, Dejan Mohar, Arne Mohar in Gregor Mohoric iz Tikiteama, Chocolat dre­am crew iz Plesnega kluba Miki, Gaja Napotnik Skrt in Staš Podbevšek iz Savate kluba Domžale, Miloš Kuna-var iz Tenis kluba Domžale. Plaketi za športno in rekreativ-no dejavnost invalidov so prejeli: ekipa balinark in ekipa balinarjev izMDI Domžale, Pavla Košir iz Šaho­vskega društva Domžale Tajfun. Zlati pokal so prejeli: Maja Šuštar in Jaka Hrast iz Planinskega društva Domžale, Lana Smolnikar iz Plesnega kluba Bolero, Ana Tercic in Nika Salaj­ko iz Plesnega kluba Miki, Luka Naglic in Jernej Goropecnik iz Smucarskega kluba Ihan, Tilen Bartol iz Smucarsko skakalnega kluba Sam-Ihan, Mitja Tan- cik in Vita Movrin iz Športnega društva Energija, reprezentanca Cheerleading zveze Slovenije, Almir Harambašic &Mateja Grbec, Saša Štiftar, Nina Zviz­dalo, Diana Mitrovic in Lara Torkar izŠportno kulturnega društvo Leaders, Laura Slana in clanska freestyle plesnaskupina iz Športnega društva Sovice ter Anže Kosmac in Petra Pavlic iz Tež­koatletskega kluba Domžale. Pokal so prejeli: mladinska street show mala skupina Titanic,Valentin Trobevšek, Žiga Farkaš in Maša Sko-caj, Aneja Pirš in Mladinska street show formacija Monopoly show iz Plesnega kluba Miki in Pavel Trojer, Žiga Rucigaj iz Smucarskega kluba Ihan, clanska skupina Leaders Uni­fied in mladinska skupina LeadersUnified iz Športno kulturnega dru­štva Leaders, mladinska reprezen­tanca iz Športnega društva Sovice, Aljaž Jeran, Ana Lanišek in Maša ViriantizTeniškega kluba Radomlje. Zlate medalje so prejeli: Maja Per, Matic Križman, Alan Radic in Matevž Kosem Todorovic iz Atletskega kluba Domžale, Drejc Trojer iz Smucarskega kluba Ihan, Nik Pogorelcnik Hojnik iz Golf kluba Arboretum, Matija Kecelj iz Strelskega društva Domžale, Jakob Smolnikar iz Športnega društva Ener­gija, clanska skupina in Karmen Geric iz Športnega društva Sovice, Brina Šulin iz Teniškega kluba Radomlje, Jernej Orešek iz Težkoatletskega klu­ ba Domžale, clanice iz Ženskega no-gometnega kluba Radomlje. Medalje so prejeli: Žana Planin­šek, Tia Emberšic, Kaja Supej, Maru­ška Vuk in Janina Drolc iz Atletskega kluba Domžale, Mojca Požek iz Karate kluba Domžale, Ula Kos iz Konjeniške­ga kluba Gibanje, starejši decki U15 in mlajši decki U13 iz Košarkarskega klu­ba Domžale, Anai Erce, Neo Erce, Otro­ška street show formacija Dimnikarji in Mladinska show formacija Does he iz Plesnega kluba Miki, Maša Rucigaj iz Smucarskega kluba Ihan, Teodor Igor Herbstrit iz Smucarsko skakalne­ga kluba Sam-Ihan, Jan Ciric iz Golf kluba Arboretum, Rudi Olenik Campain kadeti U16 iz Šahovskega društva Domžale Tajfun, mladinska skupina,Kaja Vidmar in Neli Žagar iz Športnega društva Sovice, Eva Cikajlo in deklice U14 iz Teniškega kluba Radomlje. . Clovek že od nekdaj želi spoznati sebe, odnose, cloveško psihologijo in clovekovo dušo. F ormule nam dajejo zagotovilo in ponujajo okvir naravoslov­nim znanostim, v katerih so stvari merljive. Naravnani smo na to, da želimo vse napraviti merljivo. Zanimivo je, da merljive vede ne zahtevajo izkustva. A ce po drugi strani prezremo opazovanja in clove­kova izkustva, nas to vodi v predsod­ke, kar pa ovira interdisciplinarni dia­log. Temelj teh ovir je v nepoznavanju metodicnih temeljev vseh drugih ved. Clovek že od nekdaj želi spoznati sebe, odnose, cloveško psihologijo in clovekovo dušo. Družboslovne vede merijo z opazovanjem in rezultate povežejo v sklep ali hipotezo. Tudi v odnosih obstajajo rezultati, ki so plod dolgoletnih raziskav opazovanja ve­denja ljudi, otrok in skupin. Dotaknila bi se vsesplošno dokazanega rezul­tata, da so starši vedno odgovorni za odnos do otrok, in da je tisto, kar otro­ci odražajo s svojim vedenjem, odraz odnosa staršev do njih. Dobra longitudinalna raziskava, ki so jo zacrtali v Ameriki tik po prvi sve­tovni vojni, je nastala na podlagi vpra­šanja, zakaj so nekateri ljudje zelo us-pešni, celo prebojni? Terman, mlad pro-fesor psihologije, je oblikoval razisko­valno skupino. Zaceli so z izbiranjem osnovnošolcev po mnogih osnovnih šolah in tako po izboru uciteljev sesta­vili skupino najbistrejših osnovnošol­skih otrok. Tako so dobili prvo skupino 250.000 otrok. Ti otroci so opravili in­teligencni test. Najboljših 10 odstotkov otrok je opravilo še drugi inteligencni test in najboljši od najboljših še tretje­ga. Na koncu so oblikovali skupino 140 otrok z izjemno visokim inteligencnim kolicnikom, imenovali so jih ‘termiti’, in ta je bila predmet študije, ki je posta-la ena najslavnejših psiholoških študij v zgodovini. Te otroke so opazovali tudi pozneje, ko so odrasli (jih testirali, ana­lizirali, predvsem pa spremljali). Na podlagi tega so oblikovali tri skupine. Prva je bila skupina izjemno uspešnih odraslih s pomembnimi služ­bami in karierami ter pomembnimi do-sežki na družbeni ravni. Druga je bila skupina uspešnih odraslih z zadovolju-jocimi karierami in dobrimi dohodki, v tretji skupini pa so bili ljudje s slabimi dohodki, številni od njih niso imeli nobene izobrazbe in dosti njih je bilo brezposelnih. Po mnogih opazovanjih so zakljucili, da intelekt in dosežki še zdalec niso povsem soodvisni ter da je za razumevanje uspeha ljudi v življenju potrebno še nekaj drugega, nekaj vec. Raziskavo je nadaljevala psiho­loginja A. Lareau in dokoncala svoje delo v temeljno dognanje – ‘filozofijo’ starševstva. Uspešni in prebojni otroci so imeli doma vec podpore, ob starših so lahko kriticno razmišljali, ce je šlo v šoli kaj narobe, so se bili starši pri­pravljeni pogovoriti z ucitelji v korist svojih otrok, svoje otroke so spremljali in jim pomagali na njihovi poti. Star-ši uspešnejših otrok niso samo uka­zovali, temvec so se z njimi pogajali. Naucili so jih izražati njihovo mnenje. Starši otrok, ki niso dosegli uspehov v življenju, so bili kljub visoki inteligen­ci prepoznani kot starši, ki se ustraši­jo avtoritete, so pasivni in ostajajo v ozadju. Starši uspešnih otrok posku­šajo spodbujati otrokove darove, jih prepoznavati, zanimajo jih otrokova mnenja in spretnosti. Manj uspešni odrasli so se kot otroci lepše vedli, so manj sitnarili, vendar pa so bili ustvarjalnejši pri izkorišcanju proste­ga casa in so imeli dobro razvit cut za neodvisnost. Tako raziskave za preboj odraslih inteligenco izpostavijo samo do neke mere, kot pomemben dejav­nik pa poudarijo starše, a le tiste, ki svoje otroke spremljajo, jih zagovar­jajo, jih naucijo interakcije z drugimi ljudmi ter zagovarjanja svojih mnenj (Outliers-Prebojniki, Gladwell). Torej ima otrok lahko še tako velik potencial in visoko razvito sposob­nost pomnjenja, vendar bo v življenju veliko težje uspel brez trdno stojecih in kompetentnih staršev. Zanimivo je, Torej ima otrok lahko še tako velik potencial in visoko razvito sposobnost pomnjenja, vendar bo v življenju veliko težje uspel brez trdno stojecih in kompetentnih staršev. da ljudje, ki jih imam v terapevtskem procesu, pridejo v stik s spominom, ki je bil kljucen za preobrat navzdol. Med neuspehe štejejo na primer ne­dokoncanje fakultete, neopravljeni izpit, nesledenje svoji želji po poklicu … Ta kljucni spomin pa je na primer: »Mama je pozabila na mojo štipendi­jo, doma pa smo bili revni.«, »Oce me ni pospremil na vpis.«, Nihce me ni znal usmeriti, kako naj pridobim pra­vico do vpisa v tujino.«, »Doma je bilo prevec kaoticno, da bi lahko v miru dokoncal šolo.«, »Premalo podpore sem imel v casu študija.«, »Nikoli ni­sem dobil potrditve, kako pomembno je, da si sledim.« … V odnosih imamo torej dve formuli, ki dokazano vedno držita: prva, zgoraj omenjena, je ta, da starši s svojo od­raslo držo vedno odgovorno pristopajo do otrok, torej je odgovornost na odra­sli osebi, da vzpostavlja in gradi stik z otrokom. Druga pa je ta, da zgodnje izkušnje bolj kot vse drugo vplivajo na razvoj otrok ter pozneje na razvoj spo­sobnih in zadovoljnih odraslih. Mnoge raziskave kažejo v prid te trditve. Otro­kom in pozneje odraslim, ki so imeli pozitivne otroške izkušnje, se na poti odrašcanja pokaže vec priložnosti. Vznik priložnosti v življenju pa je klju-cen. Prav te priložnosti so odraz tega, v kar v življenju verjamemo. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi priložnosti odraz truda in vztrajnosti, ki jima uspešni judje namenijo dolo-cene aktivnosti ali dejavnosti. Da si vr­hunski strokovnjak na nekem podro-cju, je po raziskavah potrebnih 10.000 ur dela v okviru te dejavnosti. Potem nismo le strokovnjaki, temvec že tudi profesionalci. Naj zakljucim s tem, da nihce, ki je uspešen, ni uspešen kar tako, temvec se za to uspešnostjo skri­vajo vse te oddelane ure, morda dobri temelji domacega okolja in vera v to, da se zmore tisto, v kar se verjame. Po-trebujemo torej rodovitni um. . Kolumna: medsebojni odnosi – stiska ali izziv je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancar je terapevtka zakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoc otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira obcina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) (lidijabjancar.com). Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva Slamnika. šport Zacetek pomladi ni prinesel nic dobrega Nogometaši Mure še naprej ostajajo trn v peti domžalske ekipe, ki na uvodnem spomladanskem srecanju ni nadaljevala niza treh zaporednih jesenskih zmag. Zdi se, da evropsko poletje polzi stran, saj Domžalcani še naprej išcejo carodeja, ki bi potegnil voz naprej. nk domžale Resda je nehvaležno potegniti kakršnekoli zakljucke po zgolj eni odigrani tekmi – in še to proti za Domžale pregovorno enem najbolj zahtevnih tekmecev Muri –, a uvodno srecanje pomladi prinaša vec vpra­šanj kot odgovorov. Varovanci Andreja Razdrha so sko-raj eno uro igrali z igralcem vec na tere-nu, a v tem casu prejeli dva zadetka, za edinega domžalskega pa je s prekinitveposkrbel Arnel Jakupovic. Še kako se je poznala odsotnost kaznovanega Seni­jada Ibricica in poškodovanega Tilna Klemencica. Igra po sredini nikakor ni stekla, številcne premoci domacih pa na zelenici ni bilo zaznati. Poraz z 1:2 je za Domžalcane že deseti na 21 tek­mah letošnjega prvenstva, s cimer so zasidrani na šestem mestu lestvice, de­belih enajst tock za peto Muro. V pisarnah so v zimskem premoru iskali rešitve, pripeljali so Tila Mavre-Mušija in Andrija Radovanovic. ticno, kar nikakor ne more biti dober tica, Dohyuna Kima, povratnika v ru-Domžalcani so imeli sicer za se-obet za naprej. Na igrišcu je bilo do-menem Zenija Husmanija in Predraga boj lepo število prijateljskih tekem – volj izkušenih (Ilic, Sikimic, Vuk, Hu­Sikimica, tretjega strelca jesenskega dvema februarskima tesnima porazo-smani, Fink), ki bi morali povesti eki­dela prvenstva. A kot kaže, ‘cez noc’ ma z 0:1 proti drugima ekipama hrva-po, a se to ni zgodilo. Zacetek ni obeta­ne bo šlo. Tudi cez ‘nekaj noci’ ne. Da ških prvoligašev Osijeka in Dinama je ven, a v igri do konca sezone preosta­je tehtnica uravnotežena, so poskrbeli za konec sledila prepricljiva zmaga ja še 45 tock. Dovolj za skok po lestvici kar številni odhodi bolj oziroma manj nad Gorico s 3:1, za katero sta v prvi navzgor. Le najti je treba carodeja, ki pomembnih clanov ekipe. V prvi vr-vrsti poskrbela novinec Predrag Siki-bo ekipo popeljal iz sivega povprecja sti gre tu za Toncija Mujana in Josipa mic in Tamar Svetlin –, a to se proti sredine lestvice. Tam, kjer Domžalca­Corluko, v rumenem pa spomladi ne Muri (še) ni poznalo. Premalo je bilo ni nocejo biti. bodo vec zaigrali niti Matija Rom, Da-povezanosti v igri, hitrih prehodov v Domen Jarc rio Kolobaric, Rauno Sappinen, Dino napad. Domžalcani so delovali sta-Foto: nkdomzale.si Zimske priprave NK Roltek Dob v polnem teku Clanska ekipa se na nadaljevanje sezone v 2. SNL pripravlja v Umagu, mladinska in Domžalski atleti do treh medalj na dvoranskih državnih prvenstvih Jože Pirnat in Jakob Mali na prvenstvu Slovenije za clane ter Matic Križman na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince so trije nosilci medalj Atletskega kluba Domžale ob zakljucku dvoranskega dela tekmovanja. ak domžale Na clanskem prvenstvu 22. in 23. februarja v Novem mestu je Jakob Mali požel sadove trdega dela prek zime in priprav v Rovinju ter v teku na 1500 metrov z odlicnim casom 3:59,29 za tri sekunde izboljšal osebni rekord ter postavil tudi absolutni klub-ski rekord v dvorani. Od njega je bil v napetem zakljucku prve skupine, v kateri je tekel Jakob, v zadnjem krogu mocnejši Tilen Šimenko Lalic (Poljane Maribor) s casom 3:58,04, vlogo favori­ta pa je v drugi skupini potrdil Jan Ko­kalj (Kladivar Celje) in si z dosežkom 3:51,57 prepricljivo pritekel zlato. »Po ne najboljših treningih v zadnjih tednih Kristjan Ceh (17,65), ki se je lani okitil z naslovom evropskega prvaka v metu diska v kategoriji clanov do 23 let. Jože je tako za dobrih 40 centimetrov iz­boljšal dosežek iz januarskega repre­zentancnega troboja ter za 11 centime-trov zaostal za svojim lanskim najbolj­šim rezultatom. »Imel sem obcutek, da bi krogla lahko letela še nekoliko dlje, a je, kot kaže utrujenost, saj sem se le dan pred tekmo vrnil s priprav iz Me-dulina, naredile svoje,« je dejal Pirnat, tudi dvoranski klubski rekorder z do-sežkom 13,75 metra. Na državnem prvenstvu za mlajše mladince pa je 9. februarja prav tako se je forma znova dvignila na pripravah v Rovinju. Pred tekmo je bilo kar nekaj nervoze, a vse se je odlicno poklopilo in dobil sem potrditev, ki sem jo najbolj rabil. Da sem na pravi poti,« je po na­stopu povedal Mali, ki se je lani okitil z naslovom clanskega državnega prva­ka v teku na 3000 metrov z zaprekami. Po bronu je na istem tekmovanju posegel tudi ‘zimzeleni’ Jože Pirnat v suvanju krogle. Kroglo, težko 7,26 kilo-grama, je sunil 12,62 metra dalec in le za šest centimetrov izgubil boj za sre-bro, ki je pripadlo Klemenu Jeršinu (Kronos). Pricakovano je slavil Ptujcan v Novem mestu kroglo do srebra sunil Matic Križman. Z dosežkom 14,13 me-tra je v hrbet gledal le Gašperju Dre-vu iz Štajerske (15,37 metra). Na ne­hvaležnem cetrtem mestu je koncal še en Domžalcan Alan Radic z rezultatom 12,58 metra, osmi pa je bil z 11,16 me-tra Jan Emberšic, ki bo v letošnji sezo­ni napadal državni rekord in vrhunsko mednarodno uvrstitev v metu kladiva. Cetrta je bila v isti disciplini med mlaj­šimi mladinkami tudi Žana Planinšek. Domen Jarc Foto: Peter Kastelic/Slovenska atletika otroška nogometna šola pa tradicionalno v Rovinju. nk roltek dob Poleg vsakodnevnih treningov so v pripravljalnem obdobju zanimive tudi prijateljske tekme, ki jih ni malo, saj se tako forma nogometa­šev še bolj dvigne in le tako doseže najboljšo možno raven. Najbolj zani­miva srecanja so bila in bodo na spo­redu prav v februarju, nekatera bodo odigrana doma, preostala pa v Uma­gu, Rovinju in Pulju, kjer bodo naši nogometaši še utrdili formo in kondi­cijo, in sicer v sklopu zimskih priprav. Modri iz Doba, ki jih v nadaljeva­nju sezone vodi trener Dejan Djurano­vic, so tako na igrišcu z umetno travo v Športnem parku Domžale že gostili ekipo hrvaškega drugoligaša NK Med-žimurje iz Cakovca ter gostom morali cestitati za zmago z ‘minimalnih’ 0:1. Gol za Medžimurce je v 67. minuti tek-me dosegel Stjepan Simicic. V borbe­ni in zanimivi mednarodni prijatelj-ski tekmi sta si obe ekipi priigrali ne­kaj lepih priložnosti, Dobljani še ne­kaj vec v 1. polcasu. Po tekmi smo za kratki izjavi prosi­li Alberta Racica, našega vezista, in Da­mirja Lepena, trenerja gostov, ki ekipo iz Cakovca vodi od lanskega septembra: Albert Racic, vezist NK Roltek Dob: »Današnji nasprotnik je borben in do-bro tehnicno podkovan, vsaka taka tekma je nadgradnja našega dela, še posebno zdaj, ko smo v fazi priprav, ki so v polnem teku. Kljub porazu smo pri­kazali solidno nogometno predstavo.« Damir Lepen, trener NK Medžimur­je: »Podobno kot ekipa Doba smo tudi mi v pripravljalnem obdobju. S predsta­vo svojih nogometašev sem zadovoljen. Prav tako moram pohvaliti ekipo NK Rol­tek Dob, ki je prikazala dober nogomet.« V Domžalah se je naša clanska eki-pa v zanimivi tekmi pomerila z ekipo U19 NK Domžale in mladince ‘rumene družine’ ugnala z 2:3. Pri Domžalcanih, ki so oba gola dosegli že v 1. polcasu tekme, sta se med strelce vpisala Tian Pantelic in Mark Ceh, pri Dobljanih, le-ti so vse tri gole dosegli v 2. polcasu, pa so v pol-no zadeli Albert Racic, Dino Suljevic in Simon Gregorin. Edino gostovanje v minulem mese-cu je bilo prijateljsko srecanje, v kate-rem so se Dobljani pomerili z NK Bri­nje Grosuplje in ekipo 3. SNL-zahod ugnali z 0:2. Oba gola so Dobljani do-segli v 2. polcasu, med strelce pa sta se vpisala okrepitvi letošnjega zim­skega prestopnega roka, Simon Gre­gorin in Karlo Udovicic. Gregor Horvatic služba za stike z javnostjo NK Roltek Dob šport Zmagaš, ko vidiš srecne obraze Sunsi obstali v polfinalu pokala, v domacem otrok prvenstvu gre zdaj zares V soboto, 8. februarja, je v Domžalah potekal drugi Košarkarji Helios Suns so tako kot lani zakljucni turnir pokala Spar koncali na turnir Šole košarke Annamarie Prezelj. Udeležila so se predzadnji stopnici, v polfinalu. Letos je bila krvnik Koper Primorska, ki se je na koncu ga številna dekleta iz osnovnih šol iz Domžal, Trzina, Moravc, Radomelj in Lukovice. proti Olimpiji veselila tretje zaporedne pokalne lovorike. košarka Najprej je obiskovalce po­zdravila organizatorka in vodja Šole košarke Annamarie Prezelj Maje Grin-tal ter castna gostja Annamaria Pre­zelj, ki nas je v naše veselje lahko spet obiskala na turnirju. Dekleta so se nato razdelila v ekipe in vsaka ekipa je do- bila svojo trenerko. V vlogi trenerke se je preizkusila tudi Annamaria, ki je navdušeno spodbujala dekleta in jim zaupala svoje skrivnosti, kako postati odlicna košarkarica. Dekleta so vsa ‘navodila’ dobro upoštevala in jih pre­nesla v svoje košarkarsko znanje. Dekleta so se med pocitkom preiz­kusile tudi v vešcinah slikanja s tem­perami in ustvarile cudovite izdel­ke, ki jih je priskrbel Jub. Svojo utru­jenost pa so lahko pregnale s poslasti-co – slastnimi palacinkami Cokocinke, ki so dišale vse do vhoda v telovadnico Osnovne šole Venclja Perka. Na turnirju nas je obiskala tudi Bo-jan, ki je dekletom pomagal barvati uni­corne, liste in ježke, ter za njih navijal med tekmo. Cez celoten turnir je po­tekal srecelov, v katerem je bila vsaka srecka dobitna! Nagrade so prispevali naši najboljši sponzorji. Sensliab je pri­speval vitamine, s katerimi se bodo dru­žine lahko branile pred razhajajoco gri­po, Košarkarska zveza Slovenije je de­kletom podarila žoge in Lipkote, Piceri­ja Pipca pa je poskrbela za najokusnej­še pice v Domžalah. Še posebej pa so se lahko veselili starši, saj so se potegova­li za cudovite in zdrave nagrade. Fitnes center Ložar je podaril mesecne karte za fitnes, masažo celega telesa in pa sav­nanje. Sara Seljak je z boni za made-roterapijo, športno in klasicno masažo poskrbela, da bodo mamice pripravlje­ne na poletje, maskota Bojan pa nas je obiskal v imenu Juba in s seboj pripelja-la material za delavnice ustvarjanja. Najlepše je bilo na koncu turnirja gledati utrujene, a srecne obraze otrok, ko so zapušcali igrišce ter zadovoljne nasmehe staršev z nagradami pod ro­kami. In to je tisto, kar je naš cilj in šte­jemo kot zmago. Širiti ljubezen do ko­šarke in radost med ljudi vseh starosti. To pa nam ne bi uspelo brez vas – ki ste navijali za naše najmlajše s tribun, ki ste prispevali nagrade za obiskovalce, ki ste bili z nami v mislih. Hvala vam – brez vas, ni nas. Vse fotografije s turnirja bodo obja­vljene na facebook in instagram stra­ni Šola košarke Annamaria Prezelj terstrani ŽKK Domžale. Maja Grintal stih porazov zakljucili na tretjem me-stu. S koncem februarja se zdaj zace­nja drugi del, ki ga bo Helios odigral v Ligi za prvaka. Caka ga deset tekem do konca aprila, ko bodo znani potni­ki cetrtfinala v boju za prvaka. Napeto bo do konca tudi v jadranski Ligi ABA 2. Konec januarja je Helios slavil na gostovanju pri Skopju (89:85), dobro izhodišce pa nato znova zapravil na februarski tekmi pred reprezentanc­nim premorom proti vodilnemu Bo-racu, ki je v Domžalah upravicil vlo-go vodilne ekipe na lestvici in slavil z 80:73. Varovanci Dejana Jakare po 19 krogih zasedajo osmo mesto, a so le zmago oddaljeni od tako želenega cetrtega mesta in možnosti napredo­vanja v Ligo ABA. Na preostalih treh srecanjih (Sutjeska, Split in Rogaška) bo še kako napeto, saj omenjena tro­jica sestavlja neposredne kandidate v boju za cetrto mesto. Zato bo štela vsaka zmaga, vsak koš in napake niso vec dovoljene. Vsak koš bo štel tudi na tekmah dru­gega dela državnega prvenstva, kjer bodo Domžalcani znova ciljali vsaj na polfinale, seveda z željami po prese­necenju tudi kje višje. Za to pa potre­bujejo dobro izhodišce. In prav je, da ga zacnejo tlakovati že ta vikend, 29. februarja, na tekmi proti Polzeli. Domen Jarc Foto: helios-suns.si kk helios suns Domžalcani, ki so omenjeno tekmovanje osvojili leta 2007, so v februarju naprej v cetrt­finalu po dveh odigranih srecanjih prepricljivo izlocili Šentjur s 146:127. Prvo tekmo v gosteh so na krilih Jure­ta Pelka, ki je ob 18 doseženih tockah vknjižil še sedem skokov, ter Davorja Konjevica, ki je dodal 15 tock, dobili s 67:60. Tudi na drugi tekmi pred doma-cimi gledalci so košarkarji Heliosa že v prvem polcasu tlakovali pot do na­predovanja in na koncu slavili z 79:67. Izjemno razpoložen je bil s 25 tockami Blaž Mahkovic, svoje je z 18 tockami in sedmimi skoki znova dodal Konjevic. Na zakljucnem turnirju pa so bili v polfinalu premocni Primorci. Domžal-cani so sicer udarneje krenili v tekmo in povedli z 9:5, a nato je vajeti pre­vzela Koper Primorska in že na od­mor odšla s prednostjo 14 tock. Tok igre se ni spremenil niti v tretji cetrtni, ko je prednost znašala že 20 tock, ko­ šarkarji Heliosa pa so v zadnjem delu le omilili poraz na znosnih 72:80. Pri Domžalcanih je 15 tock dosegel Mah­kovic, dvomesten je bil le še Bine Pre­pelic (10). Za košarkarji pa je tudi prvi del dr­žavnega prvenstva, ki so ga Domžal-cani z razmerjem desetih zmag in še- Svetovna ihanska štafeta in bronasti Lovro Planko Zimska sezona 2019/2020 se preveša v zadnjo polovico, a naš tempo ne popušca. Januar in februar bosta spet zapisana v zgodovino ihanskega in slovenskega biatlona. Razlog: uspehi na svetovnem mladinskem prvenstvu v biatlonu v Lenzerheideju v Švici. sk ihan Lovro Planko je po lanski osvojitvi dveh srebrnih medalj na sve­tovnem mladinskem prvenstvu v bia­tlonu v slovaškem Oserbliu v svojo bero medalj dodal še bronasto medaljo. VŠvici je zablestel zadnji dan svetovne­ga mladinskega prvenstva v nedeljo, 2. februarja, ko je na zasledovalni tekmi z osmega mesta v sprintu v cilj pridrvel kot tretji najboljši mladinec sveta. A na prvenstvu smo imeli Ihanci še dva izredna svetovna mladinca Mati-ca Repnika in Jerneja Goropecnika. Ma-tic in Jernej sta skupaj z Lovrom drve-la v štafetni preizkušnji. Tako je ‘Svetov­na ihanska štafeta’ Slovenijo popeljala do izjemnega cetrtega mesta med 24 na-stopajocimi državami. Ob tem velja iz­postaviti še odlicne posamicne nastope Matica, ki je osvojil dve enajsti mesti na posamicni in zasledovalni tekmi, ter 23. mesto Jerneja na posamicni tekmi sve­tovnega prvenstva. Že teden dni po svetovnem mladin­skem prvenstvu so na državnem prven­stvu v biatlonu na Pokljuki (9. 2. 2020), Lovro, Matic in Jernej spet dokazali moc na najdaljši biatlonski preizkušnji, po­samicni tekmi. Kljub vsem naporom na tekmah svetovnega prvenstva so na Po-kljuki s svojim izrednim tempom na­daljevali in povsem prevzeli slovensko mladinsko konkurenco. Matic je postal državni prvak, Lovro je osvojil drugo mesto, Jernej pa tretje mesto. Sledili so jim tudi drugi clani kluba in dopolnili uspeh ihanske trojke. Dr-žavni prvaki so postali še Tadej Rep-nik, mlajši mladinci, Pavel Trojer, sta­rejši decki, Maša Rucigaj, starejše dekli­ce, in Žiga Rucigaj, mlajši decki. Medalj državnega prvenstva sta se veselila tudi Tim Zabret, srebro, mlajšimi mladinci, in Svit Koder, bron, mlajši decki. V kakšnem tempu smo zakljucili fe­bruar, predvsem na svetovnem clan­skem prvenstvu v biatlonu v italijan-ski Anterselvi, kjer se je preizkušal naš najboljši biatlonec Klemen Bauer, in ali smo še kaj dodali v našo bero izjemnih rezultatov, pa z razlogom kliknite na našo spletno stran http://www.tsklub--ihan.si/index.html in na facebook pro-fil https://www.facebook.com/SKIHAN Matjaž Pavovec šport Radi se gibamo v naravi, in to v temi! Jamarji raziskujemo temno globino našega planeta. Le malokdo raziskovanje jam primerja z raziskovanjem vesolja. Nekaj podobnosti med raziskova­njem jam in raziskovanjem vesolja sem zasledil v preteklosti. Italijanska astronavtka je primerjala svoj hobi (jamarstvo), s službo (raziskovanjem vesolja). Poleti v vesolje niso le ‘mo­ški’ poklic. Ljudje se locimo po spo­sobnosti in ne po spolu ali nacionalni pripadnosti. Pod zemljo se vrnemo v la ob 7. uri na Jamarskem domu. Vzeli smo nujno jamarsko opremo, da smo se spustili preko vhodnega brezna do postavljenih vrvi. V prtljažnik dru­štvenega vozila smo dodali še del po­tapljaške in raziskovalne opreme, ki jo po vsakem potopu nesemo iz jame. Vecji del opreme je potapljaca cakal v jami, od jeseni. elektronskega signala. Da ne govorim, da sem bil brez stika s kolegom v sifo-nu. Pripravil sem se na pet ur cakanja. Nekdo pac mora pocakati ob jezercu, saj se potapljac lahko vrne prej in bo rabil pomoc. Priti mora do suhih obla-cil in toplih napitkov in še do cesa. V tej fazi sem si pomagal z vesoljsko teh­nologijo! Oblekel sem si nizkocenov­ Odlicni tudi pri organizaciji namiznoteniških tekmovanj V športni dvorani v Komendi smo organizirali letošnji 3. odprti turnir RS v namiznem tenisu za clane in clanice. namizni tenis Nastopilo je 48 cla­nov in 22 clanic iz 16 slovenskih na­miznoteniških klubov. Ob že znani in odlicno uigrani vodstveni sestavi tekmovanja ter naših sodnikov, ki so skupaj s starši naših tekmovalcev in tekmovalk tudi pomagali pri pripravi dvorane, je samo tekmovanje poteka-lo brez težav. Izostali pa niso niti tek­movalni uspehi. Po uvodnem delu tekmovanja, kjer so se tekmovalci in tekmovalke pome­rili v izžrebanih tekmovalnih skupi­nah, so se v finalni del, kjer so igra­li na izpadanje, od naših predstavni­kov uvrstili Mitja Zavec, Klemen Jaz-Logatec) ter na koncu osvojila je bro-nasto odlicje. V Novem mestu je potekal 2. odpr-ti turnir RS za mlajše kadete in kade­tinje ter za mlajše clane (U21). Iz na­šega kluba, NTS Mengeš, se je tekmo­vanja udeležilo 15 tekmovalcev in tek­movalk. Pri mlajših kadetih je Luka Jokic osvojil drugo mesto (finalni dvo­boj je izgubil s tesnim izidom 2:3), pri mlajših kadetinjah je Neža Pogacar Žun osvojila 5. do 8. mesto. V katego­riji U21 je Rok Trtnik osvojil drugo me-sto, med osem najboljših sta se uvrsti-la še Aljaž Frelih in Nejc Erjavec. Pri clanicah U21 je Ana Tofant osvojila Najboljši v clanski konkurenci 3. OT RS v Komendi, med njimi z osvojenim 3. mestom Simon Burja na vrhu brezna nad sifonom bolj prvinski nacin sodelovanja. V preteklem letu smo brali clanke, da je Evropska vesoljska agencija (ESA) izvajala usposabljanje za astronavte vseh vesoljskih agencij v Sloveniji. Pricakovali bi, da se bo zanima­nje novinarjev za jamarske raziska­ve povecalo, pa temu ni tako. Lahko bi se kdo vprašal, kdo so dekleta in fantje, ki odkrivajo temne globine Ze­mlje v Sloveniji. Ocitno bomo mora­li jamarji še naprej sami pisati o svo­jih odkritjih. Raziskovanje za sifonom v Habeck­ovem breznu, januar 2020 Brezno leži blizu Crnega Vrha nad Idrijo in je globoko 340 m, v spodnjem delu jame transport opreme otežu­je 300 m dolg ozek meander. To zah­tevno raziskovanje smo domžalski ja­marji pripravljali že od oktobra 2019. V društvu smo organizirali dve ve-cji transportni ekipi, da smo nesli po­tapljaško opremo do sifona na dnu jame. Spust v brezno in povratek na površje lahko primerjamo z vzponom na Triglav. Kolicino potapljaške opre-me lahko merimo v kilogramih, teža doseže okoli 50 kg. Oktober 2019 je bil suh, novembra pa se je zacelo deževje. Ob prvem dež­ju je potapljac že zaplaval v sifon in se hitro vrnil. Prišlo je do zapleta z opre-mo v sifonu. Voda je prišla v torbo z raziskovalno opremo. ‘Utopili’ smo laserski daljinomer, prenosni racu­nalnik in baterijsko vrtalko. Razisko­vanje smo prekinili. Pozneje se je de­ževje stopnjevalo in voda je veselo te­kla skozi podzemne kanale. Ob visoki vodi so vodni tokovi mocnejši in bi bil potop mocno otežen. Dolgo smo ca­kali na zimski mraz, ki ustavi gibanje vode na površju in voda v jami upade. V torek, 14. januarja, je potapljac preveril stanje opreme v jami in nivo vode v sifonskem jezeru. Vse je bilo nared za potop. V soboto, 18. januarja 2020, je bil ‘pravi’ dan za nadaljevanje raziskav za pritocnim sifonom. Mala ekipa domžalskih jamarjev se je zbra- Do parkirišca nad Crnim Vrhom smo se peljali brez postanka. Lahko si mislite, da smo bili zadržani v be-sedah. Vsekakor v naših razgovorih ni bilo humorja, še posebej ne crne­ga. V zraku se je cutilo, da gre za re-sno stvar. Glavni cilj jutranje podporne eki­pe je bil transport opreme in pomoc potapljacu pri pristopu do sifona. Na-prej bo potapljac odvisen od svojih sposobnosti in opreme. Potapljac, ki je hkrati odlicen jamar in kot tak clan DZRJ Simon Robic Domžale, je Simon Burja iz Krašnje. Za zacetek se je mo­ral potopiti v sifon v dolžini 120 m, globina sifona je 30 m. Ko bo priplaval iz vode, bo plezal v steno za sifonom. Simon Burja se je umirjeno pripravil na potop, ob 11.45 je izginil v sifonu. V jutranji podporni ekipi sva bila Simon Kurnik in pisec tega besedila. Simon Kurnik je jamar in prosti ple­zalec. V zadnjem letu je preplezal vec kaminov v tej jami. Kamini so navpic­ni preduhi, v katerih jamarji napredu­jemo v alpinisticni tehniki. Skupna višina preplezanih kaminov se suce okoli 100 m. Velika vrednost teh raz­iskav je, da smo dolga desetletja ja­marji samo gledali crne luknje v stro­pu, zdaj pa ima jama dopolnjen nacrt z izmerjenimi novimi deli jame. Simon Burja je za sifonom preple­zal slap in sledil rovu. Nato je priple­zal še do vzporednega rova v steni. Oba rova se na žalost zakljucita po skupno 150 metrih. Po opisu je na tem nivoju vec ožjih vzporednih rovov, ki so za jamarje v potapljaški opremi ozki. Za podporo smo imeli v dopol­danski ekipi še dve jamarki, ki sta se spustili prek vhodnih brezen do globi­ne 200 metrov. Dami sta sicer jamar­ki, vendar si morata nabrati še prak­ticne jamarske izkušnje. Postopnost je kljuc do varnega raziskovanja ‘temne strani’ Zemlje. Okoli 12. ure sem ostal sam v mr­zlem, temnem in mokrem okolju kra­škega brezna, vsaj dve uri od prvega no bundo in se zavil v astrofolijo. Mi-mogrede, ta tanka folija je bila razvita ravno za potrebe zašcite raziskovalcev vesolja. Nekaj casa me je zeblo, po­zneje sem sam sebe toliko osušil, da je oprema zacela delovati. Problem so bila mrzla stopala, sezul sem si škor­nje, scasoma je pomagalo. Cakal sem na klic s površine jeze­ra ... V popolni temi sem zaslišal glas, vesel sem skocil na noge in se opremil z jamarsko opremo. Zacelo se je doga­jati! Potapljac je na dvižno vrv obešal opremo, in ko je bilo vse varno nad si­fonskim breznom, je Simon sam sple­zal iz jezera do vrha prve stopnje. Rav-no v tem casu sta v jamo prišla clana popoldanske podporne ekipe: Andrej in Primož. Potapljacu sem skuhal kavo in caj. Simon se je okrepcal in že je za-cel pripravljati opremo. Del potaplja­ške opreme smo morali pustili v jami. Iz jame nesemo samo nujne stvari, re-cimo potapljaško obleko in dihalni aparat zaprtega kroga dihanja (rebre­ather). Ob 18. uri smo se podali po sto­pnjastih breznih in meandrih skozi jamo na površje. Simon in jaz sva bila rahlo podhlajena, kar cloveku dela v zacetku plezanja nekaj težav. Srce raz­bija v prsih kot zvon v zvoniku, po­zneje se clovek oznoji in srce se umi­ri. Težke transportne torbe so se okle-pale gravitacije in le stežka smo pre­magovali njihovo navezanost na te­žnost. »Ven, gor, iz jame,« so bile moje misli, ki jih ni bilo konca ‘debele’ tri ure. Uspeli smo! Aleš Stražar tudi naš Andraž Avbelj (prvi z desne) bic, Aljaž Frelih, Rok Trtnik, Andraž Avbelj in Nejc Erjavec. Žreb je dolocil, da sta se v dvoboju za uvrstitev med osem pomerila domacina Rok Trtnik in Andraž Avbelj. Boljši je bil Andraž Avbelj, ki je v cetrtfinalu premagal tudi Crta Lovra Grm Urbancica, ki si­cer tekmuje v tujini. V polfinalu je An-draž Avbelj izgubil s poznejšim zma­govalcem turnirja Tomažem Pelcar­jem in osvojil bronasto odlicje, kar je njegov najvecji uspeh v posamicnih tekmovanjih v clanski konkurenci. Prav tako je lep uspeh dosegel mladi­nec Mitja Zavec z uvrstitvijo v finalni del tekmovanja. V kategoriji clanic so nastopile Ana Tofant, Tara Kobetic in Brina Markic. Tara Kobetic je v predtekmovalni sku­pini premagala nosilko Laro Opeka (NTD Kajuh Slovan) in Evo Dominik iz Maribora ter osvojila 1. mesto. V final-nem delu tekmovanja je v prvem kro­gu premagala Špelo Trelec (NTK Ve­sna). Tudi pri clanicah se je žreb po­igral z našima igralkama. Tara Kobe­tic se je pomerila s svojo starejšo so-igralko Ano Tofant v dvoboju za uvr­stitev med štiri najboljše. Uspešnejša je bila Ana Tofant, ki se je nato v pol-finalu pomerila z Nino Zupancic (NTK tretje mesto, med osem najboljših se je uvrstila še Tara Kobetic. Udeležili smo se tudi Jakhlovega memoriala v Ljubljani, kjer je nastopi-lo 22 naših tekmovalcev in tekmovalk (predvsem mlajših in zacetnikov). Pri mlajših kadetih je Luka Jokic osvojil 1. mesto, med osem najboljših se je uvr­stil Andraž Macek. Pri mladincih je Rok Grad na koncu osvojil 2. mesto, med osem najboljših se je uvrstil še Aljaž Goltnik V marcu bo potekala cela kopi-ca mednarodnih tekmovanj v tujini, tudi z našo udeležbo. Naj omenim tek­movanja v Italiji, kjer bo njihov mor-ski turisticni biser Lignano Sabbiado­ro gostil kar dve tekmovanji, na Hr-vaškem (Varaždin), Poljskem (Gliwi­ce) in Španiji (na sloviti Costa Bravi, v kraju Platja D’ Aro). Tudi v marcu bodo na sporedu ne­katere zanimive tekme v 1. slovenski namiznoteniški ligi. V domaci dvora­ni v Mengšu (poleg slašcicarne Flere) se bodo tekme odvijale 7., 14. in 28. marca, nato se bo letošnja ligaška se­zona zakljucila. Vse tekme bodo v so-botah ob 17. uri, vabljeni k ogledu in navijanju. Besedilo in foto: Janez šport Marjan Bolhar koncuje svojo športno kariero Pozdravljeni vsi športni prijatelji klub borilnih vešcin domžale Po 28 dolgih letih tekmovanj, v kate­rih je med drugim dosegel naslednje uspehe: bil 13-krat državni prvak, kot prvi Slovenec kar dvakrat osvojil naslove Oceanskega in Severnoame­riškega prvaka, osvojil je tudi dva na­slova balkanskega prvaka in bil leta 2013 kot prvi Slovenec proglašen za najboljšega borca v kickboxu v vseh clanskih kategorijah v okviru Waka, najmocnejše organizacije na svetu. Ima 3. dan, najvišji mojstrski pas kickboxa v Sloveniji in crni pas v aiki­du. Bil je tudi dvakratni državni clan-ski prvak v boksu in naj mladinec, ve­selil pa se je tudi naslovov najboljšega športnika v obcini Domžale. Marjan Bolhar koncuje svojo športno karie­ro. Za njim je vec kot 300 nastopov, in odlocitev, da ne bo vec nastopal za slovensko wako kickboxing reprezen­tanco, temvec bo vse športno znanje prenašal rekreativcem in tekmoval­cem vseh generacij, je kratek povzetek sporocila, v katerem se Marjan Bolhar zahvaljuje za zaupanje v vseh letih, na kratko pa pove: »Z vami je bilo vec kot super in se vidimo.« Vidimo se na podrocju športa, kjer je Marjan Bolhar tudi ambasador, vidi-mo se v Klubu borilnih vešcin Domža­le, katerega odlicen predsednik je in v katerem že vse svoje znanje, vešcine, voljo in borbenost namenja kot trener. Medtem ko je Team Bolhar poslal izja­vo za medije, je bil Marjan Bolhar na Ar­nold classic strong man v Santa Moni­ci pod patronatom Arnolda Schwarze­neggerja. Namenjeno je bilo najmocnej­šim gasilcem ‘World’s Stronger Firefigh­ter’. Marjan Bolhar s CZR Domžale se je tekmovanja udeležil na osebno povabi-lo znamenitega filmskega igralca in po­litika, ki je v štiridnevnem tekmovanju sodelujoce povabil tudi na ogled njego­ve pisarne in k sebi na vecerjo, Marjana pa je še posebej povabil, da se v priho­dnje oglasi pri njem. V februarju je imel Klub borilnih vešcin Domžale redni 17. obcni zbor, kjer so sprejeli porocila o delu v letu 2019 in program dela za leto 2020, v katerem bo vrsta tekmovanj, med nji-mi tudi boks liga Boksarske zveze Slo­venije, kjer bi se radi uvrstil v finalni del lige, v klubu pa potekajo tudi pri­prave tekmovalcev za bližnje svetov­ne pokale in državna prvenstva 2020. Dobro obiskan obcni zbor je znova po­kazal na uspešno delo Kluba borilnih vešcin Domžale, ki bo pod vodstvom predsednika in trenerja Marjana Bol­harja zanesljivo še uspešnejši. Vera Vojska Foto: KBV Domžale Prevzeli vodstvo v državnem prvenstvu V Kranju je domaci klub X Gym na tekmi ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži gostil Težkoatletski klub Domžale in Jeklo iz Ljubljane. težkoatletski klub domžale Po na podrocju športa v Obcini Domžale, jesenskem delu je prvo mesto v držav-je po tekmovanju povedal: »Letošnja nem prvenstvu zasedala KDU Olimpi-sezona bo ocitno zanimiva povsem ja. Ekipa TAK Domžale je tokrat z izvr-do konca. Z KDU Olimpijo se z vsakim stnimi dvigi postavila enega najboljših krogom izmenjamo na prvem mestu. rezultatov v zgodovini kluba s kar 1418 Predvsem razveseljuje podatek, da niti tockami in se tako zavihtela na vrh. en tekmovalec v prvi ekipi petih tek-Za ekipo TAK Domžale so nastopili: movalcev ni potegnil manj kot 105 kg. Anže Kosmac, ki je v potegu zanesljivo Mislim, da se to v celotni 57-letni zgo­ dvignil 123 kg, v sunku pa je povsem suvereno opravil s 148 kg, Jaka Žagar poteg 106 kg, sunek 135 kg, Tim Mušic poteg 105 kg, sunek 132 kg, Jernej Ore-šek poteg 108 kg, sunek 121 kg, Valen­tin Orešek poteg 107 kg, sunek 125 kg. Tehnicno dovršene dvige je prikazala tudi Petra Pavlic, poteg 72 kg, sunek 86 kg, ki ji je tokratna tekma služila kot trening pred nastopom v reprezen­tancnem dresu konec meseca na Mal-ti. Nekaj osebnih rekordov so popravili kadeti Rok Orešek poteg 64 kg, sunek 70 kg, Blaž Kozjek poteg 61 kg sunek 71 kg in Aleks Prašnikar poteg 43 kg, sunek 60 kg. Ivan Peterca, predsednik Težkoatletskega kluba Domžale in le­tošnji nagrajenec za življenjsko delo dovini kluba še ni primerilo. Pohvale si zasluži tudi Petra Pavlic, ki je ravno sre­di priprav za nastop na mednarodnem kvalifikacijskem olimpijskem turnirju na Malti. Skupaj z Anžetom bosta za­stopala slovensko reprezentanco ko­nec februarja. Zanju je bila današnja tekma samo dober trening. Tudi kade-ti pocasi že opozarjajo nase, cez zimo so se precej okrepili in izpilili tehniko, tako da bodo spomladi na mladinskem državnem prvenstvu verjetno že v boju za medalje.« Pred naslednjim krogom državnega prvenstva, ki bo v zacetku marca, bodo v Težkoatletskem klubu Domžale opravili še spomladanske priprave v Medulinu. V.O. NISSAN MICRA N-CONNECTA • Avtomatska klimatska naprava • Inteligentni kljuc • Usnjen volanski obroc • Parkirni senzorji zadaj • Navigacija NissanConnect OBRESTNA* LET 0% 4ZIMSKE PNEVMATIKE*** MERA 5 JAMSTVA** KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8, 1251 MoravceDelovni cas 08-18, sobota 08-12.Tel: 01 723 12 00 www.nissan-krulc.si Kombinirana poraba goriva: 5,1 – 3,2 l/100 km. Emisije CO2: 115 – 85 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije NOx: 0,0272 – 0,0411 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00011 g/km. Št.delcev: (x1011): 0,08. Ogljikovdioksid(CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovostizunanjegazraka.Prispevajozlastikcezmernopovišanimkoncentracijamprizemnega ozonadelcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Veljaob nakupuvozilaNissanMicraprekoNissanFinanciranjazaobdobje12 mesecevvprimeru akcije50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnegafinanciranja. **Brezplacno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan MICRA z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new” oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. ***Do 4 zimskih pnevmatik je kupec upravicenob nakupu vozila Nissan MICRA in velja z akcijo CashPlan z Nissan Financiranjem. Akcija velja do 31. 3. 2020.Nissansipridružujepravico,dapredcasnozakljuciakcijo alijopodaljša.Slikesosimbolne.Pooblašceniuvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Domov prinesli sedem medalj Clani Savate Kluba Domžale smo se v soboto, 25. januarja, udeležili odprtega Savate prvenstva v Budimpešti. savate klub domžale Klub so zastopali: predsednik kluba in trener Bojan Rusjan, Gaja Napotnik, Mojca Umek, Denisa Magolic, Nik Celan, MihaKralj, Štefan Vukovic, Žan Šubelj in An-draž Rojc ter spremljevalci: Andrej Bre­znik, Bor Kolmanic, Jošt Novak in Staš Podbevšek. Prvi del poti nas je peljal po štajer-ski avtocesti, kjer ni bilo posebnih vti­sov. Na Madžarskem smo razocarani ugotovili, da zaradi goste megle ne mo-remo uživati v razgledu na Blatno jeze­ro. Po približno štirih urah vožnje smo prispeli v Budimpešto. V tem turistic­no sicer zanimivem mestu smo se pelja­li le mimo gradbišc in industrijskih con, tako da naš prvi vtis madžarske pre­stolnice ni bil ravno laskav. Na koncu smo prispeli do nakupovalnega centra, kjer je bila tudi športna dvorana, v ka­teri je potekalo prvenstvo. V dvorani so nas pricakali trije ringi in Savate klubi z vseh vetrov, ki pihajo po Vzhodni Evro-pi in Sloveniji, prišli pa so tudi Italija­ni in Finci ter seveda nekaj clanov ostalislovenskih Savate klubov: Športni klubŠpica, Savate klub Gorenjska in Savate klub Obala. Ko smo odložili prtljago in se ogre-li, so se borbe zacele. Prva se je v boj spustila Gaja v kategoriji 48 do 52 kg. V prvi borbi je suvereno kljubovala bel­gijski nasprotnici. Naslednji se je v ka­tegoriji nad 85 kg s Slovakom spopadel Bojan Rusjan. Tudi mocna krvavitev z nosu, ki mu jo je prizadejal nasprotnik, mu na koncu ni preprecila zmage. Med-tem je v sosednjem ringu Denisa dožive-la svoj ognjeni krst v dvoboju z belgijsko nasprotnico v kategoriji kadetov do 65 kg. Nekoliko pozneje je v boksarski ring v kategoriji do 65 kg prvic stopil Miha Kralj in s tehnicno dodelano borbo su­vereno zakorakal v svet savateja. Kma­lu za tem sta vsak v svoj ring istocasnostopila Nik in Štefan v kategorijah do 80 kg in drugi do 65 kg. Z zagnanostjo no-vinca je Nik preprecil, da bi ga zlomil iz­jemno agresiven nasprotnik s Hrvaške,medtem pa nas je Štefan presenetil s tehnicno zelo dobro izpeljanim dvobo­jem z Italijanom, v drugi borbi pa se je soocil z Mihovim nasprotnikom iz Bel-gije. Žan Šubelj se je takoj za njima spo­padel z madžarskim, pozneje pa še srb-skim nasprotnikom. Dve borbi pozneje se je v ring prvic v svoji obetavni športni karieri podala Mojca in tri runde obvla­dovala hrvaško nasprotnico. Naslednji se je v boj spustil Andraž v kategoriji do 85 kg. V prvi borbi je kljuboval kolegu iz Slovenije, v drugi pa belgijskemu na­sprotniku. Sledila je borba med našo Gajo in Mojco, v kateri je bila SKD že vnaprej zagotovljena zmaga. Udeležbo našega kluba je zakljucil Bojan Rusjan kot ve­dno neuklonljiv z dvobojem s srbskim nasprotnikom. Savate klub Domžale je domov pri­nesel dve srebrni medalji (Andraž inŽan) ter pet bronastih (Gaja, Mojca, De-nisa, Bojan in Štefan). Na tem mestu je vredno pohvaliti vse novince: Nika, Miho, Deniso, Mojco inŠtefana, ki so se že po nekaj mesecih re-dnih treningov podali na veliko medna­rodno prvenstvo in niso razocarali sebe in svojega kluba. Brez strahu so se po­dali v ring in nam pokazali, da na og­njenem krstu ni treba pogoreti. Dobri organizaciji gre zahvala madžarski Sa­vate zvezi- Magyar Francia-box Savate Szövetség in Obcini Domžale za neneh-no podporo pri delovanju našega kluba. Vas zanima, ali bi Savate, znan tudi kot francoski boks, ustrezal tudi vam? Vstanite s kavca in naredite nekaj do-brega zase! Pridite in preizkusite se v najboljši družbi na zastonj Savate tre­ningih v mesecu februarju! Obišcite nas na spletu, instagramu ali facebooku, še bolje, kontaktirajte trenerja na telefon­sko številko 041 545 109. Vljudno vablje­ni! Salut! objave SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. letnik lx | februar 2020 | številka 2 slamnik | 39 objave | pisma bralcev Anica Velepic 6. 11. 1932 Cešenik pri Dobu – 20. 2. 2019 Rodica pri Domžalah in memoriam Anica je bila osebnost veselega, odprtega, socutnega, skromnega, odpušcajocega, vedno dobronamernega in razumevajocega ter naklonjenega duha, saj so ji sojenice mehko položile v zibko srce polno ljubezni, z danostjo spoznanja, da je ljubezen brezpogojna. Prekipevala je od ustvarjalnih sposobnosti in volje ter je bila sposobna udejanjiti karkoli, krasila pa sta jo tudi ponižnost in vztrajna podpornost, da je pomagala gore premikati drugim. Upamo, molimo in verjamemo, da je njena duša našla pravo pot izpolnjenja in da je na nebu zasijala kot svetla zvezda za svojega ljubecega in ljubljenega sina Igorja. V našem skupnem spominu pa se leskece kot ‘biserna dušica’ in s hvaležnostjo se zaziramo v nebo z zahvalo: »O, Bog, hvala ti, da smo jo imeli med seboj, da smo bili deležni njenega prijateljstva in ljubezni in da smo jo lahko imeli radi.« Pogrešamo te, draga, ljuba Anica, pocivaj v miru. Metka Rojc v spomin Sreco Bergant 11. 10. 1926–23. 1. 2020 Konec januarja smo se številni nekdanji sodelavci, sošolci in prijatelji skupaj z njegovimi najbližjimi na kranjskem pokopališcu na Planini poslovili od Sreca Berganta iz Zgornjih Jarš, nekdanjega dolgoletnega direktorja Induplati Jarše.  Poslovili smo se od enega zadnjih najpomembnejših nekdanjih gospodarstvenikov – tvorcev hitrega razvoja domžalske obcine v obdobju od 50. do 90. let prejšnjega stoletja. Naša obcina je bila takrat ena tistih v nekdanji skupni državi, ki se je najhitreje razvijala ter bila v marsicem vzor drugim obcinam in republikam. Sreco Bergant je bil sicer Ljubljancan, toda leta 1950 se je kot tekstilni tehnik zaposlil v tovarni Induplati v Zgornjih Jaršah kot tehnolog v proizvodnji. Nova povojna generacija tekstilnih tehnikov, katere pomemben clen je bil tudi Sreco Bergant, je kmalu zacela tehnološko posodabljati proizvodnjo v tovarni Induplati, ki so jo 23. septembra 1923 sicer zgradili na pogorišcu nekdanjega velikega Majdicevega mlina ceški in nemški industrialci. Tako se je Sreco sredi 50. let skupaj z nekaterimi kolegi vpisal na novoustanovljeni tekstilni oddelek Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in leta 1961 prvi diplomiral kot univerzitetni diplomirani inženir tekstilne tehnologije. Za diplomsko nalogo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1968 je potem prevzel vodenje tovarne Induplati. Tovarna se je potem postopno preusmerila iz bombažne, lanene in konopljine na sinteticno surovinsko osnovo, ki je leta 1973 tudi omogocila ukinitev nocnega dela 350 delavk. Delovni pogoji so bili v tovarni vse do takrat vec desetletij v nekaterih obratih, kot na primer v mokri predilnici in v oplemenitilnici (adjustirna), zelo težki in zdravju škodljivi. Pod njegovim vodstvom so ustanovili tudi nova proizvodna obrata v Mokronogu in Pecah pri Moravcah, prikljucili obrtno podjetje Slamnik iz Mengša in opekarno Radomlje, kamor so potem preselili proizvodnjo šotorov. Z organizirano mocno razvojno službo je tovarna dosegla vidne uspehe tudi v proizvodnji opreme za turizem in mobilnih skladišc ter se s kakovostnimi izdelki uveljavila tako doma kot v tujini. Tovarna je organizirala tudi lastne trgovine v Ljubljani in Beogradu. Za njegovo delo ga je leta 1980 Gospodarska zbornica Slovenije nagradila s Kraigherjevo nagrado. Ob tem je že sredi 50. let tovarna zacela sistematicno skrbeti tudi za stanovanjsko oskrbo svojih delavcev: pomagali so graditi prvo zadružno stanovanjsko naselje v Zgornjih Jaršah in vecstanovanjski blok, zgradili pocitniški dom v Umagu in planinski dom na Mali planini. Zgradili so športni park z nogometnim igrišcem in atletskim stadionom, kulturni dom s kinodvorano ter organizirali tovarniško splošno in zobozdravstveno ambulanto. Tovarna Induplati je bila 40 let resnicno središce celotnega gospodarskega in družbenega življenja, ki je na vrhuncu razvoja konec 70. let dajala zaslužek vec kot 1100 delavcem v vseh obratih.  Sreco Bergant je bil strokovnjak in gospodarstvenik širokih obzorij ter odprtega duha, skromen in tovariški do vseh sodelavcev. Bil je clovek ne samo za tisti cas, vizionar in zato clovek za vse case. Takšne bi potrebovali tudi danes. V spominu svojih sodelavcev, kakor tudi širšega okolja, bo ostal zapisan s svojim delom in vrednotami. OBCINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠCINE NA OBMOCJU OBCINE DOMŽALE ZA LETO 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« ob-javlja Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dedišcine na obmocju obcine domžale za leto 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 30. marca 2020. Številka: 620-1/2020 Datum: 28. 2. 2020   Obcina Domžale Župan Toni Dragar ....................................................................................................... OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA ZA LETO 2020 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavih­ku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Jav­ni razpis za sofinanciranje projektov založništva za leto 2020. Rok za prijavo na javni razpis je možen do 30. marca 2020. Številka: 613-1/2020 Datum: 28. 2. 2020    Obcina Domžale Župan Toni Dragar ....................................................................................................... MALI OGLASI Taxi Domžale - prevozi oseb - Brezplacen odvoz vseh ko­spremstva starejših – najceneje. vinskih predmetov, pralnih t: 040 608 421 strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumula-Inštrukcije, najcenejše: angle-torjev. šcina, fizika, matematika. t: 040 780 078 t: 051 775 200 Bistro Kiwi, Depala vas nudi Nudimo vam razrez cistern za prostor za zakljucene družbe. kurilno olje Možen najem samega prostora. t: 040 872 078 t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-cenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezni­kovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v pri­meru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kon­takt, na katerem je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Življenje ob vodi Kamniška Bistrica je hudourniška reka. Napajajo jo mrzle ciste vode kamniških planin. Najvecji industrijski onesnaževalci so za­radi prenehanja dejavnosti ali z gradnjo lastnih cistilnih naprav bistveno pripomogli k oživitvi biotopov v reki in ob njej. Ni na­kljucje, da lahko obcudujemo vodomca, ki z obrežnega grma caka na ribico, potem pa v nizkem vodoravnem letu nad vodo poleti k naslednji preži. Pa povodnega kosa, ki v žuboreci vodi na recnih pragovih išce vodne žuželke. Tu so še sive caplje, veliki žagarji, vse tri vrste pastiric, obcasno pa tudi kakšna ptica iz družine po­brežnikov, ki se zadržuje na prodišcu pri svoji selitveni poti. V zelenju, ki vznikne na produ, se zadržuje tudi belouška kobran­ka, družbo pa ji dela vec vrst kacjih pastirjev. V vodi pa so tudi lipanji, kleni in potocne postrvi, ceprav se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Vecina naštetih je uvršcena na rdeci seznam ogro­ženih vrst, za katere smo dolžni skrbeti in jih ohranjati. V 60. letih je bila struga Kamniške Bistrice, ki je ob visokih vodah pogosto spreminjala svoj tok, uravnana in ujeta v betonsko korito. Ce so vodarji mislili, da jo bodo ukrotili, jih je namera spodletela. Reka še naprej ustvarja sipine in prodišca, ker se ravna po svoji zakonitostih, drugacnih od naših. Obcina obcasno razkopava in unicuje odložen recni prod, vendar neuspešno. Voda še kar na­prej popravlja clovekove napake. Odlocujoce v obcinski upravi prosim, da prenehajo s temi nesmiselnimi ravnanji ter pustijo ohranjati naravo. Ce pa jih skrbi poplavna varnost, naj nadvišajo zunanje nasipe tako, kot jim nalaga mnenje Agencije RS za okolje v soglasju k ureditvenemu nacrtu Kamniške Bistrice. Jože Nemec Žal je od nekdanje tovarne Induplati in dosežkov Sreca Berganta ter njegovih sodelavcev v procesu slovenske privatizacije ostalo POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU zelo malo. Zakaj se je to lahko zgodilo, je tudi Srecu grenilo zadnja leta njegovega življenja. Franci Gerbec glasilo obcine domžale 40 | slamnik številka 2 | februar 2020 | letnik lx okolje | nagradna križanka kolumna • kam greš, clovek? anton komat POGLED V PATOLOŠKO FIZIOLOGIJO DRUŽBE Samo 250 let nebrzdanega gospodarskega napredka je potreboval clovek, da je v temeljih zamajal ekosistem planeta in s tem ogrozil tudi svoj obstoj. O koljska kriza pretresa ves državne institucije ‘varstva okolja’, vla-ter spoznanja bioloških znanosti, kot sta narave in pri prelaganju posledic na pri-šljave. Njihova aroganca in ignoranca sta planet, razvitost ali nera-de nimajo vec pojma, kaj se dogaja, teh-genetika in epigenetika, so nam odstrli hodnje generacije. Toda prihodnji rodovi brezmejni, saj so politiki zgolj njihove zvitost vsakomur prinašata noznanost ter ekonomija pa ne poznata popolnoma drugacen pogled. Nenado-nimajo danes niti volilne pravice niti ku-marionete. Revšcina? Koga briga – po­nekatere znacilne in tudi rešitve. Tehnoznanost, ker še vedno te-ma zremo v svet, v katerem so naravni pne moci, ker so premladi ali pa še niso membno je, da saniramo banke, prido­obojim skupne okoljske probleme. Ne-melji na mehanicisticnem pogledu na pojavi nedolocljivi, nepredvidljivi in rojeni, zato ne odlocajo o nicemer. Kdo si bimo tuje vlagatelje in dokapitaliziramo razviti imajo velikanske težave zaradi svet, ekonomija pa zato, ker vztraja pri nenapovedljivi. Nenadoma smo posta-jemlje pravico živeti v strahotno breme podjetja. Lakota? Koga briga – pomemb­erozije prsti, pomanjkanja vode in na-nori dogmi neomejene rasti na planetu vljeni v vlogo opazovalcev dogajanj na prihodnjih generacij? nejše so strukturne reforme, liberaliza­predovanj pušcav, razviti s procesirano omejenih virov. Nevzdržno stanje se zr-odru narave. Kakšna bo predstava, bo to cija trga in privatizacija skupnih dobrin. industrijsko hrano in degenerativnimi cali v izjavi, kot je: »Ko uniciš nekaj, kar komedija, tragedija ali farsa? Kakšna bo Narava je preživela Spremembe sistema? Ni govora, ni alter-obolenji, vsi skupaj pa z unicevanjem je ustvaril clovek, temu pravimo vandali-vsebina, kdo je pisec besedila? Vemo, da hujše katastrofe, kakor native sedanjemu! Prihodnost? – Bolje, rodnosti prsti, izginjanjem gozdov, iz-zem. Ko pa unicimo naravo, temu pravi-ga sami nismo napisali, vemo, da lahko da je ni, naša je vecna sedanjost! Vsi ti pa jo zdaj povzroca clovek, gubo biotske pestrosti, klimatskimi mo napredek.« zgolj spremljamo dogajanje, na katero pa ljudstvu diktirajo tehnicna merila nacina spremembami, grozecimi pandemijami Ob vse bolj ocitni polomiji pa tehno-ne moremo bistveno vplivati. Vemo, da je padce meteoritov, izbruhe bivanja po predpisanih vzorcih. Prisilna in drugimi blagri naše civilizacije. Kljub znanost še vedno ustvarja mit o svoji ne-celo od tega, kje je naš sedež v gledali-supervulkanov, tektoniko uniformiranost in standardizacija vede­temu so ekologija in varstvo okolja v zmotljivosti in predvidljivosti naravnih šcu narave, odvisno, kaj bomo videli in litosferskih plošc, kaoticne nja pa posegata v samo bistvo cloveške današnjem svetu med najbolj zlorablje-pojavov. Deluje kot sodobni deus ex ma-kako bomo slišali sporocila predstave. In evolucije, ki je vedno temeljila na pestro­ spremembe podnebja, toda nimi pojmi, kar je nevaren paradoks. china, kot bog, ki ucinkovito posreduje, naposled vemo, da je od nas samih, od sti kultur, solidarnosti skupnosti, drzni Nevaren, ker ima mec nasilja, s katerim ko vsi drugi odpovedo. Okoljske proble-vsakega posameznika odvisno, katera ali bo preživel clovek? iniciativi in osebni intuiciji posamezni­smo si drznili pokoriti naravo, nabruše-me obravnava kot tehnicne oziroma stro-sporocila velike predstave bodo postala ka. Sedanje clovekovo poseganje v lastne ni obe strani rezila, njegova druga stran kovne probleme. Okoljske težave opisuje del naših spoznanj. Kdo bo dvignil zastor Clovecnost in narava sta v ruševinah, evolucijske temelje nedvomno vodi v ne-pa je nastavljena cloveku naravnost na kot tehnološko okvaro civilizacije in trosi spoznanja, kdo bo odstrl pogled v globi-ker smo posamezniki in naravne dobrine obvladljive posledice, zato se moramo vrat! Narava je preživela hujše katastro-iluzije, da bo tehnoznanost rešila vse ne našega duha? Kot gledalci smo torej postali samo še zaloge, ‘input’ ekonom-vprašati: »Kako naprej?« fe, kakor jo zdaj povzroca clovek, pad-probleme, le dovolj denarja potrebuje. prisiljeni samo opazovati, poslušati in skih kalkulacij. Ob izteku svoje ‘uporab-Jasno je, da moramo uravnotežiti svo­ce meteoritov, izbruhe supervulkanov, Aroganca tehnokracije se kaže kot na-se cuditi. Cudenje kot kategorija duha in ne dobe’, na ‘outputu’ postanemo breme je poslanstvo in svoje pocetje. Ne smemo tektoniko litosferskih plošc, kaoticne stopaštvo v izjavah, kakor so: »Ne vemo statisticna analiza, nedolocenost in ver-‘socialnih transferjev’. Iztrošeni ljudje, ki vec delati vsega, kar zmoremo, dokler spremembe podnebja, toda – ali bo pre-še vsega, toda ne skrbite, vse bomo kmalu jetnost kot kategorije našega razuma, vse izgubljajo vrednost na trgu delovne sile, ne spoznamo, kaj sploh smemo. Ker ne živel clovek? Zato nehajmo govoriciti o dognali v prihodnjih raziskavah!« Skrat-to so elementi gromozanskega preobrata torej starejše generacije, bolniki in de-obvladamo posledic clovekovih dejav­varovanju narave in zacnimo že enkrat ka: »Mi zmoremo vse!« Sanje razuma, v zrenju in pojmovanju stvarstva, ki ga lovno manj zmožni so tako cedalje bolj nosti, in ne poznamo dovolj naravnih delovati za preživetje cloveštva. Kajti bi rekel Goethe, kajti danes že vemo, da naša zavest vsekakor mora uresniciti, in grozljivo podobni industrijskim in potro-procesov, moramo ofenzivne strategije varovati se moramo pred samim seboj, nismo sposobni uravnati prav nicesar na to cim prej, ce hocemo preživeti. šnim odpadkom, ki spadajo na družbeno razvoja nadomestiti z defenzivnimi, tek­pred svojim nasiljem, pohlepom, pož-planetu, kajti ljudje še samega sebe ne Vendar ne in ne, elite se na vse pre-deponijo. Cloveštvo je danes bolj kot kdaj movalnost pa s sobivanjem. Naj nam bo rešnostjo, sebicnostjo, brezbrižnostjo obvladujemo. Znamo pa unicevati. tege in tudi z uporabo nasilja trudijo, da prej brez vsakršne vizije. Zaradi nezave-vodilo misel Johna Steinbecka: »Clovek in norostjo. Pomenljivo je zapisal John Omenil sem zastarelost mehanicistic-se to ne bi zgodilo, ljudstvo pa je tako in danja lastnega poslanstva bi lahko govo-je naš najvecji up in najvecje tveganje.« Steinbeck: »Clovek je naš najvecji up nega pogleda na svet, ki temelji na kvan-tako ohromljeno od strahov dnevnega rili o bližajocem se duhovnem zlomu po-Clovek je le v veliki nevarnosti sposoben in najvecje tveganje.« Upanje pa ostaja titativnih metodah dela. Napake metode preživetja ali pa omamljeno od potrošni-sameznika, ki bo postal nemocno orodje izjemnih dejanj, in ko se bo vecina zave­prazno, ce je vecina ljudi brezbrižnih v lepo ponazarja reklo: »Tisto, kar lahko štva in multimedijskih iluzij. Zato clove-v scenarijih elit, suženj, voden s pomocjo dala, da gre tokrat hudicevo zares, bomo svojem konformizmu ali apatiji, aktivna prešteješ, nic ne šteje. Tisto, kar šteje, pa ška civilizacija še vedno vztraja pri koli-digitalnih tehnologij. skupaj zgradili varnejši svet. Za to pa po­manjšina pa nemocno poskuša storiti se ne da prešteti.« Kajti relativnostna te-cinskih kategorijah ustvarjanja dobrin, Tehnoznanstvene in ekonomske elite trebujemo razcvet domišljije in ustvarjal­nemogoce. Ob tem so nemocne tudi vse orija, kvantna mehanika in teorija kaosa pri rasti BDP, pri odlaganju renaturacije so postale prevzetne, necimrne in domi-nosti ter zavzetost, kot jo imajo otroci. . nagradna križanka 1 nagradna križanka 2 Nagrajuje Kulturni dom Nagrajenci, ki so pravilno rešili Marta Ðogic iz Radomelj (2 vstopnici Nagrade podarja: Rešitev križanke je: Franca Bernika Domžale križanko v glasilu Slamnik za ogled filma v Kulturnem domu Kulturni dom Franca Bernika BOBRI NA POTEPU Nagrade: št. 1-2020: Franca Bernika za sezono 2019/2020) Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Trikrat po dve vstopnici za ogled Mateja Vidraja iz Trzina (2 vstopnici Marija Cerar iz Domžal (2 vstopnici za filma v KD Franca Bernika Domžale za ogled filma v Kulturnem domu ogled filma v Kulturnem domu Franca za sezono 2019/2020 Franca Bernika za sezono 2019/2020) Bernika za sezono 2019/2020) 2 Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 3. 2020, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale ali na Kulturni dom nagradna el. naslov slamnik@kd-domzale.si. Franca Bernika, p. p. 2 Imena in priimki ter kraj izžrebanih križanka dobitnikov nagrad bodo objavljeni 1230 Domžale v naslednji številki.