•PROLETAREC" JE
B**
JELAVSKI LIST ZA MISLECE CIIATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»iav Federation, S. P. - - Glasilo Jugo»lovan»ke Socialistične Zvest
PROSVETNE MATICE GLASILO
JI« S« Z.
ST. NO. 1662.
»Ntsr. »M C 1M7. st UM ssm s«ftss «1 CIMssp. ML. m*r tis km si Cm?«u tf >. »■»■
CHICAGO, ILL., 19. JUUJA (July 19), 1939
P..KIi«K«d W—hly ml 2301 S«. L*wnd«U Am.

• LETO—VOL. XXXIV.
Borba med Anglijo in Nemčijo za nadvlado v Evropi
HITLER SE NE MORE VEČ UMAKNITI. — ALI BO ANGLIJA SE POPUŠČALA? — V SEDANJI SITUACIJI KOOPERACIJA MED EVROPSKIMI DEŽELAMI NEMOGOČA
Adolf Hitler je zagaz*l v po-loiaj, v katerem je zanj mirovna politika nemogoča, če u-makne ia svojih baharij, izgubi ugled med svojim ljudstvom, njegova firerska zvezda ugasne iti tretjega rajha bi bilo ko-r. oc.
Vojna edini izhod
Pretil ie »n obljubljal. Nemčijo je oborožil do zob in dobri
.svojo arogantnostjo vse, kar je hotel, brez vojne. Življenske razmere je poslabšal in jih o-pravičil z geslom, da so za f4a-vo Nemčije kanoni boljši kot ma*lo. Življenski standard nemškega ljudstva se je 4e*os spet znatno poslabšal. Kaj je z obljubami, kaj s Hitlerjevo zahtevo, da mora dobiti tretji raih "življenski prostor na <olncu"?
Zdaj. ko bi moral biti Gdansk že pod Nemčijo, ko bi se morrfa Anglija uklanjati že-liam nemške,:a fireria. pa je ' udstvo tretjega rajha uvidelo, d a se Pol js ko naj brže ne bo izbrisalo z zemljevida kot se je (Vho4ovaško. čisto lahko se dogodi, da če bo Hitler vztrajal pri svoji zahtevi za Gdansk, da Ik> šla Poljaka rajše v vojno kot d a bi ga Nemčiji mirno prepustila.
Nemci v skrbeh
Nemško ljudstvo je bilo do nedavna res prepojeno navdušenja za svojega firerja in mu
VEČANJE RAZREDNE BORBE V ZED. DRŽAVAH
verjelo, da bo šel od zmage do zmage ne da b( bilo treba na bojišča, ali da postane Nemčija krvava poljana. Ta vera meri Nemci polagoma splahneva. Mož z marelo v Londonu je Hitlerja nehal '^tolažiti" in mu preti z oboroženo silo Velike Britanije. Hitler jo je proglasil za z loč m ko prvega reda, za sovražnico vsemu svetu. Na Nemce pa £«pelira, da naj nehajo piti alkoholne pijače hi kaditi. S tem prihranjen denar bo šel za obrambo. Nlemci pa radi pijejo in kade. Nekaj je narobe, se pomenkujejo zaupno drug t drugim. Hitlerjeve obljube so pena. Ko gledajo svojo armado v paradah, jih skrbi, če se morda spet n« pripravljajo zanje enako težki, ali pa še težji časi, kot so jih užili v času svetovne vojne in ponižanje, ki je prišlo nanje po vojni.
Kdo bo popustil ?
Hitler, ki je pretil a praviti Anglijo na ko'ena, ki je obljubi opraviti Gdansk pod tretji rajh. ne more preklicati svojih i obljub in groženj^ če bi to storil. bi bil to samomor zanj in za nacizem. On mora po svoji
====f=
Kritizirati in nagajjati je veliko legije kot delati in pomagati
Vsak pokret—dober ali slab, šteje jtoliko, kolikor se zanj izvršuje dela Cerkev ne nič pomenila, če ne bi imela ljudi, ki delajo zartjo. Unije bi bile le na papirju, ako ne bi bilo članov, ki so riski-rali vse, da so nh zgradili.
Vsak klub JSZ, vsako slovensko kulturno društvo, vsaka naša ustanova, je odvisna edino od tistih ljudi, ki so vzeli odgovornost za delo in store kolikor morejo, da njihove aktivnosti rode tudi sadove. Ali vsaj, da organizacija, kateri načeljujejo, ne zamre, pač pa si utira pot v boljše čase.
Cisto lahko ie kritizirati. Delati je težje. Ako bi tisti napredni slovenski delavci, ki se zadovoljujejo zgolj s kritiziranjem, rajše pomagali aktivnostim, bi imeli vsi skupaj toliko pokazati, da bi bili na naš skupni napredek res lahko vs» ponosn«
Prav je, da kritiziramo Ni pa prav samo kritizirati in metati polena pod noge onim, ki hočejo delati.
Albanci v skrbeh |DELAVCI ŠE ZMEROM BREZ
RESNIČNE ZAŠČITE KAKOR SO BILI V PROŠLOSTI
Albanci so v skrbeh zaradi velike,«* italijanskega načrta za naseljevanje v Albaniji. Poseben urad v ta namen je vlada ustanovila v Trstu. V glavnem mestu Tirani je že zdaj velika italijanska kolonija, pojačana z močno italijansko vojaško posadko. Vsa bc'jša dela kanijo dati Italijanom, posebno v industriji in v uradih. Vrh tega Italija navdušuje prebivalstvo na učenje italijanskega jezika.
Izmenjevanje turistov
Iz Zed. d: /av gre na obisk v evropske dežele vsako <'eto približno 390,000 turistov, ki potrošijo blizu 600 milijonov dolarjev. Iz Evrope prihaja v A-meriko povprečno le kakih 50 fsoč turistov na leto. Izjema je ko leto, ko jih prihaja tisoče na *vc-tovno razstavo v New York in deloma v San Franciaco, aH ♦ia ra obe.
Turirtov iz Evrope bi priha-
POBOJI V STAVKAH PRI WPA IN NAPADI NA PREMOGARJE V KENTUCKYJU. — "NE STAVKAJTE PROTI VLADI!" — DELAVSTVO VSEH UNIJ IMA SAMO ENEGA SOVRAŽNIKA
Namesto, da bi kongretj pro-.sojenih na zaporne in denarne blemu brezposelnih posvetil kazni. Governer pomaga kom-
panijam z milico in sodniki z obsodbami.
Tudi odborniki distriktne or-
resnično pažnjo, je s kil eni 1, da bodo nezaposleni delavci našli delo v privatnih podvzetjih najhitreje, ako se jim odvzame ganizacije UMW so bili arebi-
relif in poslabša delo pri VVPA.
Relif je poslabšan in zvišan delavnik pri VVPA, ne pa mezde. Stoti-oČe delavcev je bilo pri VVPA oddovljenih, med njimi 650,000 zato, ker so uposle-ni že po l$. me*eee^ novi zakon pa določa, da se jim mora po 18. mesecih dati 30 dni brez-
rani ter obtoženi upora proti oblasti,'"veVeizdaje in ščuvanja proti miru in redu. OblaH, ki jo kontrolirajo lastniki rovov, je v očrnitev pnemogarjev oglašala, da je dobila pri aretirancih cel arzena I revolverjev, pušk, bomb, bikovk in sličnega orožja. Čudež je le. čemu se tako
ia*i stm mnogo več. ako jih bi' Planih počitnic. Kako naj de- dobro oboroženi delavci niso si-< Unrt™ »r»nn valuta n* lavec. ki je prejemal za vzdr- loma uprli. Verjetno je, da ti-
-*teira orožja sploh niso dobili nego so ga znesli skupaj agenti provokatorji v službi baronov.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO
T
debele s kontroirano valuto ne ,avec« KI Je Pojemal za vzdr-| ovirale. Te namreč dovoljujejo '**vanje sebe in družine le ka- *tega orož i odhod k malokomu in vsota, ki|kih $50 na mesec, živi v takih pri njih, m jo sme vzeti s sabo, pa je pre- "počitnicah"? Kongres se s tem «««*•»♦! n zka. Posel »ni ki iz Nemčije,I ni ukvarjal. Dobi si nai zaposii-Italije, Jugoslavije itd. pridejo tev v privaViem podjetju, pa
bo debro. če ne more, lahko po 30. dneh spet vloži aplikacijo za zaipoditev pri VVPA ali pa za direkten relif.
sem le, če imajo tu sorodnike, kateri jim pomarajo finančno, kajti z vsoto, ki jo smejo vzeti 9 sabo, po Ameriki ne bi daleč prišli.
Premogarji imajo mnogo so-(Nemčijo, ali pa za izselitev vražnikov. Posebno v Kentu-' kam v notranjost Italije. Njiho-ckyju. Governer je proti njim ve domačije dobe Italijani, poti. če bo katastrofalna zanj s svojo milico, sodišča ki dru-in za Nemčijo — nič ne de. U- žbe. Vrh toga so jim smrtno ne-makniti s- ne more, s« ne sme. uami tudi pttnl. V eksploziji
Torej kar se Nemčije tiče, je mir mogoč edino, če dobi zlepa, kar Hitler zahteva.
Kaj stori Chamberlain? Dal (Nadaljevanje na 5. strani.)
DELAVCI V MESNI INDUSTRIJI PRIPRAVLJENI NA BITKO
Pro61o soboto in nedeljo se je vršila v Chicagu konferenca unije delavcev v mesni (klavni-ški) industriji. Udeležilo se je je nad 800 delegatov. Organizatork no kampanjo med delavci mesne industrije vodi poseben odbor CIO, ki je poročal, da je izmed 129,000 delavcev že 78,000 organiziranj naj-
do stavke. Do sedaj so imeli fri-kaški delavci v stavkah s policijo večinoma slabe izkuAnje.
Mnogi napredni litvinaki. poljski in drugi delavci so grajali sklicatelje shoda, ker so povabili škofa, da ga otvori z molitvijo, ker predobro čutijo, da je cerkev med njimi kakor med drugimi priseljenci kafcoli-
večji odstotek pri Armouorjevi	j ških narodov v tej deželi trd-kompaniji. Delegati so poobla- njava nazadnjaMva. časopisi
•tili odbor oklicati stavko, če	so te delavce krstili za *komu-
Armourjeva in druge prizadete	niste'*, dočim je resnica ta, da družbe ne pristanejo v dogo- so baiš komunrdti želeli tak pri-
vor z unijo na miren način.	četek in škofov nastop oglašali
V nedeljo večer se je viflil v	v *yo>ih ,istih-
Chicagu shod teh in drugih de-	Močna organizatorična kam-
lavcev ob ogromni udeležbi O-	panja v Chicagu se že do*go
tvoril ga je z molitvijo katoliški skof Shell. Glavni govornik je bil John L. Lewis. Alderman Rowan, ki je član mestnega sveta za reševanje industrial-nih sporov, je apeliral na družbe in unijo, da naj skilenejo dogovor na miren način. O županu KeMyju je dejal, da je za "new deaT* in sto odstotno z delavci.
To bomo videli, če res pride
NAŠE PRIREDBE
vrši tudi med delavci v tovarnah ipoljedelakih strojev. Par organizatorjev je bilo žrtev gangsterskih atentatov, med njimi eden od prej omenjene unije.
dne 15. julija v premogovniku pri mestecu Providence. Ky. je bilo blizu 30 ubitih.
Dieaov preiskovalni odbor prične z za^lišavanji o "neameriških" aktivnostih 1. avgusta. Svoje delo bo vršil do božiča. Pozval bo predse "komuniste".
Zavarovanje za pogrebnine in dote
V Mariboru v Jugoslaviji de-
Stavke in izgredi
V Ftavkah delavcev pri VVPA, katerim ja bil podaljšan delavnik, ne pa plača, so se.v prošlih par tednih dogodili izgredi, v katerih je tekla kri. Najbolj prizadele so unije AFL. Dosedaj so dobivali obrtmi de-avci pri VVPA mezdo po unij-
pomagati, pod po*ojem. d* ira j po^bnine do v*ot«'l0.000 dm. Iki	V'	"e yei'
ttalija da v najem Nemfiji. V (okro|f $200). Za pombninj^^i?^	A^rU
8vctox w javnorti ,e ie doljro ^ iahko zavaruje \y*klt<lr*vii! Pnvatn^. Povzet j.h. AFL. CIO širijo ve ti. da se to ZK^di. ozi-|^ba ^ ,7. do 70. ]Ma aUro-i^.^i'^^ loma da je.pc>odba med
in Ntmiijo radi Tista že „ I	w ..
njena. V Rimu ao to zanikali.	'"^TI^Va^^/' v hran proti temu napadu
Trst je izgrbil po nemški o- iuje podporna zadruga '4Ljud-jvojirvi Avstrtjr in čehoalova-j^ka samopomoi", katere dalo-?ke skoro vea promet. Kako naj krog je v vw dravski banovini živi? Hitler mu je pripravljen (Sloveniji). Zavaruje samo za
Milica v služb« korporacij
Kot že več mesecev por ne j, je governer države Kentucky dal tudi v tem slučaju operatorjem na razpolago milico, kateri je ukazano uporabljati silo v protektiranju "zvestih" delavcev (akefoov). Uporabljajo jo. Stotine čflanov UMVV so že pretepli, mnoge do nezavesti. Veliko jih je bilo treba poeilati v bolnišnice, oblast pa je istočasno izdala proti njim zaporna povelja, kakor da so oni krivi nasilnosti, ne pa vojaki in de-putiji, ki so jih napadli.
No v« preiskave
Protidelavska ofenziva dobi-
it^iiin J* j /	. ™7Tu organiziranimi brez polnim i l'rot-delavska oienziva aoo
taiuo n,. Za doU zavaruje Ljudska	skupno p0,tavi ; -	tud? v obravnavi z
LiTS"	v bran proti temu napadu na depo tiranje Harrv Rr: ige a i
do 16. len a do vsote 25,000 din..
ki se izplača po dovršenem 21.
naciste, fašiste in druge, ki po- Ampak nekai bo Italija za Trst magajo tom ljudem izpodkopa- morala storiti. Sama mu ne mo-
vati "ameriške temelje".	1 re pomagati. Dati ga Nemčiji	izplavala, zavarovancem na po-
Harry Bridges je tožen ne magari samo v najem pa je to-	grebninah in doti nad 37 mili-
^amo v svrho deportiranja, ne- kot ločitev Trsta od Italije.	j0n0y dinarjev, kar je v tako
go tudi za $100,000 odškodni- M i»a*o! in i se je iznenada našel	kratki dobi lepa vsota.
ne. To tožbo proti njemu in v nemških kleščah in mu bo	-—
drugim vodjem GIO je vložila mogoče še žal, ker jim je po- Vojna V Mongoliji
za in
bedne. Vlada z Roo^eve^n n:i v pr^pitvah za r.ivo pre:. kavo
unija leenih delavcev, ki pripa- magal, da so ga oklenile, da k AFlv.	Anglija bo v tekočem fiskal-
Amerišici komunisti so najbolj smešni v zanikavanju, da so komunisti. S tem si položaj zase v očeh javnosti le poslabša vajo. člani Hitlerjevega bun-da vsaj ne taje da so naciji. O-
nem letu porabita 4 milijarde golije med Japonsko in Rusijo dolarjev za oboroževanje. Na traja že od srede meseca ma-neizogibnost vojne resno raču-|ja t. 1. Kot nobena druga, tudi na in vlada pravi, da je nanjo ta ni bila napovedana. Izjrube
čelu je odgovorila, da ioz-ktn l>re 1 Die ovim kongresnim od-IA zadrujfa	zakon, ki se ga F^vkan-C r- **Vom. ki bo odkrivala aktiv-
bo spremenilo. Vrh trga to nosti • ixiečkar kih" prevratne-stavka proti vradi. česar si Zed. žev. V' ta namen ima posebno države ,ne bodo dopustite Tako "ied komunisti že \-ec mesecev je kongresu uspelo udariti po mnogo agentov provokatorjev, brezposelnih in jih končno pro- ^ *>odo po<em pričali o rzdaj-glasiti Še za "nepatriotifcne",' ^ih in ruvarenjih svojih "ko-ker se ^upirajo" vladi . ..	muniHičnih tovarišev".
Namesto, da se bi posedujoči
Boji v Harlanu
Vojna ob meji V nanje Mon-
že pripravljena.
Stavke pri VVPA niso edini znak večanja ofenzive proti de-
sloj rn njegov kongre« bavila z vprašanjem, kako odpra\iti krizo, pripravljata javno mne-
na obeh straneh so velike. Vr'
boji, naciji in komunisti, zatr- izja\il, da je mnogo prominemt-iujejo pred preiskovalnimi od- nih Francozov, med njimi ugle-bori, da so j>atTiotični in zvesti dni novrrvarji. v službi Nemčije zvezdnati zastavi. Komunisti Par urednikov je bilo že areti-zaeno tudi prisegajo lojalnost ranih. Od Hitlerja so prejeli vi-demokraciji in new dealu. aoke podkupnine za propa-| Nemci na južnem Tirolskem R*mio v prid nacijske imperit-plakajo, ker bodo šiloma ob ^stične politike, svoje domačije. Njihov '"firer"! Sovjetska Unija se otepa zve-in "pokrovitelj" Hitler jih je ze z Anglijo in FVancijo. V Ber-izroČil MutsrolJniju na mik>st 'inu in Rimu »e tega jako radu-in nemilo^. V treh mesecih se jejo. Kaj je Stalinov končni na-morajo odločiti 7.a izaeiitev v, (Nadaljevanje na 4. strani.)
Premier Daladier je nedavno poročilih o njih pretirava Tokio in Moskva. Vnanja Mongo-
lija je sovjetski protektorat.
Nazadovanje rojstev na Japonskem
Na Japjnsikem je bilo leta 1987 na vsakih tisoč prebivalcev m rojstev, lani pa samo 9.26. Vzrok je vojna na Kitajskem. v kateri je nad milijon ja.ponskih vojakov. 66 odstotkov izmed njih je oženjenih.
lavstvu. Dobitla je svoj izrar	nje na veliko protidelavfcko o-
! minuli teden v novem napadu	fenzivo, ki bo enako udarila ves
na unijske rremogarje v Harla-	delavski razred, oziroma nje-
nu, Kv. Kompanije, katerim je	go\> organizacije, pa najsibo-
UMVV trn v peti, zahtevalo	do CIO ali AFL, komunistične
"odprto delavnico", pa naj sta-	ali socialistične. V tej situaciji
ne kar hoče. En premogar je	bi bilo posebno z edin j en je unij bil ubit. veliko je bilo ranjenih, i AFL in CIO v skupno zvezo ab-
in par sto vrženih v ječo ter tfb-	solutno potrebno.
VVaukegan, III.—Piknik klu ba št. 46 JSZ v nedeljo 30. ju-
..	.	J"" v drugem čitamo: MVlada Zad.
hja. K.ub obeta, da bo U izlet,. - • ^^ ... >ul
nekaj poaobnega.
Cleveland, O. — Izlet kluba Delavec št. 28 JSZ na Zomovo farmo v Brooklynu v nedeljo -0. julija.
Štirideset milijard dolga po krivdi sistema kot je
• . . —_____
Poloma ameriškega gospo- ii Rooseveltova administracija, { Ako dolg ie zmerom nara-1 Ubc4jiavanje življenpkih ras-darptva je kriv sUtem kakršen | to bil« zapravljene v obrambo iča, in če uvidimo, da pot, po mer, tedaj bi bile potrošene m»-je. Kapitalistično časopisja ga | sedanjega sistema, ne sa socia- kateri gremo, ne vodi v ishod |ijarde dobro vIoienc Ampak
sedanjega stanja, potem j«	. . , ... o_• . ,
Kapitalizem j. kriv, da je res potrebno, da začnemo mi- Um kot.,m° delg avesne vlade narastel nad sliti, kako se okreniti, da bo negotevost visi nad delavci tn 40 milijard dolarjev in da bo še mo šli v pravilne jšo smer. Ku- farmarji. Socialno sa varovanje zmerom naraščal. Ako bi bile pičen je dolga, ne da bi se s in rasne podpore so le kaplja te milijarde res potrošene za njim gospodarsko stanje dežele v sili. Ne prvo ne drugo le ni sccialivem, ba se moral tega ve- izboljšalo, ne more privesti doreglo stopnje, ki bi bila ljud
pripisuje "newdeal»kemu" so- lizem. cialirmu. "Socialisti od Roose velta navzdol bodo bankrotirali Zed. dr*ave," se glasi naslov v nrkem kapitalističnem listu. In
dri a v potrošila milijardo dolarjev sa socializem'*.
Socialisti niso krtvi krise, ki davi to deželo še deseto leto. "New Deal", ki jo rešuj«, ni socialističen in sa socializem ni
Arma, Kans. — Izlet kluba ie ničesar izdal. Kapitalistično
4t. 27 JSZ in prijateljev v nede- časopisje ga namenoma blati, • lo 30. julija na Novakovo far- dasi bi mu moralo biti bvale-mo, Camp 50.	, ino, kajti milijarde, ki jih tro^
seliti vsak prijatelj ljudskih koristi. Ampak ilo se je sa obvarovanjm kapitalističnih institucij, aa ohranitev njegovih bank, delavcem in farmarjem pa se je s njimi pomagalo le toliko, d s se jih je otelo prve smrti vsled glada in druge pred izgubo kmetij.
drugam kot v nov krah, četudi »tvu jam»tvo, da bo tudi v stl-ima ta deiela večino slata in »kah preskrbljeno, srebra, kar ga je na svetu.	Kapitalistično čssopisje kri-
Kupičenje dolga pomen« ve- či, da Roosevelt uvaja sociali-čanje davkov; pomeni nižanje rem. Nesreča sa ljudstvo te de šivi jonskega standarda. Ako bi
sedanje gospodarstvo pomenilo odpravljanje brezposelnosti in večanje narodnega bogastva,
*ele je, da utrjuje on sistem ka-krien je, namesto da bi bilo 40 milijard res vloienih sa socializem.
V le j in prihodnji ilki
Ali se bo Italiji posrečilo poitalijančiti primorske Slo-vrnce? Ali so sedanje metode uničevanja narodnih manj-lin bolj učinkovite kot one v proslosti? članek o tem je na drugi strani.
Tekma med Anglijo in Nemčijo za nadvlado v Evropi se poostruje. Ali vodi neizogibno v vojno? članek na prvi rtrani.
V čigavo kerist je nastal dolg svezne vlade v vsoti 40 mili;srd dolarjev? Članek na 1. strani, enako o povečevanju razrednega boja, ki dobiva rasmeh na sodiičih, v pi-ketnih vri ta h m tudi v krvi.
Poročilo o takozvanem "slovenskem dnevu" v za-padni Penni je 2. in ' Komentarji" na 4. strani.
Chas. Pogorelec odgovarja v tej itevilki L. Kaferlu na njegov depis v prejinjeni Proletarcu. Tanckov odgovor bo v prihodnji itevilki.
Potopis "Po New Yorku" je iz te izdaje izostal. Nadaljevan bo v prihodnji itevilki.
Zapisnik zadnje konference P. M. za Illinois in Wis-consin je končan v tej itevilki. O bartonski v vzhodnem Ohiu bo priobčen prihodnji teden.
PROLETAREC |
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
aspirant za prihodnjega
IZHAJA VSAKO SREDO.
Udoja Jugo.lov.n.k« Delevtk* TU kov M Druibo. Chicago, lil.
GLASILO JUCOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVE|E
NAROČNINA v Zedinjenih driav«h &a celo loto $3.60; ta pol «ta fl.TS.
za četrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za »ol laU $2.00.
Vsi rokopizi in oglasi morajo biti v nairm uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prloMLtev v itevllki^Ukolega tedna.
PROLETAREC
Workmar'a PublUhinf Co..
Puklizhed every Wednezday by the Jugoslav
Ine. Ee tabli ihed 100€
Editor...................................-..........................Prfr^i/M*1
Buzineza Manager............................-........CharUz Pogorele^
Asst. Editor and Asst. Business Manager......Jes-ph Drasler
--——^ ...... ■>'■-»** -
SUBSCRIFTION RATF.S- ' United States: One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha «2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
Telephone: ROCKWELL 2S64.
CHICAGO, ILL
ne mofem pa prav natančno povedati, v kak namen. Judi tovorniki nam niso tega poja mili.
Pravili to nam večinoma le, da uno Jf ovtmri. Nekaterim izmed
nas je bilo to že prej znano.
I kje drugje pod tlrtho ter I goljufati z vražami odra^ene
pozivu nix> hoteli oddati.! ljudi. Ta ali oni izme d njih du-
Torej Rev. K*b*~naš mali iaplTako ie mm t ovalov nona-
nik iz cerkve na hribu tik »lo-1 doma zmanjkalo, predsednik
v enake ga cUma, ja naato pi in , '^.cvil. Zdelo ae mi je, da ni vcdeL kaj nij reče. Zato je ^noftti/^o fzjiVil, da bo svoj govor skrajšal Nt bo povedal v .aga, kar ja imel na • rcu i*po-np^iti svojemu narodu, je dejal. Pcie^el nekoliko y zgodovi-r\> SI jver.rev ui menJ\ da »o nam i'oznaki dnevi .potrebni.
Aha, šc ! Za župnikom &e-rX Kadar jtailtel unijski delavec, ki je bil ie kdaj aa stavki, bee'* "šerif', g t lahko spre-leti mraz«. Namreč, ako ao ga k J a j jr»'n{ili šerifov! deputijl. ]• Paul v. McNutt, nadkomitar Filipinov. T« »luibo t i šeril, ki je nam govoril, sS
pa je na* Užalil, da jih bomo, ahko poaluMili več na slovcn-i.kem dnavu prihodnje leto.
Tpored s tem ie ni bW končan, kajti pripravljenih je bilo cela vr.ta točk. Predsednik je dejal, da bodo predvajane na pro- tem čim preneha deže-
Poglejmo samo malo okrog sebe po Zed. državah. Vsega je 7 a v*e zadeti, pa j© v»'ic tem u vKinfokrog samo beračenje in b-r.iaetvo na drugi strani.
Po svetu pa vidimo; vse 33 pripravlja drug drugega klati in uničiti. Nikomur nc bo priza-
vati. Ampak oblaki ni.*> obeta-1 nef revo, niti starčkom, otrek o m
Poliijrevaiija nekdaj i n v !M'«laiiji dobi
Potapljanje narodnih manjšin v velike narode je stara stvar. Tudi sistematična potujčevanja že dolgo poznamo. Ampak današnja tehnika se cd nekdanje zelo razlikuje.
V	prejšnjih debah si je kmečka narodna manjšina lahko ohranila svoj jezik iz roda v rod, ker se vlada ni brigala za Šolstvo. Le sti^ti, ki so šli v šole, so utonili v "tujem morju". Na Slovenskem na pr. je cvetelo nemcurjtvo, na Slovaškem madžaron-stvo. Le tisti, ki so ZA v k>le, so uton.Ti v * .ujem morju" Na Slo-celo Poljaki v ipredvojni Nemčiji, katere je skušala kajzerjeva vlada iponemciti, so večinoma cutali zvesti svojemu jeziku.
V	mirovnih pegodibah so bile v varstvo narodnih manjšin »prejete peni ( kriljem »lige narodov posebne določbe, Jei pa ao se tikale le malih dežel, dočim za Italijo in druge velesile niso bile obvezne.
.Nekdaj .-o .»meti člani narodnih manjšin i/heti bogoslužje v svojem jeziku. Italija je to pravico Slovencem vzela. Nekdaj so smele narodne manjšine izdajati časopise v svojem jeziku. V Italiji jim to ni dovoljeno. Nekdaj ao smele narodne manjšine vzdržavati svoje šole. Danes so jim prepovedane. Nekdaj se vlade niso brigale za ljudsko šolstvo. Danes se. Italija hoče vzgojiti slovensko mladino v Italiji v italijanskem duhu in napraviti iz nje šovinistične Italijane. Ves pouk je v italijanščini. Organizirana je v fašističnih mladinskih organizacijah. Vlada jim financira izlete po Italiji. Slovenska imena je portalijamčila, enako imena krajev. Njen cilj je izbrisati slovenstvo iz slovenskega naroda na Primorskem najpozneje v dveh generacijah.
Slovenska kulturna ali kakršnakoli druga slovenska društva so prepovedana. Včasi so bila dovoljena. Poitalijančevanje v Italiji je barbarsko, ampak vlada ga opravičuje s trditvijo, da je to, kar počne, v interesu ItaXje, kateremu se morajo umakniti vsi drugi interesi.
Nemška vlada na Koroškem je ustanovila za otroke slovenskih staršev otroške vrtce, da mladino vzgoji v pronemškem nacijskem duhu še predno bo šla v ljudske Šole.
Kako drastična so potujčevanja v današnji dobi v Italiji in Nemčiji, vidimo zdaj na češkem in posebno v nemškem delu Italije. Musaolini in Hitler sta se sporazumela, da mora nemška narodna manjšina v Italiji izginiti. V nekaj mesecih se morajo • vsi Nemci v Italiji, ki hočejo ostati Nemci, izseliti v Nemčijo. Dve sto tisoč Nemcev je prizadetih. Kdor se noče izseliti, mu bo italijansika vlada vzela dom na južnem Tirolskem vseeno in mu v zameno dala drugieg-a v notranjosti Italije. Vsi na meji morajo biti Italijani po jezdku in mišljenju. Ta način uničevanja nairod-ne manjšine je brutalen in v slučaju Nemcev v Italiji poniževalen za Nemčijo. Ampak če hočeta Rim in Berlin delati skupaj, si marata dajati koncesije. Ko je Hitler po aneksiji Avstrije izjavil, da bo Nemčija za zmerom *ipo*tovalia mejo med njo in Italijo, se je s tem odrekel tudi vlogi pokrovitelja nemške narodne manjšine v Italiji.
Fašizem in nacizem sta torej mora ne samo za ljuelstvo v splošnem, nego še posebno za narodne manjšine. Te morejo ščititi svoje pravice edino v demokraciji. Pod diktaturami so dvakrat brezipravne. Borba proti fašizmu in nacizmu je torej ne samo borba za demokracijo in svobodo ljudstva, nego tud* za človetanske pravice narodnih manjšin.
Na vrhaji »liki _
j« »»davno pustil ia v nadomestilo ga j* Roosevelt imenoval S« ravnatolja novo fodoralno Social Soc ur it f agencije, ki adaj vkljatujo vso IVMM >a varoval ni a »ke ustanovo. Prej jo imel McMuU vaine politično .luibe v Indiari. mod njimi mandat governer ja. Njegova največja lolja jo postati predsednik Zed. driav. Njegovi prijatelji agitirajo sanj fto prilično 4aaa in iagloda, da jo »odaj on e^se najresnejšik aspirantev. Ker ga jo Rooaevolt bas sedaj imenoval v novi urad. »o mnogi ugibali, da jo to morda storil sata, da so is nebi tekmeca in sobi pripomore a tretji termin. Drugi domnevajo, da so je Roosevelt odločil delovati aa kompromisaega kandidata, ki bi bil sprejemljiv aa reakcionarno ir newdoalsko krilo demokratska stranko. V ta namen bi bil baje najboljši aa obe straai McNutt. Je "konservativen" in "rrogreeivon". Ko« governer Indiane so v industrialnih konfliktih ni strašil poslati na stavkarje oboroženo silo.
0 "SLOVENSKEM DNEVU"
pij j John Heinz. Njegov okraj je A?reghciny County (Pittsburgh m okfMca). Torej važna politični osebnost. Navzočim se je za^vgfil, ker fo glasovali zanj rn zadnjih volitvah, da je zdaj šerif, in če slučajno kdo rabi kako pomoč, naj se oglasi pri njemu, bo pomagal, ako mogeče. Ploskanje. Je ponosen, da lahk? govori na »loven, kem <?nevu. Spet ploskanje, in nato jc bilo oznanjeno, da bo govoril tajnik ipittsburškega župana Mr. Scully. Ganljivo je nam
Pittsburgh, Pa. — Slovenski ru, ko se bi imeli postaviti v na-
dan je minul. Imeli smo ga 8. julija v West View parku. Vsi ostali dnevi v letu so nam zdaj na razpolago proslavljati uspehe. Hearstov Pittsburgh Sun-Telegraph je imcil že dan prej pripravljeno za 1. stran poročilo, da je v West View parku 10,000 Slovencev. Tukii slike je imela dotična izdaja (Final Home Edition), namreč portrete naših odličnih mož. Vprašal sem zastopnik J4Proletarca", ako je kdo teh ^narodnih" vodij naročnik Proletarca. "Niti eden." je bil odgovor. Naročeni pa so na "Amerikain^kega Slovenca" in aktivni so v KSKJ in JSKJ."
Petnajst tisoč ljudi je bMo na pikniku, so pravili pozneje ljudem, kateri se ga niso udeležili. Politikom, ki so v službah, ali
ii nič dobrega, zato so začeli ljudje odhajati. Ako bi bflo
vreme ugodnejše, bi bili sklicatelji res »lahko zadovoljni, čeprav je bila udeležba manjša kot pa jo je videl Hearitov Sun-Tektfraph. Vzlic "kiši" »em *o nekaj ča*a mešal med ljudmi In jih vpraševal to in ono. Zdi se mi, da ni po končanem govorniškem programu nihče vedel, kaj je in čemu naj bo "slo-
n ženskam. To »mo videli v mafam v fepaniji in na Kita i-skem. Nezmotljivi sv. Oče Pij pa govoTi o miru in ob enem čemita generalu Francu fn blagoslavlja njegove ter Muvsolini-jeve vojake.
Torej molimo, da nam n»e bo f 3 težje, ker smo "grdfriMd". Seveda *mo. Ampak naš greh je nevednost.
Ozrimo se malo ti:di v naše
venski dan" in komu to koristi. Kižnie so efcčine. Premogarji "Toliko je potreben kot vozu smo bili nt brezplačnih ipočitni-peto ke o," mi je omenil nekdo, cah 10 te dnov. Pa tudi pozneje "Si videl politike? Seveda nas za večino ni bik) de<!a. Pa smo poznajo in na? hvalijo, ker bi; premogarji dobili nekateri po še radi ostali v službah. Vsak en, drugi dva in vt* Čekov, ta
irlas šteje. Morda bodo komu zmed teh-le voditeljev slovenskega dneva, ali pa kakemu njihovemu prijatelju skoman-dirali službo. Si jih slišal, ko so
pa jih bi radi dobili, so ti agitatorji katoliških društev pravili, da nas je nad 50,000 v zapadni Penni — torej samo v Pittsburghu ir\ b'iinji okolici — ki imamo volilno .pravico — potemtakem nevštevši mladoletne in nedržavljane. 50 tisoč glasov ni Sala. Kdor jih ima v pesti in jih lahko komu poljubno da, že nekaj pomeni . . .
Kot je običaj dandanašnji, so bili v odboru ljudje vsako-jakih "prepričanj" — oziroma — brez prepričanj. Izvrševalno ofc'\asrt pa so si pridržali hrvatski komunisti, ki so v ta namen dovolili, oziroma naročili u-pravniku Napreja Matt Spolar-ju, da naj vodi vso stvar. Vodil jo je.
Prireditev jim je kvarilo deževno vreme. Program so morali vsled tega nekoliko spremeniti, kajti ta božji blagoslov je začel nagajati najbolj v ča-
robnih nošah in drugače. Govorniški del sporeda se je izvršil pod streho. Ljudje, ki so poslušali, so morali stati, ker ni bilo kam sesti. Predsednik tega dneva, dr. F. J. Arch, je navzoče pozdravil in izrazil zadovoljstvo nad uspehom. Nato je predstavil tajnika rlovenskcga dneva , voditelja naprejevcev M. SpoVrja, ki je navzoče tudi potzdravll in izrazil zadovoljstvo nad sijajnim uipehom. Ni pa rekel, da na* je tu 10 ali 15 tisoč. To se lahko le zapiše na papirju, ki je navajen vse pretrpeti kar se nenj načečka. Za njim je govoril odvetnik Ludvik Zupančič, ki si ima karije-ro šete ustvariti in je zanj zct'o važno, da pride med cvarod in si išče zaalombe s njemu. Govoril je o vnlinah Slovencev, ki smo sicer majhen narod, vendar pa kz ogromne družine Sk>-
pravil, da ima Hrvatico za že-grditi, da je nas samo v Al!e-n-3, in da,sia izredno veseli, keT jhen.v County 25,000? In ^ame ima čast govoriti Slovencem na velike glave: glavni o.lbomik
vanov. Kakor Srb. bi lahko tudi on vzkliknil: Slovencev in Rusov je 120 milijonov 1 On je ponosen na ta narod, je dejal, rn ga silno vesdi, da slavimo svoj dan za slovenstvo. Res, bilo je nekoliko opozicije, je dejal, ki pa nič ne šteje. Dod»l je *s, da zastopa on ameriško slovensko mladino, ki bo v bodoče skrbela. da bomo imeli vsako leto en dan v >etu slovenski dan.
Ha! Gospod župnik! Predsednik zborovanja oznani, da bo prihodnji govornik Rev. Ke-be, župnik fare Sv. Marije ▼ Pittsburghu. In je res govoril. Vi, socialisti, ki ne verjamete v "enotno fronto", učfte se od Spolerja, Vitkovfca. Rev. Ke-beta, in od glavnih odbornikov KSKJ in JSKJ ter od glavnih odbotrrtic SfcZ. Vi samo zabavljate, mi pa delamo skupaj —
t£ovenskemu dnevu. Izročil je nam pozdrave župana m povedal še nekaj sličnih stvari. Ploskanje.
Govornikom ne bo še konca ne kraja. Slovenci namreč rabimo izobrazbe. Ravno prav, da dežuje. Zdaj moramo biti poj streho in poslušati. Pred ednik trznani, da ne bomo pedali samo moških, nego tudi ženrke. Govornica, ki je pred nami, je Mrs. Mary Coughe. glavna podpredsednica Slovenske ženake zveze. Ker je SfcZ velika re5, smo napeli sluh, da čujemo, kaj nam bo povedalla njena predstavnica. Govori a je o zgodovini svoje organizacije.
Nato je dr. Arch pozdravil fearzoče v imenu JSKJ (SSCU).
Nu, nekdo naj kaj pove tudi v korist delavstva, mar ne? Seveda. To čast je imel John Dec-
man, glavni odfbornik KSKJ. ki je ob enem uposlen od CIO za ____i^blo t ikih delav-

Pacifizem aH hitlerizem
V	Zed. državah je milijone poštenih ljudi, ki hočejo, da se Zed. države ne zapletejo v imperialistično vojno v Evropi, pa bilo zaradi Gdanskega, v obrambo Francije, v korist posesti
Velike Britanije, ali pa magari v vojno med demokracijo jn
fašizmom.	j	! P®
V	kongresu je večina proti vojni, proti Rooseveltovi "enostranski" politiki, ki nas lahko pritira v vojno, proti pomoči, ki bi lahko služila Angliji in Franciji bolj kakor Nemčiji in Italiji. ' *
Nevtralnost torej je, da če Nemčija in Italija nimata enakih prilik, kakoT Anglija in Francija, naj s« prspovs tudi slednjima dvema vso "nevtralno" pomoč. Berlin in Rim s« te naš« pacifistične linije jako radujeta.
Ne v enem ne v drugem skičaju nismo nevtralni. Z današnjo nevtralnostjo in pacifizmom pomagamo Hitlerju in Musso-liniju. Naobratno pa bi pomagali imperializmu Francije In An-(giiije. Ce se bi moralo izbirati, katero zlo je večje ali manjše, bi bilo za ljudstva večine prizadetih dežel vendarle boljl« pomagati onim državam, ki vsaj doslej niso zadušile opozicije v krvi in v koncentracijskih taborih. Nepristransko to ne b! bflo — ampak kdo prav za prav je net?ri*trsf;.«ki ne samo v teoriji, ampak predvsem v praktičnem ozira?
0 Me KONVENCIJI SRPSK0G NAR0DN0G SAVEZAflr
Oglašanje se izplača
V štirinajstih letih (med 19^2-19.15) Je tslsfonski trust potrošil za oglašanje 68 milijonov dolarjev, In to ne za samo tako oglašanje, ki se izplačuje, ampak večinoma za one vrite, ki je v
'bistvu subvencija časopisom, revijam itd., da ne nastopajo proti njegovim koristim.
V Youngstownu, O., je bila 9. julija končana ni. konvencija Srpskog Narodnog Saveza, ki je po združenju postal edina srbska podporna organizacija v Zed. državah. Konvencija je zborovala 11 dni. Štela je 106 delegatov in glavnih odbornikov.
Kandidatov v glavni odbor je bilo nad 60; torej nad polovico Članov konvencije je kandidiralo za glavne odbornike. Bile so tri organizirane liste.
SNS izdaja svoje glasilo dnevnik M8rbobran". Njegov urednik je bil zelo kritiziran »n celo obdolžen prestopkov in zlorabe svoj« avtoritete. Konvencija je skfenfla, da bo v bodoč« volil glavnega urednika jflavni odbor, in n« v«Č konvencija, kakor doslej. IJut boj s« J« vrilil tudi o predlogu, da naj "Srbobran" postane tednfck, ker dnevnik donaša preveč deficita. Večina j« bila, da se dnevnik ohrani.
i Izmed resolucij« j« ena predlagala, da s« naj SNS pridruži gibanju za tretji termin' pred-
sednika Roosevelta. Bila je odklonjena, enako tudi resolucija, da s« pozdravi hrvatskega vodjo dr. Mačka. Z v«liko večino pa je bila sprejeta resolucija,
organizatorja jeklarskih delav cev (SWOC). Dejal je, naj se organiziramo, kajti v slogi je moč, rn da so nam slovenski dnevi potrebni.
Zdaj pa zdaj! Govoril vam bo honorabte Frank J. Lausche, *Judge oS Common Fleas Court," Cuyahoga County, Cleveland, O., itd. Frank je napra vil jako dober vtis, ker je govoril tako, da so «a ljudje * u-žitkom poeluša«li. 2el je aplavz, o katerem je bilo jasno, da prihaja navzočim iz srca. Lausche je res dober politik in nedvomno pozna tudi "truble" naših in drugih »Judi. Naravno, da za JSZ vsfic temu ni agitiral. »Ne verjamem, da kdaj bo.
Govornikov je še mnego. V imenu federacije društev za SNPJ je nas pozdravil njen predsednik John Cipčič. On se je veliko trudil za slovenski dan, <fa5M je hrvatske narodnosti. Torej brat Slovencev tudi po delu, ne samo po jeziku. Matt Spoler ga je j«ko vesel. V imenu federacij« angleško potujočih društev SNPJ je nas pozdravil njen predsednik Mi-chael Kumer. Prikupen mladenič, ki je tudi govoril o vrlinah Dejal je, da je po-
KSKJ in organizator v službi CIO ob enem. Vrhovni zdravnik JSKJ in glavni vodja Slovencev v Pittsburghu vse v eni osebi. Glavna podpredsednica dične SŽZ, ki ima v Pitfuburghu velik vpliv (namreč zveza in njena glavna podpredsednica).
Na pikniku je bilo kajpada veliko članov SNPJ, in nekaterim je bila stvar zelo všeč. Sloga je namreč lepa stvar ;n tudi papež jo propagira, ne samo "Naprej" in Father Kebe. Navzoč je bil tudi Anton Zomik. V tipkanemu sporedu je bil označen za podpredsednika Slovenskega dneva, a na priredbi ni sodeloval. Zdi se ml, da so tudi naši ljudje dobili nagon iskati kaj "novega", kot Američani. Čudežev bi radi, pa je namerilo njih le še več razočaranj, razen za one, ki se ukvarjajo z novimi rečmi in žanjejo.
Ako sem s tem poročilom po-rabH preveč prostora, prosim Čitatelje, da mi to oproste. Gotovo je marsikdo radoveden, kako je bilo in upam, da sem sliko o tem točno podal.
Poročevalec.
Prošnja iz starega kraja, naše razmere itd.
s katero se SNS izreka za slogo _	^
in edinstvo Srbov, Hrvatov in,Slovenccv.
Q.lnvan/>av v eforam Ima in	nosen, ker je SPO\ensaega rvuu.
Slovencev v starem kraju.
Sprejeta je bila tudi resolucija, da bo v bodoče SNS posvetil več Jtgttacije med mladino in podpiral med njo v ta namen športne aktivnosti. Ena sprejetih r«ac*ucij nalaga bodočemu odhwu pomagati 9 pomočjo glasila tudi kampanjam za organiziranje delavc«v y unij«.
Komunisti so im«H na tej konvenciji prav malo vpliva, velHro več pa pirogfesivcf. Pred nekaj leti so hrv*t*k( komufil-sti začeli izdajati za Srb« tist v cirilici ,461obodna R«č", kot na primer po vojtof za Slovence "Dslsvsko Slovenijo" in v no-v«ili dobi pa "Napr«ja". Srbski komunisti ki naprednjaki p* niso dolgo trpeli, da fci jim hrvat^ ski "Radnički Glasnik" nakoval politiko In ao se ločiti od njih.
Praznovanje slovenskega dneva je po njegovem mnenju potrebno. No, govorniška lisba ni Še izčrpana. Ravno prav, da deluje. Posdravil nas je v imenu federacij« druttev SSPZ njen tajnik Louis Karish.
Med oznanjenimi govorniki na tiskanem programu j« bil tudi ftcfioraible M. A. Musman-fro, Judg« of Oommon Plea* fcotlft, AMegheny County, Pittsburgh, Pa., itd. Dr. Arch Je natfi p reč 1 tal pismo, v katerem nas Hortorable Judge Muuman-no pw^rav!Ja in od-žsluj«, k«r ni motfel priti.
Niito j« predsednik dr. Arch poklical na govorniški oder Johna Kvartlfta, gl. predsedni Ra SSPZ, za njim predsednika federacij« društev JSKJ Joseph a Snderja, in George V«-
Barton, O. — N« bom opisoval našega proletarskega življenja in naše beračije, ker to nalogo ipridno rešetajo Joseph Snoy, Louis Pavrinich, Pavle Glagovšek itd. Omeniti pa želim, da je Jože Skof. tajnik dru šiva št. 562 SNPJ, že v drugič prejel prošnjo iz Jugoslavije v cerkven namen. Prvo je okrta čfl v depisu J. Snoy in nekater drugi. Ta poslednja ti-d i ne ame kar tako mimo. Podpisana je cd župnika, kaplana in župa na. Bila je nedvomno iporlana vsem tajnikom društev vseh naših organizacij, od katerih imajo tam naslove.
V bistvu se glaui: Dragi rojaki onstran velike luže, mi smo že veliko skupaj spravili, a ne še zadosti, zato se obračamo tudi na vas, da nam pomagate. Za vse kar boste dali, se vam že v naprej zahvaljujemo in sv. mase se bodo brafe za vas.
Hahaha, bi se Človek lahko krohotal. Saj so slovenski katoličani v Ameriki že s svojimi cerkvami dovolj obdavčeni in preobremenjeni. Kako naj pomagajo neštetim cerkvenim stvarem v starem kraju? Ampak če hočejo, naj le dajo. Kar se mene tiče, gledam skozi povečevalno steklo, pa ne najdem nobenega takozvanega dušnega pastirja, ki bi bil med Slovenci res kaj storili za delavske trpine, ki ves svet vzdržujejo, da lahko pijavk« na njihov račun razkoAno Živijo.
Vem pa, da so taki ljudje, ki pošiljajo sli6ne profcnje, bodisi iiz ameriških ali ftarokrajHkih cerkvenih uHtanov, napredku silovito škodovali. Neuke Mudi strašijo z večnim pogubljenjem v žveplu in smoli, čeprav s« da-
,ri e ni pa morda še nobenega — iz urada za brcrrpo^eJnbb tno zavarovanje. Unemployment In-^urr."<?e je torej vzlič pomanjkljive Ifm. ki bodo s časoma cdprsvljene. jako do^ra tava. Sicer jo kršifo — kot vc3 drutre. ki po liui'4vu v »prid. A č« bi jaz kršil kak zakon, bi ie žandf H ko j po kaZrr izza vogala. rn2mp!oyment insuraice r»mrf-5 mnogim d6?pruje že pol ducs a čekov, pa "tehnič^ra" ovire, da i jih prizadeti delavci ni?i zakrivili.
Res je, da delavci niso v«r|7i <ami lcrivi, nego tudi njihovi takozvani voditelji. Gnjavijo se z dualnimi unijami in v peditiki se koljejo, name.^to da se bi ze-dinili za eno«tno dtf.tvrko politično akcijo. Socialistična stran ka bi bila lahko za vse njih O. K., ker ima dober In izvedljiv program, pa se je ogibajo, kot da bi se okužili z njo.
Joreph Snoy je na konfercnci Prosvetne matice dejal o nji in socializmu, da se .povprečen a-meri*ki deJavec ustrrli kot da ga bo \-sak Čas vrag vzel, če mu priporočaš, da naj deluje za socializem. Nič ne de, ako ti prede pajk v želodcu, ali če imaš samo še Adamovo obleko; obo-ie j« hudo, 1« socializem bi bil *e hujši, četudi bi odpravil pajka iz želodca in ti dal prilož-noi?t do drugih dobrin življenja.
Kaj se je pripetilo Gorenjki *>peli PotovČenovi in njenemu "antu Kljukcu? Je ona živa? ^emu se več ne o^asi? Nekateri smo njeno gorer ličino razumeli in je ns?n bila njena •"i^raha" za spremembo kar všeč. Kadar bo na*e društvo priredilo piknik, jo bom povabil, da naj se ga udeleži, pa
magari s svojim ^liiftšifom". Za kaži pot lahko poizve pri ^ha*. Pr^orelcu, ki je parkTat te bil pri nas.
Louif Bregant.
Visok odstotek smrti
Na Japonskem umre na tiso: orebimlcev v?ako leto 17.44 judi. J?gube v vojni na Kitajskem v t?h odstotkih flteo vštete.
Tole mi ne gre v glavo..*:


•JH t

ZA a j se "Naprep' tako sramuje svoje prednice "Delavske Slovenije" in njenega ur ©d nika ?



PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Dogovorjenega ddve sva ae
\rnila v Novo mesto. Bilo je po-poldne, ko sva stopila i* vlaka. "Morda nas čakata Ž. a vrar jeva." je rekila Angela. Ni ju bi-k). Peljala sva se v hotel, da sva spravida prtljago m si najela sobo, potem pa se sprehajala po metu.
Ze dokaj pozno, ko sva že počivala, je nekdo močno po-trkr«' na najina vrata. Bil sem vsled neprestanega potovanja utrujen, p«a me je to nadlegovanje jezido, da sem zaklel, v-tal In vprašal, kdo razbija in čemu. "Gospod, neka dama je spodaj. Govori samo angleško. In novomeški župan je z njo. Sporočilo imata za vas."
Strela! Kaj naj to pomeni? In cb tako pozni uri. Nekaj se je zgcdiilo. Angela je med tem že vata'a m ee naglo na pr a valjala. Ja-z sem jd kmalu dohitel.
Ko sva »prišla doli, sva ugledala Žagarjevo Peggy vso zaprepadeno. Župan je med tem Z3 odšel. "Tone je zbolel,'* je rekla. "Pečjaki »em ga s Korte-ljevega v bcfnišnico. Silno trpi." Hudo ji je bilo. "Si že večerjala?" jo je vprašala Angela **Ne ie." Sli smo vrh posJop-ja na verando, jo bodrila in naročili večerjo. Tone je menda pil slabo vodo, ali jedel kako pokvarjeno sadje, ali kar že. da je dobil bolezen, ki je lahko nevarna. Nihče na Kartel je vem ni vedel kaj in kako. Videli so le, da je Tone re.-no bolan in da je treba nekaj storiti. Tonetova *estra in Pe?i?y *ta se odipcfljali v Novo merto po e d ravnika. Ta zdravnik je ob enem tudi župan dolenjske metropete. Kako prav je, da zna ravnati z volanom avta tudi Peggv. Kmahi sta bili pri zdravniku. Tonetova sestra mu je pojasnila slučaj. Zdravnik je menil, da je bolezen rojaka rz Amerike lahko res nevarna in se usedel k njima v avto. Dobil je Toneta Žagarja v vellikih bolečinah. Bolezni ni mogel točno ugotoviti. Naj se bolnika takoj pošlje v bolnišnico v Kandfjo, je svetoval, drugače bodo vsi stanovalci hiše pod kvaranteno, dokler se ne dožene, na čem je obolel. Peggy je zdravniku-županu in Tonetovi sestri kar po angleško tolmačila, da bo peljala moža v bolnišnico, zdravnika pa mora itak peljati nazaj. Tako *e je zgodilo. V Kandiji so usmiljeni bratje Tonetu odkazali sobo, zriravnik-£upan jim je pojasnil, kaj je on ugotovil, in nato Fta prišla v najin hotel. 2ui*an je porterju dejal, da rma ie mnogo opravkov. Želel je ile izvedeti, če sva midva ie v meatu.
kajti potem bo radi Žagarjeve brez skrbi.
Peggy je v bolnišnici v Kan-diji morala pojasniti, od kje je njen mož in veliko drugih stvari. Ker ne zna sloveuiako, so poiskali meniha, ki govori aivgie-iko, -Kar razveselilo me je," je rekla, "ko sem videla pred sabo 6!oveka, ki razume naš 'a<ntgleski) jezik."
Povedala mu je tudi, da sta •prišla v Novo mewto dva Američana, s katerima bi morala
zjutraj odpotovati z avlo m proti Dalmaciji. Zdaj pa je on zbolel. AH bo ozdravil do jutra? Menih je bil miren, poslušal je to deikile iz Kentuckyja in jo končno tolažil na starodavni verski način, da je pač božja volja, da njen mož ne gre v Dalmacijo.
Po večerji že dokaj pozno je raju Peggy peljala v bolnišnico. Tone je bil resnično bolan. "Ima legar?" sem vprašal nekoga, ki se mi je zdeJ pomožni zdravnik. Skomignil je z rameni in šel dalje po hodniku.
-Z Žagarjevo leno sva se vrnila v hotel in ji pripovedovala to in ono. Ni ji bilo ja*no, čemu naj se bi božja volja brigata, kdaj naj gre njen Tone v Dalmacijo. Ampak menih ji je to razodel jako resno. Torej morava midva sama naprej, je rekla. Morda je tudi to božja vo-ija.
Zaspati nisem več mogel. Sto in sto m tel i se mi je podilo po glavi. Vstala sva zgodaj. Potrkala sva na vrata sobe Žagar-jeve soproge. Bila je fce napravljena. Skrbi jo radi Toneta, je rekla. Spala je malo. Do 3. zjutraj je lovila bolho. Pri teh živalih ne more spati. Nikdar pnej ie ni videla bolhe. Lovila je to ^pako po postelji tri ure. Končno jo je pograbila in pokončala, dele nato je zaspala.
V bolnišnico v Kandijo smo sli zgodaj. Tone je bil ie zmerom v bolečinah in jako oslabljen. "Vidva pojdita naprej z Vlakom." je nama predlagala Peggv, •'kaj bi Čakala tu." Ampak pustiti prijatelja, to ne gre. Sel sem v pisarno, kjer sta sedela menih in pa pomožni zdravnik, ki je imel nočno h!u-žbo. Taka in taka je stvar, sem mu pojasnil. Vlak odpelje proti Karlove u Ob 10. Tu pa leži moj prijatelj. Ako je resno bolan, črtanem tu, če ne, se z ženo odpeljeva. Menih me je malomarno po.4iHal in nato odvrnil, da je vse v božjih rokah. Nisem navajen takega jezika. Vi ste njegovo bolezen analizirali in ve^te kaj in kako. Torej?
Menih ni hotel odgovoriti.
Oglasil se je pomožni zdrav-
' _
Anglija se na vojno no vso moč pripravlja
nik: "Brez skrbi lahko odpotu-jei. G. Žagar trpi, je hudo bolan, a v nekaj dneh bo zdrav."
"Kaj ti je povedal?" me je vprašala Peggy, ko sem se vrnil iz pisarne. "Ne bo hudega." Poslovila sva se z ženo od Toneta z željo, da kmalu okreva. Peggy pa naju je odpeljala na kolodvor. Nai načrt, da se peljemo v Dalmacijo in na Balkan skupaj v avtu, je šel po vodi. Tone je res kmalu ozdravil. O bolnišnici v Kandiji govori jako pohvalno.
Obljubo Pranju Furlainu, da ga obtičem v Črnomlju, sva morala prelomiti. Kadar človek potuje, šteje vsaka ura. Vsled te nezgode sva zakasnila na ča-su v potovalnem načrtu dva dni. Ni nama bilo za čas, kajti želela sva le, da ne 'bo iz te ne-zarode nikomur nič hudega.
Na peronu so stali ljudje in vlekli na ušesa govorico, ki jim je bila tuja a vendarle ne nemška. Govorile sta Angela in Pegg^ angleško, ne vedoč, da ju motre radovedni »ljudje. Stal sem poleg in koval v mislih načrt za nadaljev anje najine poti. Pristopil je železničar in vprašal: "Kakšen je jezik, ki ga govorita ti dve?"
"Amgleški."
"Kajne, Amerikanki? Ali ju je sram govoriti po naše?" Železničarju sem pojavil, da ne, ampak ena ne zna drugetga kot angleško. "Veš, k nam prihaja vcOiko takozvanih Amerikan-cev, ki vpričo nas govore angleško. Pa se jim prekleto dobro pozna, da ne znajo ne angleško, ne slovensko."
Doupel je vlak iz Ljubljane, pa je moj novi znanec moral na svoje delo.
Z Angelo sva se poslovila od prijateljice iz North Chica?ia in vstopila v vagon.
Vlak je imel od Novega mesta proti Karlovcu samo še dva vagona. DeževaJo je ves dan. Polja, mimo katerih smo se vozili, so bila ožgana vsled dolgotrajne suše. Dež je prišel prepozno. V vagonu se je na vso moč togotiia neka goetilničar-ka, da Hrvati in Srbi vzamejo zase vse, kar je dobrega, Slovenci <pa se morajo voziti v starih škatljah.
Angeli sem pravil o ljudeh iz Belokrajine, s katerimi sem delal v zapadnih državah, v Minnesoti itd. Dež je pršil, da je krajina izgledala kot zastrta z gostim pajčolanom. Nikogar nisva videla na orumenelem polju. V Črnomlju je bilo na postaji par ljudi. Tu blizu, na Otavcu, je doma Jakob Zupančič, ki je bil tiste dni tam na obisku in bržkone v takem vre* menu igral tarok.
Prišli smo v Metliko. Nekoč sem bral o metliškem županu Jutrašu. Ko mu je umrla žena, ji je oskrbel kolikor največ mogoče v takratnih razmerah posveten pogreb m govorifob njenem .grobu. To je bila senzacija.
V Chicagu, v Minnesoti, v Michiganu — vsepovsod, kjer žive Slovenci v Ameriki, je prav gotovo zastopana s svojimi priseljenci tudi Metlika, vas Semič in druge tega okraja. Veliko ljudi je dala Belokraji-na Sloveniji, veliko pokojni Avstriji, veliko Zed. državam in zdaj Jugoslaviji.
Dež je udarjal na šipe, ko smo stali v Metliki. Nikjer nič ljudi, le beje hiše in cerkvice ter zarjavela polja vsled suše. Spomnil sem se povesti Trije rodovi", ki jo je spUal Engel-bert Gangl. Težko je življenje v teh krajih. Ampak so lepi, četudi ne nudijo zadosti kiruha niti onim, ki se tod mučijo v potu svojega obraza od zore do mraka. Ameriški dolarji so jim v veliko pomoč.
Kar mučno mi je bilo iti preko Belokrajine ne da bi se kje ustavili in vpraševal v nji ljudi o življenju, o njihovih težavah in nadah.
AnfJija m> pripravlja aa vojno v vsakem ovir«. Jaia »vejo vojno n«rte», Aa j« n« more nikie doka jati, rasen 7*4. driave » nvedla Je prisilna rojaiko »lutko. InapMi >alo«» m en i« i Je in ftlvil a* armad«, fradl nova ▼•Jn« ••roptan« na« in dan, prebivalstvo pa ve*ba »o k«« P™d napodi i« »raka. Okra m k na mačka preti napadom a plinom imajo km akoro vi prebivalci v AftfHji. Na »liki Jo akopina otrok — par iamod ti«o«ev, katere ti*o kako •« "•j kipoma pripravljanj podaj« v • lučaju nevarnosti napadov is sraka v
Pozor balincarji!
Chicago. — V soboto 22. ju-Hia ob 2. popoldne se zopet vrče balinarske tekme za nagrade. ki jih da Slovenski družabni klub. Tekme se pričnejo in končajo v aotooto. Vabljeni ste vsi, ki vas veseli balinanje.
Odbor.
Zapisnik konference Prosvetne Moriiiicvrnicnoi2Rusiic matice iliinoiskega-wisconsinskega
okrožja
"Proletarac" ne bi mogel ia-
. L	.	______.______H .	hajati brez podpor. Ker »o mu
krajo. Me«»o .o morali .apu.titl takoj i im .o .o t vaje* pojavili	»birajmo pritpevko V
::lr;: ~-plMI(u K ",fWW...... *	t^*™ mIZt
i . » y	i V J
(Nadaljevanje in konec.)
Kulturno delo
Za tem Ivan Molek poda kritte){ referat o našem kulturnem delovanju. Pravi, da zadnjih par let opaža hiranje in nazadovanje našega kulturnega delovanja. Prej smo bolj gojili socialno dramo, katero pa je zadnja leta izpodrinila komedija, ki včasih tudi ni niti komedija, marveč golo klovni-štvo. Kaj je temu vzrok? Ali smo se že izčrpali? Dasi on zadnja leta ni Član stranke, vendar je z nami in mu je težko, ko vidi propadanje na kulturnem polju na račun dobre socialne drame. Potrebno bi bilo več sodelovanja med naselbinami in posvetovanja dramskih odborov ali klubov za izboljšanje programov. Tudi pevski zbori potrebujejo izboljšanja. Včasih smo tudi bolj gojili poljudna znanstvena predavanja kot danes in je potrebno tudi v tem nekaj ukreniti. Ako nimamo sami dobrih predavateljskih moči, akušaj-mo jih dobiti med Američani. Predavanja v angleščini so posebno potrebna, ako hočemo zainteresirati mladino in jo pridobiti za našo stvar.
Diskuzija: Frank Zaitz navaja, da je vzrok hiranja nave-ličanje ljudi, ki so bili nekdaj aktivni, novih moči pa ni. Z dramskimi priredbami so danes večje težkoče kot nekdaj, če hočeš postaviti boljšo stvar na oder, stane denarja za kostume in primerno scenerijo, vstopnina k igram in koncertom pa je ista kot za navaden ples. Ravno pri tem smo veliko zakrivili, da ljudje več ne ločijo vrednosti dobrega programa od navadne veselice. Te težave je opažati povsod, tudi v Clevelandu. Morali se bomo reformirati v tem. skakor tudi glede predavanj* Za PM je to težak problem, katerega bo mogoče rešiti le z osnovanjem boljšega .sodelovanja v posameznih naselbinah kakor tudi med naselbinami samimi.
Možek pravi, da se lahko strinja z obema, z Molkom in Zaitzem. Težave so tudi v VVaukeganu, ker je težko dobiti igralce in tudi avdienco. Na mestu bi bilo, ako bi naše podporne organizacije nudile kakšno finančno pomoč za gojenje kulture. Je za igre, ki po vsebini niso pregloboke ne pre-plitke.
Alpner vpraša Molka, če ima kakšen načrt za izboljšanje kulturnih priredb. Molek odgovori, da ga nima, upa pa, da ga bo mogoče izdelati na podlagi diskuzije.
Simon pravi, da so s programi težkoče, ker ljudje ne razumejo in se tudi ne zanimajo za težje stvari. Tudi z zbori so težkoče, ker je težko dobiti dobrih pevcev, s priredbami pa so veliki stroški.
Alesh je mnenja, da je preveč pesimizma. Zadnja leta smo ie največ napravili s petjem. Dobra stvar so majski festivali tukajšnjih zborov, ki pritegnejo veliko ljudi. Dramo bo seveda treba izboljšati. Med naselbinami se naj ustvari kompeticija; ta skupina naj študira to igro, druga drugo in gre z njo po vseh naselbinah v okrožju.
Oven pravi, da je tudi kulturno udejatvovanje podvrženo socialnim in političnim valovom, kakor vse drugo življenje. Klub št. 1 je veliko napravil s predavanji in na dramskem polju. Z dramo so danes težave, ker ni novih moči, z mladino pa je križ, ker je preveč nestalna. Na drugi strani tudi vidimo, kako reakcija o-svaja naše postojanke z raznimi vabami priteguje v svoj krog ljudi, ki so bili nekdaj napredno usmerjeni, živimo pač v zelo težki in korofuzni dobi. Prva potreba pri nas je, da imamo več družabnosti, da gojimo prijateljstvo; dobra, prijateljska beseda vedno najde odmev v srcu človeka. Kar se tiče naiega hiranja, smo se u-bili tudi s <em, ker smo v preteklosti imeli preveč priredb. On je bil in je za manj, toda za
boljše priredbe.
Musich pravi, da so naše o-vire tudi v tem, ker je preveč trenja in nasprotovanja med naprednimi elementi samimi.
Pugel je tudi mnenja, da smo v drami najbolj nazadovali in da tudi v Milvvaukeeju je vedno več mrtvila. Na vsak način bo treba okrepiti dramo.
Judnich pravi, da bo PM morala rešiti to vprašanje. Njih pevski zbor bi ne mogel obstojati, ako bi ga ne podpiral S. N. D. Govori o raznem delu v zvezi z igrami, posebno s težavami, ki jih ima režiser, ki ima tako rekoč vso priredbo na svojih ramah, mi smo pa le navadni delavci brez posebnega treniranja. Toda pred leti je še šlo, ko je bila vsaka priredba uspeh, pa naj jo je priredil klub ali kdo drugi.
Molek pravi, da je ležeče na vseh nas, da izboljšamo naše programe in priredbe. Potrebno je sodelovanje naselbin. Dostavi. da bi mu bilo ljubše, ako bi na primer SNPJ porabila $4,000 letno za subvenciranje kulturnih aktivnosti namesto za šport, ki nam do danes še ni ničesar prinesel. Toda ako hočemo obdržati mladino, je tudi to potrebno. Upa pa, da se bodo podporne organizacije zavzele bolj tudi za gojenje in podpiranje kulture v smisJu Možkove sugestije.
Stavljen je predlog, da se izvoli odbor šestih članov, dva za vsako naselbino (Chicago, VVaukegan in Milwaukee), ki naj se posvetuje in izdela program za izboljšanje naših priredb.
Garden ima pomisleke glede takega odbora, ker končno se bo morala vsaka naselbina sama podvizati, če bo hotela po-živeti in izboljšati kulturne priredbe. V vsaki naselbini naj se skliče sestanek ljudi, ki so ali so bili aktivni na tem polju in s tem se bo še največ doseglo.
Zaitz vidi umestnost takega odbora. Navaja pismo iz starega kraja glede šestih profesionalnih igralcev, katere je Korošcev režim spravil na cesto in bi radi prišli v Ameriko. Odbor naj bi tudi to zadevo pretresel.
Možek navaja pomisleke glede odbora, ker bodo problem morale v glavnem rešiti posamezne naselbine.
Oven je za aktiven odbor, ne pa za odbor na papirju. Ta odbor naj bi študiral to vprašanje v celoti in naj bi ekseku-tivi JSZ in PM podal svoje sugestije, ki naj bi prišle pred prihodnji zbor.
Predlog sprejet in izvoljeni so: Za Chicatgo Ivan Molek in Joško Oven, za Waukegan Martin Judnich in Andrew Možek, za Milwaukee-West Allis Leonard Alpner in Kristina Podjavoršek.
Pogorelec upa, da bo odbor sodeloval s tajništvom PM. Ba-viti se moramo tudi z ekonomskim vprašanjem priredb. Je mnenja, da bi morala biti vstopnina k igram ali koncertom vsaj nekoliko višja od navadnih plesov —10-15centcv več bi se ljudje ne branili plačati.
Možek je tudi mnenja, da smo naše priredbe preveč ponižali z nizko vstopnino. Prejšnja leta je bilo drugače in so ljudje vsaj lahko po vstopnini razločili kulturno priredbo od navadnega plesa.
Konferenco pozdravi novi tajnik socialistične stranke Travers Ctement, ki urgira navzoče k večji aktivnosti za delavsko in socialistično stvar, Upa, da se bo z nami bolje seznanil in da bomo lahko skupno sodelovali v interesu pokreta in delavskega razreda.
Nato Frank Zaitz poda referat o panslavizmu, katerega so obudili In pričeli siliti v ospredje pittsburški naprejevci v svoje posebne namene. Vsa zadeva z narodnjaštvom je tragična farsa.
Razvije se daljia razprava, katere se udeleže Molek, Možek, Oven, Potokar, Garden. Jeršin, Alesh in Pogorelec ki pravi, da na podlagi diskuzije
Rutk Maria Rukaa« Ja ila prod kakim poldrugim lotom • svojim motom w Ruaijo, kjor so j« po par mosocik
sovjetski tajni policaji arollrali im sa-
*>
4
prli. V hotelu o Moakvi, kjor a ta sta-»ovala, niso vodoli nižaaar, kam in čamn sta iaginila. Za stvar so jo mm-vsol amariaki poslaaiski urad v Moskvi, ki jo po dolgom poizvedovanju dognal, da sta oba v aaporu zaradi ipijonafto. Modtom so jo v Arnoriki tudi izvedelo, da sla ila v Rusijo s poaarajanim potnim listom. Njo so ia zapora izpustili po If. mosocik, ko j pa sa jo zgodilo s njim, sovjetska oblast molii. Mrs. Rnkins jo dobila dovoljenje, da ae ame vrniti v Ameriko. Na sliki je njena kčerka Rutk D. lira-man is prvega zakona, ko žits materino pismo, v katerem ji sporoča, da se vrue k nji.
Rubenaova sta prod odkodora v Rusijo ftivelu v Nevr Yorku.
uvideva potrebo da PM izda proglas o tem vprašanju in ga pošlje društvom za razdelitev med članstvo. Sprejet je predlog, da konferenca apelira na eksekutivo PM in JSZ, da to stori.
Radi pozne ure se predmet o vojni, katerega sta imela odpreti Oven in Garden, odloži na prihodnje -zborovanje PM ki se vrši enkrat v jeseni v VVaukeganu. Določitev datuma se prepusti waukeganskemu klubu in tajniku konference. Ob priliki waukeganskega zborovanja naj se vrši tudi priredba. Eventuelni dobiček naj se deli 50-50 med VVaukeganom in konferenco.
Za tajnika je ponovno izvoljen Anton Garden, kateremu zbornica določi $5 plače za preteklo delo. Zborovanje zaključeno ob 4:30.
Anton Garden, zapisnikar.
IZ KANSASA
Soc. klub št. 21 v Armi iteje le malo članov in še ti so večinoma raztreseni po okoliških naselbinah. Vendar klub skuša biti, kolikor mogoče, aJctiven v naprednem delavskem gibanju. Saj je to edina organizirana skupina te vrste v tem okrožju.
Kot vsak v resnici delavski list, ki ima načela in principe in ki ne obrača plašča po vetru, tako se mora tudi Proletarec boriti za svoj obstanek od vae-ga počet ka. Potrebna je agitacija za nove naročnike, važni so pa v takih razmerah tudi prostovoljni prispevki v tiskovni fond.
Naš klub priredi piknik v nedeljo 30. julija popoldne na 'Novakovi farmi v 50. kempi. Prebitek je namenjen v tiskovni fond Proletarca. Upamo torej, da nas poselite ta dan vsi Pro le tarče vi Čitatelji in somišljeniki iz bližnjih naselbin.
Na vsak'način moramo obdržati Proletarca, ki ga vwa leta tako sovraižijo vse vrste na-zadnjaki in razni "odTešeniki", ki se pojavljajo v naši javnosti od časa do časa pod raznimi ge-sli in parolami. Pri tem pa fma-jo svoje posebne namene, frz-mod katerih eden je, izpod kopati Proletarca. Toda to delajo razni ""kopači" in blufači že nad 30 let, ki pa končno vselej
izkopljejo jamo sami sebi.
Da ni ie popolnoma pozabljen nekdanji rebeLni duh med kansaškimi majnarji, je dokaz, ker še vedno rebelirajo, kadar čutijo, da se jim godi krivica« Zadnja leta so večinoma na "cesarskem" delu. Ker so jim v smislu novih regulacij podal j* šali ure od 77 na 130 mesečn# za isto plačo, $38 na mesec, so v znak protesta ustavili delo. Ko to pBem, stoje v Crawfor4 okraju (popolnoma vsi obrati. Za stavkalo je v protest okrog 2000 delavcev. Vršfli so se pro*. testni shodi in pohodi. Po petih dneh stavke so šli na delo eno uro, da obdrže svoje pozicije, ker vodi tvo VVPA grozi z odpustom vsem, ki zaporedoma zamude več kot pet šihtov.
Ucheležil sem se njih shoda zvečer 12. julija v Arma parku. Navzočih je bilo nad tisoč oseb: možje, žene in otroci, ki so odvisni od dela na VVPA. Med tistimi, ki razumejo situacijo, I vlada resigniranost, ker ne vi-jdijo izhoda iz sedanje mizerije. Nekateri so za "direktno" akcijo, da se zaibrani iti nazaj na delo tistim, ki hočejo delati poa novimi regulacijami.
Na shodu so 'prečitali pisma in brzojavne odgovore od razr nih kongresnikov, senatorjev in governerja ter drugih funkcionarjev na katere so se obrnili za pomoč, da namreč odtane prejšnji sistem 50c na uro in ne kot določa nova regulacija 29c. Razočarani so posebno tisti, ki so šele zdaj zvedeli, da stoji za novimi regulacijami vladna administracija v Washingtonu. Dobro jim je povedal predsednik shoda, Ed. Hartwick, ko jih je spomnil, kdo je izvolil vse te demokrate in republikance, ki jim zdaj kažejo figo. Vi sami, in drugi podobni reveži! je dejal. Ali se boste kdaj kaj naučili?!
Končno so sklenili, da drugi dan ne gredo na delo. Izvolili so odbor, ki naj pozove na sestanek okrajne in mestne oblasti, da bodo nudili tem delavcem moralno in finančno pomoč iproti krivičnim regulacijam. Med seboj so kolektali za gaso-Iin, da se peljejo zjutraj zopet na pohod proti morebitnim projektom, ki bi hoteli pričeti z delom. Glede konca tega brezupnega boja poročam prihodnjič. Le malo upanja je, da bi kongres (ponovno vzel v pretres te regulacije v tem zasedanju* A. Shular.

MILLEITS CAFE
S20S St. Cleir Ave., Cleveland. O.
Fino pivo, vino in iganj«. Vsak petek ribja večerja, ob aobotah kokošja. — Fina poitreiba. Dobra godba.
Kaj bo s Trstom?
Leta 1937 je imel Trst nad 1,000,000 ton izvoznega .prometa, lani pa samo 887,000. Vzrok je, ker gre zdaj izvoz i* Avstrije in Češke na Hamburg in Bremen. Se slabše se godi Reki. Reko lahko glede prometa otme Jugoslavija, Trst pa Nemčija, ki pa zahteva v ta namen gospodarsko in politično besedo nad tem pristaniščem, ki je pod Avstrijo sijajno uspevajo.
IJ$trn to and Advertite over
P1UJNDECH'S YUG0SUV RA0I8
Folk Songz and Music Tamburitza Orchestra
Stati on WWAE, Every Sunday 1 to t 63ft S. Clark St., Chicago — Har. SOM
^IMIIIMMMMMMMIM
!	PRISTOPAJTE K	J
I SLOVENSKI NARODNI < ; PODPORNI JEDNOT1 j
NAROČITE SI DNEVNIK ;
| "PROSVETA-!
Stane ao rolo leto $€.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset tlanov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov ia liat in ta tajništvo ja:
2657 S. Lawndale At«. CHICAGO, ILL.
♦MIMMIMMMMMMMH
	♦...............I......MIHI...................III
ZA LI0NE TISKOVINE	j
VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
	♦.............I.........................I..........
. ti Ajm


^IJtKi
r
»muh«

- —- -------— -
* •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE

T
KOMENTARJI
»Vprašanje sporazuma med Hrvati in Srbi je težavna reč, ker ni prave volje za sodelovanje. • Noben narod pa ne želi biti vladan od drugega, rajše
bi vsak vladal nad drugimi.
«
Italijanski tisk po naročilu vlade "si m pati žira" z nemško zahtevo, da mora postati Gdanak del tretjega rajha. Poljaki ga zahtevajo zase, ker tvori prometni vhod iz Balt&a v.poljsko republiko. Italija zahteva iz enakega razloga francoski pristan Džibuti v Afriki, ker je skozi njega najboljša zveza z Etiopijo. Moralno ni Italija upravičena ne do pristanišča Džibuti, ne do Etiopije, dočim ima poljska republika zgodovinsko in življensko pravico zahtevati vsaj to, da ostane Gdan k to kar je, namreč svobodno mesto, v katerem ima Poljska privilegi j svooodne lu-
ke 9 svojo kontrolo.
*
"Ako hočete, da se potopite hitro, vam ni treba storiti ničesar . . . Ako ste se odločili, da heČete plavati in si re\iti življenje vstopite v delavsko nestrankarsko ligo. Vstopite v politiko na učen način."
Tako med drugim agitira za to ligo Jennie Zimmerman v clevelandski "Enekaporvano-sti". Priznava, da .služi ta liga predvsem za indorsiranje kandidatov demokratske stranke, aio so za "nevv deal". Taka je nova delavska politika na učen način.
*
"Bojkotirajte Hearsta," tako pravijo komunisti. M. Spoler, upravnik "Napreja", je priznal, da je komunist. A je poskrbel, da je bilo v sobotni številki revolver-žurnala "Pittsburgh Sun Telegraph" dvovrstni naslov preko cele strani z bombastičnim oznanilom, da je v West View parku slovenskega naroda ko listja in trave. Slike vodilnih članov slovenskega dneva zavzemajo šest kolon na prvi strani — torej "ogromen uspeh". Na sliki je kajpada enotna fronta — komunist Spoler, dr. F, R. Arch, ki je bil vseskozi oglaša n za
predstavnika JSKJ, in John Dutchman, ki je glavni odbornik KSKJ, a oglašali so ga zaeno tudi kot organizatorja C. I. O. Poleg teh treh je pozdravila "slovenski dan" zastopnica katoliške Slovenske ženske zveze, še en gl. odbornik KSKJ, še več lokalnih odbornikov JSKJ, nekateri v imenu SNPJ, politiki pa so poslušali odbornike "dneva", kateri so jim pravili: "50,000 nas je samo v zapadni Penni, ki volimo, z o-stalimi Slovani vred pa nad sto tisoč. Mi držimo skupaj. Nekaj pomenimo. Lahko odločujemo v volitvah. Spoler se je smehljal. Trik se mu je posrečil, samo dež mu ga je deloma pokvaril. A "ta huda" ploha šele pride. Naj še dodam, da so bile vse omenjene slike v **Sun-Te-legraphu" "pozane", Tuke reči v ameriških kapitalističnih listih nonavadi stanejo precej bakšiša. Tako daleč se je torej že po^reznil "komunizem" tistih Hrvatov, ki so zakulisno ronali "slovenski dan", e
Sicer pa je bila Spolerjeva afera res vsaj teoretično nepristranska. Govorniki so bili sodniki, šerifi, župnik Kebe, glavni odborniki treh slovenskih podpornih organizacij, ki se nazivajo za katoliške, in demokratski politiki rasnih narodnosti, ki bi še radi ostali v službah. Uspeh tega sijajnega dneva je ta, da nas zdaj pozna "ves svet" (v Pennsylvaniji). Vidite, kako enostavno to gre? Piknik — napiši predenj napis "Slovene Day — in ameriško ljudstvo začudeno spozna, da živi tu tudi slovenski narod. K?\o se Spoler počuti, ne vem. Vem le, da je skušal" požeti čimveč tega, kar so drugi sejali svoji kliki v korist. Drugi so delali, on zahteva sadove. *
Ako človek nesebično in pošteno dela leto za letom, ima M. Spoler pravico, da ga sme celo v "Enakopravnosti", ki se smatra za pošten časopis, zmerjati v imenu pittsburškega "Napreja" s "peto kolono".
Drug špolarjev švindel je
DRŽITE JESTVINE SVEŽE IN VARNE ZA VEČ DNI
i 1 *	/T*
Jedila za vroče dni je lahko pripraviti!
Sedaj
pm nori nitki ceni S kub. čevljev model
$14050
Nobenih premikajo-čih dolov v sm valuoia »litemu
•	Stalna liiHMk
•	Nizki obratni stroshi
•	Večletna saaesljiva poetrežha
•	Stalno hranjenje, 1 katerim ga splačata
Prihrani na času — Prihrani na delu — Prihrani denar — Oglejte si ga takoj!
e Kuko lahko je hraniti ▼ poletju jedila v Servel Electnolux plinakem refrigera-torju. Sveže nočivje, aadje, okusno *mr-znjemo solato in priboljAke. ., oavešu-joče pijače . . . domač skdoJed, vse bo Re lahko napravi hitro, s lahkoto in poceni.
Svojstven način zmrzovanja mesa, m-ilja, sočivja in fireoatalih jedil, ki a
ne »kvarijo In poaufte.
LAHKA NABAVA I Malo naptačilo.
(Malenkostni prenosni stro&ki.) Ostalo z valim meničnim računom za plin.
SERVEL ELECTROLUX DEALERS and Public Service Company of Northern Illinois
združenje, On je za združenje samo z njim in zanj. drugače pa je združenje zločin. Tako smo vendarle na lepem dognali, da so bili glasovi za "združenje" res le mušnica, na katere se naj vlovi kaline. Da M. Spoler v "E," glede natolcevanj proti "Cikagu" laže kot je dolg in širok, je bilo pribito v prejšnji števi ki. Ali morda v dokaz hoče citate iz napadov, ki so jih objavljali iz njegovega krožka v "Radničkom Glasniku" in "Delavski Sloveniji"? Morda bi pozabljivcem osvežili spomin.
*
Joško Penko pise v "A. D." z dne 7. julija o gospodarju (pokojnemu Pircu), ki je bil dober in on njemu zvest, kajti prejemal je kruh iz njeiovih rok. VVell. izgleda, da tiste besede Ivana Cankarja — saj boste uganili, katere mislim, še zmerom veljajo. Kruha ne ješ iz rok nikogar, ako ga zaslu-1 žiš. Niti beraču ne pristoja tako hlapčevsko zahvaljevanje za kruh.
• ^
Nemci v Nemčiji trdijo, da je v Sloveniji 50%000 Nemcev in v vsi Jugoslaviji pa 700,000. ^Slovenec" pravi, da jih je v Sloveniji v resnici samo 26,000. Končno besedo o "točnem" števttu bo imel br&kone Hitler prej nego "Slovenec".
»t
Tipično farmarsko dekle"
V farm«rikem mostu Mount Pula-ski, III., •• imeli konte«!, v katerem so določani sodniki iaseli nalogo ia-
DA BOMO NA JASNEM!
j .
Chicago, III. —^ V zadnji številki Preletarca je bil priobčen dopis Louis Kaferleta, ki odgovarja s. Tancku na njegov dopis tikajoč se Konference klubov JSZ in društev P. M, za severovzhodni Ohio.
N^ bi se oziral na dopis, ker ae ta pred vsem tiče a. Tancka, kateri bo najbolj kompetemten odgovoriti nanj. So pa v Kafer-k>vem dpp&u stvari, ki se tičejo podpisanega, in zato te vrstice.
On pravi: **Jaz vem, da so po veČini cleveland.-k a napredna društva v6lanjena pri P. M. in navzlic temu jim ni v na«potje Cankarjev Glasnik pač pa ga podp'rajo, zagovarjajo in branijo, čeravno so bila pred časom poslana neka svarilna pismo od Chas. Poggrelca itd."
Premim L. Kaferlia naj bo tako prijaven da navede vsaj eno tistih "svarilnih" pisem, ki so bila poslana društvom P. M. Bo mnogo •boljše, da se pokaže grc£nfka z njegovim lastnhn grehom kot pa saimo z namiga-vanjem.
Tudi ne bo škodilo ako pove imena tistih, ki dajejo navodila, kaj naj pišejo dopisniki z ozirom na eno ali drugo stvar. Naj omenim, da Kaferle ni prvi, ki to omepja, pač pa je prišlo že več talcih namigavanj.
Zagotavljam L Kaferla, da Pogorelec, niti kdo drugi pri nas ni naročal dopisov, ki bi ae tikali Cankarjevega Glasnika, ali kakega drugega lista. Dopisniki, ki piSejo v Proletarca, so zmožni sami pisati in imajo pravico teraziti svoje mnenje, pa bo^li to kritično rfU pohvalno o Cankarjevem Glasniku, Proletareu, ali o katerem drugem listu. Dokler bo ta svoboda ve-jja(a v tej deželi, bo veiljavna tudi v Proletareu.
Glede društev je pa stvar sledeča: Nekateri tajniki sporoče takoj po lefnih sejah zaključke svojih društev fn pošljejo prispevke, drugri pozneje in nekateri c^-lo v drugf polovici leta, ne da kaj slabega mislili o tem. Naravno, dfi ko sestavljamo fmenffc, se je treba obrniti za informacije na tajnike, od katerih času Še nimamo potrebnih »poročil glede pripadnosti k P. M. Ne verjamem, da je to tak greh, da bi se bilo treba spotikati ob njega tn stvar kazati v drugačni luči kot je. Sicer pa Tancek nikjer ne pravi, da je bil vprašan, "Če so društva g^rardskega okrožja Še v Prometni matfcf \ pač pa, d« je bil vprašam glede društva in federacije, pf i kateri je on ta j-nit, ftovem zakaj je treba zavijati ln stvar Kazati komu drugače kot je.
Tofliko, da se bomo razumerii.
EILEENSToPHER brali i »mod mnogi., najbolj tipičao farmarsko dekle. Ta iast ja dobila 17 latna Eileeu Stopher Njena nagrada ja bila pot v New York, kjar jo na-stopila aa svetovni raastavi kot "kraljica šetve". Slikana ja bila na. postaji v Chicagu.
Kar se tiče ostalerfa dela dopisa, naj odgovore nanj tisti, ki se jih tiče. Po mojčfd skromnem mnenju ni prijatelj Itaferle s svojim dopisom naredil nobene agitacije ne za Cankarjev Glasnik, niti za napredno stvar vob-če. Ampak izrazil je svoje mnenje, kot ga je s. Tancek in kot sem ira jaz. pa bik) dobro ali slabo. Pravico do tega Ima oh kot drugi. — Chal. Pogorelec.
Preveč zavijanj in premalo resnice
Herminie, Pa. — Na prosta vi
slovenskega dneva v Pittsburghu sem prejel kopijo "Napreja". ki ga je razdajal njegov zastopnik. V njemu sem čital, kako se dolži Proletarca, da je škodil kampanji za Kennedyja in napadal natega Zornika.
Te "časti" v Napreju si podpisani ni zaslužil, ker mu ne pridobiva naročnikov, kar se pa na»padov tiče, se jih v "Napreju" ne manjka. Ima jih polno v vsak* številki, Ako bi se hotel človek zmerom le z napadi pečati in jih pogrevati, ki so se vršili skozi zadnjih 30 let pa bi marsikoga zadela pšica. Ampak delavstvo ge je naveličalo čitati take stvari, Ljudje pravijo, da če se ne morejo voditelji' zediniti v kak konkreten namen, kako Jtm naj mi .pomagamo? Vsak zaveden delavec ve, da je kapitalizem izčrpan, in da radi tega trpi okrog 90 odstotkov ljud<5*va. Ampak za odpravo vzroka se nočemo zedinati. Nad 20 let je minuto, od kar so komunisti priče«! 1 kričati proti socialistom, češ, da so na .strani bu rž Vazi je, in E. Kristan jim je bil "puškar". To pa zato, ker je pravilno tolmačil, da država, ki si pribori delavsko vlado, bo morala nadaljevati z obrambno akcijo. To je bilo še predno je nastala sovjetska linija. Ril je v pravem, ker sovjetska Unija se oborožu-je in komuni ti, ki so E. K. napadali, eo sprem en Wi svoje stališče. Precej ljudi USSR je moralo že plačati s svojim življenjem v korist obrambe svoje dežele, torej ne za agresivnost, ali v pomoč kaki drugi deželi. Kot izgleda, se bo Stalin prilagodil docela temu položaju in zato pemsekuclje.
Ml ne kritiziramo socializacijo zemlje, ne industrializarfje v ljudski posesti, obsojamo pa
brutalnost diktature, ki si po-m<v*a dalje s smrtnimi kaznimi proti onim, ki se jo upajo kritizirati. Ako je bil car toliko toleranten, da je poAMjal politične nasprotnike in revolucionarje rajše v Sibirijo kot na Yi-dice, bi se tudi sedanji reiim lahko ravnal enako — posebno še ker ima opraviti z ljudmi, ki verujejo v socializem ki revolucijo, dočim je imel car opravka z resničnimi sovražniki svpje^a sistema. Naj bi tisti, ki kritizirajo Stalinovo taktiko, rajše živi Fpoznaili. da so se motili, kot pa jih ubiti in jih mrtve proglasiti za izdajalce revolucije.
Ako bo StaMnova politika taka, da sklene zvezo med Ruiijo m drugimi državami, ki so še demokratične, potem bo on morda v pravem. Ampak njegovim o»pozfccionalcem, katerim je bilo vzeto življenje n^ bo nikdar mogoče dati zadoščenja, ker so mrtvi. Niso pa pozabili krivice njihovi sorodniki in prijatelji.
Ko čitam Krivickijeve izjave, vidim, da ne delajo diktaturi v Rusiji nobene časti.
Končno, da .poseže m še enkrat nazaj: komunisti se danes na svoj način poislužujejo tsli-Čne poti, kakršno so pred leti predbacivali socialiam aa grešno. Ob vsaki priliki smo jim bili šeidemanovci, mcdonaldi in vse sorte drugih psovk so imeli za nas. Družimo se s kapitalisti >»n buržvazijo — so nam očitali. Sedaj, glejte njih! Namesto, da bi sodelovali s socialisti, so rajše pričeli paktiranja z buržvazijo. V nagrado za to taktiko so dobili Hitlerja. Ako bi bili poslušali socialiste, se jim ne bi bilo treba boriti za demokracijo šele ko so jo v Nemčiji izgubili po svoji krivdi, nego bi jo obvarovali o pravem času.
Tony Setnder, ki je bita pod demokratično republiko članica nemškega državnega zbora, je imela prav, ko je nam predavala, da so frzjrub delavci savni krivi, pred vsem pa tisti njihovi voditelji, ki so pljuvali na demokracijo v Nemčiji in s tem pomagali Hitlerju.
.V<>>na nevarnost visi v zraku. Zed. države se ji bi rade ognile, pa bo nemogoče, če svet spet zap!amti v kianju. Žrtve bodo. Milijone ljudi bo padlo, še več pa bo pohabljenih in ranjenih. MnOga otroci bodo vagublli starše.
Kdo bo vve to trpel m plačal? Delavci in kmetje. Vkleli ste, kakiroe žrtve js morala doprinesti v vojni Španija. Kaj šele, kadar se uige vojni plamen po vfcem svetu. Torej prijatelji, ako niste gluhi in slepi, dajmo se zediniti vsaj v Zed.
■ 1	-
državah za program, ki je lahko aprejomiljiv za ogromno večino. Organizirajmo se za pirogram, ki določa produkcijo za uporabo, ne za dobiček posameznikom. Kako se sedanje lastnik« lahko izplača, ni tcižak p rob lom. Tako trdijo tudi tehnokrati. Učimo se lahko iz po-raaev duavstva v Nemiiji, Italiji, fcpaniji itd. Bodimo teraj tolerantni v vščipc ih.
Anton Zornik.
Konferenčno zborovanj« P. M. bo 20. avgusta v Clevelandu
Cleveland, O. — Zadnji teden aem raspuslal pisma društvom in kluibom, ki so člani Prosvetne matice v našem se-verno-ohij^kem okroižju. Namen dotičnih pisem je, da društva in klubi izvolijo zastopnike za na konferenčno zborovanje, katero se bo vršita v nedeljo aa avgusta V Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek zborovanja ob 9. uri zjutraj. Pričakuje se, da bodo včlanjena društva in klubi upoštevali pisma in po-alali svoje zastopnike na omenjeno zborovanje.
V p Umu je tudi omenjeno, da se bo 16 septembra t. 1 vršil redni občni zbor JSZ in Prosvetne matice v Chicagu, II1. M01 tam sedaj pojasniti, da je bil tak sklep eksekutive JSZ in je bil priobčen v predzadnji številki Proletarca. V zadnji številki Proletarca, ko sem že pisma raz podal pa čitam, da je eksekutivni odbor prvotni skle®) zavrgel in odložil zbor za prihodnje leto. To naj nikogar ne moti, najmanj ipa včlanjene organizacije, Če se zbor JSZ ne bo vršil to leto, je med nami valic temu mnogo problemov, ki potrebujejo resnega razmo-trivanja. Zato je konferenčno zborovanje tako potrebno feot če bi *e zbor vršil, kot prvotno določena Mislim, da se ne bo nihče izgovarjal, češ, ker se zbor ne bo vršil, tudi konferenčnega zJborovanja ni treba in čemu bomo pošiljali zastopnike na istega,
še enkrat: Zborovanje se bo vršilo r nedeljo 20. avgusta v Narodnem domu na St. Clair Ave. Pošljite zastopnike!
Louis Zorko, tajnik.
na teden. Delo in požrtvovalnost sta se izplačala.
Upwno, da se nam fcUMio svobodnejši ko bo "D*l*v-<4ca Politika" še več storila. Več in več za na*e delavstvo, ki m je pričelo tako resno zavzemati za svoje drž#vijefu?ke prsvice.
Delajmo daije. širimo naš list, da bomo tedaj proti volji vseh n&Mh sovražnikov jedrnat in kremenit faktor v javnem življenju povteod: v politiki, v socia'ni h ustanovah in kjer bo še treba.
Delavstvo je velik odstotek jugoslovanskega prebivalstva in ima naravno pravico, ki si jo ho^e izvojevati, da reče svojo besedo povsod, kjer je treba.
441
Naprej" noče resnice
PJttsburški "Naprej" z dne 12. julija piše, da "brez poštenja in stvarnosti se ne pride da-Leč, ker laž ima kratke noge. Nato ugotavlja, da je "Proletarec" lagal, da je "Radnički Glasnik" zapftetem v toibo zaradi obrekovanja rn takih reči, da je bilo par njegovih ljudi a-retiranih itd. "Naprej" pravi, da "Radnički Glasnik" ni zapleten v nobeno tožbo, in da ni bil aretiran nihče od "Radni-čkog Glasnika".
Kdo torej 4aže?
V	"Radničkom Glasniku" z dne junij* j« na prvi stwu podnaslov preko treh kolon v treh vrstah, ki pnavi;: . , ,
"Drugovi Le* Fishor, Laka Filotič ip drugarica Mary Mary Bark bili «|hapeac*i| unijski časnici haa uprav« danih ras koga sdueati unijski Lshoi."
V	poročilu pravi, da so bili omenjeni aretirani in vrženi v zapor okrog 5. pop. in ob 8. zvečer je ie bilo potožene aa vsakega $1000 poroštva, a jih je policija vseeno držala v zaporu do jutra.
Tiskarna, radi katere so bUi aretirani, je bila ustanovljen* sa fc R. G." in kontrolirajo jo isti ljudje sa isti pokret. Bili po aretirani — sodno rečeno -»f zanadi opravljanja, in Če nwp tega krivi, bodo to lahko ffakpt* zali. Mi jim ne privoščimo nič slabega, a po pravici vendarle lahko pišemo, in Če tisto ni bilo rea, kar smo omenili, tedtj j« zlagano tudi dolgo poročalo v "R. G." o samemu sebi in nje* govi tiskarni.
e
ta gleda, da imajo "naprejev-ci" aalo v želodou Louiaa Zor-kota. Nočejo, da bi biti en u-Pravnik "Cankarjevega Glasnika", dasi je bil Zorko znan mi-litant in če ae tve imotim bil včasi celo za sodelovanje • komu« nieti. Zdaj pa v "Jiapreju" brundajo proti njemu da kaj Hi mu očitajo, da igra napram reviji izdajalsko vlogo. Glupo, bi rekel pošten Hrvat! Magarci, bi vzkliknil drugi!
Starman potvarja resnico
AGITATORJI
NA DELU
Sledimo našim načelom poti, ki to jo sačrtall
Vso naročnine, Id jih potijejo aa-stopniki ia dragi agitatorji Preletar-ca, so itete na ba«i polletnih ni|K Namreč agitator, Id pailja celoletno, ja pabulaiaa r tan ma a dvoma polletahna.
Anton Zamik, Hovtniaia, Pa,	SI
Jeni\ie Dagarin, Cleveland, O.	17
Chas. Pogoroloc, Chicago. III.	IS
Aaloa Udovich. U Salle. III	13 Latsfurhale ia Rak, Johnstown,
Pa. ,	11
Mika Krulta, VVillard, Wl».	7 Bartol Yerant, W. Aliquippe,
Pa.	f
Joha Zornik, Datrait, Mich. .	1
Marf Stroj, Ia«banap*IU, I ud.	•
Frank Stih, Sheborgan, Wls.	S
Frank BoHeaar, Pueblo, Colo.	S
Antap Skular, A ras a, Kaas.	4H Anton Tratnik, Diamoa4villa,
W,	4
Jokn Kocin, Girard, O.	«
Angela Zalta, Chicago. III.	4
Leo Brogar, A kron, O.	3
Marjr Oven, £Mca|o, III.	3
John Tor*n, Eljr, Mini*.	3
K. Ercnoinih, Bed t »<Ue, Mont.	S Andrew Lakiaa, San Franclsco,
Calif.	t
Jo«, K rasel, Bprgattstaara, Pa.	2
Ua. Aliuiur. Milwaukee, Wis.	2 Joseph Drasler, Chicago. (II.
Anton Itlaaich, Poataaa, Calif.	t
Mar? Fradel, La treba. Pa.	9
John fcrobol, Cleveland, Q\	%
John Maralt, W. Mineral, ICans.	1
Mux Marta, Baht, Minn.	1
Martin ftaja, Meadovrlands, Pa.	1
John StroH, La Salto, III. ~	1
Loranc Kaučič, Sy«en, Pa.	1
Skupaj a tam iakaaa (4 tadaa, od l|. juaij« da 1». JfMk) n In. Prejšnji iahaa (4 tetine) 17ŠH-
V Prosveti z dne 12. julija piše F. Starman iz Pittsburgba med drugim:
lom po fonda,
Zavertnik ki drugi pionirji, ki ao predvidevali bratstvo, 1*0-brazbo in borbo sa delavske pravice."
Starman potvarja. Zavertnik niti Konda nista učila širiti tako "bratstvo", za kakršnega je on agitirai pod masko "slovenskega dneva", Zavertnik in Konda slovenskih delavoev nista učila vabiti duhovnike za govornike na svoje shode, niti ga nista utitia, da naj ne bo na shodih "nobene politike", kot ao to učili sklicatelji slovenskega dneva, dasi so politiki od nog do glave — pa še kakšni! Delavci so jim 'le lestva sa plezanje kvišku k boljšemu življenju zase, ne sa delavce.
C emu "Naprej" tud? kaj ne pojasni o unijskem »naku,? Tako je navdušen aa ui " ra s svojimi tialwvJ hoče n* njih doki« lavnioe, v drulge tiskarne. A sam je brez unijfke^a pečata Enako "RsdDi^i 0l*sniV\ Kdo tu poet*vi J* 4 ne uiico na glavo"?
Slovensko delavsko gladilo v starem kraju se veseli svojega uspeha
Slovensko socialistično gl«. si)o •Delavska PolHika,\ Id is-h*ja v Mariboru, napreduje v»-lic silovitim te i koča m, ki j ih delavskemu tisku v Jugoslaviji povzročajo sedanje politične jn gospodarske razmere. Pridobila si je v par letih par tisoč novih naročnikov, in to brez kampanje kak rine so v običaju med rasnimi ameriškimi listi.
V izdaji « dne 27, junija piše:
Vrlo se <Jrži naša "D^Havska Politika", Razširila se je med našim delavstvom tako lepo, da lahko res s ponosom gleda na svoj razvoj.
Leto je minulo majnika me-, odkar >o izdajamo trikrat
.2 j.
6i
d^moinpolU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
men, ve le on samsPo<-Tl« fa lo tftjn«?a.M**tai lerjem, 4 ^okaizov ni. KomuinJ-^tična propaganda pojasnj-uj^ da je krWo »a,vla^evanju ^vt med demokratičnimi in Runi jo nezau panvMt v berlaina. Najbrie dr^r druge mu ne zaupajo. Wcer pa so po-fodbe dandanašnji brez ^re<l nosti, ker jih nihče ne izvinu je.
Rooaavalt je bi] V kongresu , J»vojo .predlofo za reformiranje ameriškega zakona o ne-
vtratliKMti poražen- Na škodi M« posebno Frane ti a m Angli ja. časopisje v Nemčiji ^ roti ji »e j« tega zelo radovato.
Priporočite prijatelja^ U A
nareče Prolaiarca
"Hrvctski dan" v Detroitu ten} redkem alavji^posetmcr
Pred osmimi leti je hrvaUki ** Zat°! ker <^rt>r" ne z*n*> duhovnik Su-ter v betroitu or-!!!!_** fir"*e>.nikak. ^urpri^V, .ranitiral prvi "hrvatski dan". (M tedaj jih Hrvati prirejajo
vsako It to v Detroitu in v drugih hrvatskih naselbinah. V Petroitu ga vodij;)' duhovniki. Namen jim je v politiki boj proti Srbiji in za Hrvatsko, gmotno
nego le vesel družabni sestanek, na katerem »e bodo z veseljem spominjali na vse kar so užili dobrega v življenju, posebno Ae starosta Marolt, in »e nadejamo, da <ae bo prijetno spominjal tudi vsega kar je bilo
prinesti dohodke ikfall jŽffV'*? VL j jem. "Slovenski dan" v Penm.	kajti premagal je vse
sv Iva ni j i je bil to rej prvotno hr-I^J? kot «e apo-vat*ka ideja iti verjamem, da so v,ra jx>nia,ja!i organizirati Hrvati — v tem slučaju hrvatski	_
komunisti, ki pa so vzlic temu I ^ i * . i J. . povabili za goVornika pitt*bur-	bo bodočnost so-
škega slovenskega župnika in J cialističnega gibanja
slovenske ter drhjje politike. ' Cbeage, III__Na sejo klu-
Zadnjič v Detroitu se je hr- ba št. 1 JSZ, ki se bo vrtila v vat*ki dan pričel 3 slovesno ma- petek 28 Julija, je povabljen 50. Vrsi!a se je parada in glav- a» avni tajnik soc. stranke Tra-ni junak dneva je bil dr. Je lic, vera Clement, da iarazi svoje ki je prišel v Ameriko, da se tu i mnenje o bodočnosti socialiati-hori za neodv>-n6«t Hrvatske, i čne stranke.
dobi za ljudi, ki se počutijo mladim nagiede na starost. Mnogo čestitk, s. Marolt!
Komunisti so zatrjevali, da Je! h: na '"hrvatskehi danu" ne bo govoriti in so res organizirali svoje ljudi, da demonstrirajo. Toda katoličani in močni "domabrani" so bili pripravljeni. Navalfi so na komunike in začel se je splošen pretep, v katerega se je s svojimi k>(7>eljct" pPJjno umešala tudi policija. Ko je,bi!a bitka končana. so se "domobrani" baha-li, da so komunisti bežali raztrgani in z buonkami na glavi, a komunisti pa so se hvalili, da so Jelieu preprečili govoriti. Pomagali so jim proti Jelicu tu vi i pristaši hrVatske seljačke
stranke------- -—-—"
Na prireditelje hrvatskega-dneva so vpili da je prirejen za žepe hrvatskih popov in v ko-
Seja se pridne ob 8. zvečer najpozneje. Tajniške posle bo vodil vsled odsotnosti Chas. Po-gorelca Jo*eph Drasler. Podal bo provizoričino poročilo o pikniku, ki smo ga imeli v korist Proletarca 4. julija pri Keg*u v \ViHow Spring^u, in polaj tega bemo čuli tudi razna druga poročila o aktivnostih kluba. Nato bo nastopil predstavnik soc stranke, Po njegovem predavanju sledi tploina disku zija. — Obeta ae nam torej npet izredno zanimiva seja, kakor je bila zadnja. — P. O.
Chas. Pogorelec ¥ Minne-
soti
, Uprauiik Prctetarca Chas. Pogcrelee je s svojo soprogo
List MussolinijeVlh in Hitlerji edpot^;al ^ par tednov v se-vih agentov. "	t v*rno ^mnesoto da obišče svo-
Zanimivo je, da ko med J^jnance m prijatelje, m da a-
gitira za ta l:*fc. S. Pogorelec je
vojno sloven»k? socialisti vršili <voj boj proti feajččiji in zava-jainemu aovinamu, so jih bivši in današnji hrvatski .komunisti napadali m pomsorali reakciji razbijati socialistične shode, zdaj,"po 20. letih, pa se pretepajo s hrvatskimi uKraAovjnisti in javnosti zatrjujejo, da so le oni pravi patrioti in borci za svobodo.	t . ■
Joseph in Kristina Turpin odpotovala v New York
Naša > tara znanca v Slovenskem delavskem centru, Joseph in Kristina Turpin, sta s svojo hčerko Blaine odpotovala pro-f' o soboto v New York. Med potoma so se ustavili v par krajih v Ohiu in Penni, Joseph je šel v poletju običajno v Minnesota, od kjer je poslal v Center zaboj rib, ki jih je nalovil v jezerih. Krfctima ima v New Yorku veliko prijateljic in prijateljev iz svoje/a rojstnega kraja, vrh teara je v New Yorku velika razstava, in tako je Joseph Turpin to leto ob svoj običajni ribe lov, njegovi prijatelji v Centru pa ob zaboj svežih rib.
John Marolt praznuje 75-letnico
Iz Kan asa poročajo, da »davi naš stari zastopnik John Marolt 75-<letnico svojega življenja. To slavje bo podkrepljeno na posebnem zabavnem sestanku 24. julija v Mineralu.
Sodrugu Maroltu in vsem njegovim, ki so mu dragi, čestitam
bil v Minnesoti že pred mnogimi leti, ko je *pr£el iz starega kraja, in potem spet po vojni. Dejal je, da cbišče ob tej priložnosti prijatelje in tudi tiste, ki »o v čaru njegovih aktivnosti za unijo slabo govorJi o njemu. Imeli so v minulih letih priliko izprevideti, da ao mu delali veliko krivico.
Proletarec ima povsod prijatelje
WeUenburg, Colo. — Tu in
tam se kdo pritožuje, da pozabljamo "Prcnetarca". Temu ni tako. Najprvo je federacija SNPJ za južni Colorado hi severno Mexico prispevala vsoto $5, po seji pa se je nabralo tudi precej. To delo sta izvršila dva Franka, Bottezar iz Pue-bla in Tomsich iz Walsen/bur-ga. Jaz sem bil prezaposlen z drugimi deli. V \pondefjek večer na priredbi druAtva •'Orel" št 21 SNPJ v Puebiu tudi nismo pozabili nagega lista. V ofenzivi to pot so bali Frank Pogorelec, Frank Tomsich, podpisani in nekaj drugih. Nabrali smo nad $25. Prispevateljetn se prav lepo zahvaljujem.
Ed Tomaic.
Bi pomagalo!
"Prosveta" in MPro»letarec" naj pričneta pisati bolj komunistično kot komunisti, hvalijo naj vae, kar store komunisti, pa bodo "Naprej", "Enakopravnost" in "Napredek" kmahi nehali hvaliti komuniste. — J. P.
pMMMMil......................................
PRISTOPAJTE K
MOYI \SKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAvbAJTE	DRUŠTVA. DESET
reIuj
ČLANOV {IC) JE TRI
ZA NOVO DRUŠTVO
: 66
NAROČITE SI DNEVNIK
PHOSVETA
99 :
Naročnina ae Zdreiene driave (i,*.« Chlcaga) In Kaeode MM aa
leto. $3.00 m pel late, $1.50 se letet letat sa Chlcego hi Claare $7.50 u cele lato, $3.75 sa pol Uut sa ineaeaMtve $« 00.
NA&UV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEt
flt J^ti'1
20.17 So. Lnnndale Avenue
Čhirano, Illinois
t«, i * ...............................................
Sklicanje konvencije 'Hrvatsko^ Domobrana"
"Hrvatski Domobran ' v Severni Ameriki bo imal svojo V. konvencijo 3. aept. v Youngs-tovvnu, O. Ta organizacija, ki izdaja v tej deželi svoje glasilo "Nezaviana HrvatMka Država", je za ločitev Hrvat *ke od Srbije kn za samostojno H*-vatiko, kateri bi pripadala tu<li Dalmacija, Hrvati v Bočni in Slovenija. Glavni v cd j a "domo-branov" je dr. Ante Pavelič, kateri je dobil zavetje v Italiji. Po atentatu v Mai Jdill«*u j j bil obdolžea za g avnega kovarja zarote preti Aleksandru, ki je bil ubit v omenjenem francoskem mestu. Do sporazumi med Italijo in Jugoslavijo je financiral dr. Paveličevo separatistično gibanje Mussolini.
"Domobrani" v Zed. drŽavah imajo v hrvatskih naselbinah največ opore v hrvatski duhoven! in tudi med tistim dekjm nareda, ki je naučen sovražiti Srbe zaradi vere. djo" Pa-veliča oglašajo za vzornega katoličana In prijatelja Sv Očeta. Oni so proti vsakemu sporazuma z vlado v Beogradu. .Pripravljeni ao sprejeti tako viogo kot so jo igrali slovaški klerikalci za razbitje čehoslovaške. Njihov vzor je fašistična oblika države.
PlIOSVETNA JtlATICA
Jugoslovanske socialistične zveze
2301 S. Uwndale Ave.	Chicago9 Illinois
ODBORt
Loula Beniger, Jo^ph Drasler, Mary Oven, Chaa. Pogorelec, tajnik
SEtNAM PODPORmn DRU-ŠTEV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI
S. N. P. J.
št. 1, Chicsfo, 111. — Tajnik Anton . . Troj^r, 2«67 S. Lawndala Ava.
$1. Z. La SalK Ul — Taja k Frad
Malgai, 25 W««tlook Av«., Paru, Illinoia.
Si. 5, Clovsland, O. — Tajnik Milan Medvašek, 640» St Clair Ave. St. S, Mor f se. P*. — Tajnik Jatab
Si. 244, Kaylor. P«. — Tajnik Anton Žtfar, RTI) 2, Box 37, K. Brady.
Si. 254, Bon Air, P«. — Tajnik Joseph \Vi<lmar, UD 2, Box 101-A. Johnatown, Pa.
Si, 25«, BsUatro, o. — Tajnik Gcor-tf« Vucelkh, 427 West 43rd St., 8hady«i<le, O.
St. 262, Farroll, P*. — Tajnik Frank fltamb*!, 1084 Shtrmsn Avenue, Sharon, Pn.
St. 267, Krmmsrsr, Wyo. — Tsjnik Anton Tratnik, Box 101, Ditmund-vlile.
St. 26A, z\y, Minn. — Tajnik Jacob Kuiutelj, Box 523.
$i
Vsake sorte "dnevi
Komunisti v Buffalu in okolici so izdali proglas za prireditev jugoslovanskega d>neva". Apel so po. Uli vsem društvom jugoslovanskih organizacij v omenjeni okolici in društvu I. W. O. Za govornike ao povabljeni zastopniki društev in mestni "politični", govornik za CIO (ki je komunist) in glavni govornik pa bo vodja hrvatskih komunUtov S. Loyen iz-Pitts-burgha. Piknik bo dne 23. julija.
Dermota, Bo* 427. St. 7. ClnrMco, Pa. — Tajnik Mike |t 274, Dunlo. Pa. — Tajnik Mar-
Baloh, Box 212. St. a, So. CkUsc*. III. — Tajnik Jo j Joseph Koskh, 10015 Ave L. St. a. YnIo, Kan*. — Tajnik John Pe-f iar, R. R. 1, Pittaborf.
St. 13, Qridf»port, obio. — Tajnik
John Kocjanci.h, RFD t, Bo« 49. St. 14. Wavk«gan. 111.—Tajnica Frjo
tin Vol4jak, Box 204.
St. SS7, Bnraotlttetvn. Pa. — Tajnik Frank Laurich, 10 Linn Ava.
Si. 2SS, Fro4orlcktown, Pn. — Tajnik Anten Sk\urch. Box	Ve-»laHuiir. Pa.
St. 295, Bridcoviilo, Ps. — Tajni a Fiar.ce* Oblak. 921 MrLau/htin Rd.
XlX l01i Uno- Ave'» »a 296, Sprin, Gl... Uuk. — Taj-
BORBA MED ANGLIJO IN NEMČIJO ZA NADVLADO V EVROPI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
je Hitlerju v mVoat in nemilost ČehoalovaAko. Ni gia utešil. Ce-hoslovašk, ki jih bi mogel poklanjati diktatorju v Berlinu, ni več. Vrh tega — tudi ako bi bile, na primer, tudi če bi zapustil Poljsko Hitlerjevi premoči, kaj bi Angliji to koristite? V interesu Velike Britanije je, da o<tane Velika Britanija po moči in vplivu. Ako popirsti, bo Nemčija postala vladarica Evrope in glavna svetovna velesila. To bi pomenilo konec angleškega imperija. Tega An-Iplija ne bo dopustila. Dokler je mogla Hitlerja "tolažiti" na tuje etročke, mu je negovala apetft. Zdaj pa se gre za njeno kožo.
Anglija oborožena
"Biti ali ne biti", to je vprašanje. Anglija hoče o*tati vladarica sveta in še /posebej odločevati v Evropi. Chamberlain namiguje, da je njegove potr-pežljivciiti konec. Nemcem pravi, da ima Anglija zdaj obojega v izobilju — kan-cnov in ma*la .. V vojno ne veruje. Ampak če ni dru ?ega izhoda, naj Nemci sami sebi pripišejo krivdo za katantrofo, ki jih čaka. Anglija jim je pripravljena v marsičem ugoditi, tudi o kolonijah bi <re lahko eiporazumeli z njimi, ampak edino ako Nemčija neha a politiko nasilnosti in a-roga<nfcnosti ter »e »prijazni a kooperacijo, v kateri bi si dežele vzajemno pomagajle druga drugi in ne nehale oboroževati.
Sodelovanje nemogoče
Sestav načrtoma pa je tak, da o kakem aodeflovanju ni govora. Nemčija hoče gospodovati, izkoriščati šibke dešefo za avoj imperializem in svoje ljudi, in vrh tega je cilj nacizma nadvlada nad Evropo. London in Pariz jI tega ne moreta dovoliti. , Sprijaznila sta se z dejstvom, da Je vojna neizogibna fn se pripravljata nanjo. Hitler študira zvezde, in Če ni preveč zaverovan sam vase, lahko u-gane, da mu ne obetajo oič dobrega. ArvgKja mu noče prepustiti vodilne vloge.
Chi.ago. Ul
St. i«. Milvankoo, Wl». — Tajnik Frank Parka, 131 W. National
, Ava.
St. Si, PuoMe. Colo—Tsjnik Frank Pe<hn!k, 1232 E ler. Ave.
St. 27, FronUnac, Kan«. — Tajnik PoDgrac Jursche, Box 167.
St. 29. T koma«, W. V a.—Tajnik Len-hart \Vmli u k. Box 166.
St. 33, Antridfo, Ps.—Tajnik Anton libema, 2GS Locuat St.
St. 34, UJiaeapotU, U4. — Tajnik John Jeran, 1108 N. Holmes Ave.
St. 3«, WiUock, Pa. — Tajnik John Dolenc. Box 73.
St. 39, Chicsgo, ill. Tajnik John Potokar, 2610 S. Ritireway Ave.
St. 47, Sprieaf&eU, III. — Tajnik Louis Aidich, 1832 8. Renfro St.
St. 49, Girard. O. — Tajnik John Taneek, RFD 1, Avon Park. •
St. 53, ClorolanJ, Ohio. _ Tajnik Joseph F. Dum, 15605 Waterloo Road.
St. 54, Gloncoo. O.—Tajnica Albina Kravanja, Box 66.
'St. S9. De Pee. Ill ~ Tajnik John Zur^k, Box 396.
St. 63, RUIton, Pe. — Tajnik Frank Primosich, Box 65.
St. 94, Wo«t Newton, Ps. — Tajnik Joaeph Jovan, RFD 2, box 137.
St. SS. Brenajr H.ll, Kaas. — Tajnik Karel Dergane, R. R. 1, Mu!berry.
St. 69, Eroloth, Minn—Tajnik Louia Laaaar, 407 GarfiaM St
St. 91, Ro4 Lodfo, Moet. — Tajnik K. Drrnoinik, Box 753.
nik Mark Patrick, RFD 1, Helpar,
• Utah.
St. 297, Rston, N«w Mos. - Tajnik Jacob Starcevich, Box 185.
St. 299. Wslsenhurc, Colo. — Tajnik George Stiglich, 622 Main St.
3t. 300. Braddock, Pa. Tajnik Anton Rozanec, 1446 Grand Ave.
St. 312, CI ve len J O. — Tajnik John Stranear St., 13704 Chautaqua Av.
St. 317, Esport, Pa. — Tajnik Anton Martinšek, Box 125.
St. 316, B»rt«l*y, Pn. — Tajnik Jehn Resnik, Bos 115, Hostettar, Pa.
St. 321, Worren, O. — Tajnik Joseph Jei, 148 4tli 81.
St. 32S. Cnwtnd*, N. Y. — Tajnik Anton Klemenčič, 27 Aldricn St.
St. 333, Blsino, O. — Tajnik Nick Glagovfek, Box 188.
RFD 1, Bos 52, Bellair«, O.
S. S. P. t
Si. 3, Do Pno, IU. — Tajnik JUin , ti lat nar Jr, Bux 11%,
St. 10, Moon Run, Pa. — Tajnik Jo% Grflc, Box 69.
St. ia, Girard, O. — Tajnik John Ro-
• van, 62 l'>.Mlliaonian St.
St. 20. CUveinnd, O. — Tajnik Wm. Candon, 1058 E. 72nd St.
St. 24, Mllwaukoo, Wb. — Tajnica Sophie Stamfel, 1120 W. Waahing-ton Street.
S t. 26, Clevelend, O. — Tajnik John Bohinc, 1240 E. 173rd 6t.
St. 4a, Arm«, Kan«. — Tajnik Math Ulepich, R. R. 1, Box 410, Mul-
< berry.
St. 63, Skoboy«nn, Wis. — Tajnik Fra^k Jamnik, Routc 3.
St. 70, Kmyn, Pn. — Tajnik Andy Milavec, RFD 2, Box 1, Windber.
St. 123. Dotroii, Mick. — Tajnik Mar-tin Obed, 1235 L*-werenz.
St. 174, Pertglere, W. Ve. — Tajnik Fratik Pellan, Box 67, Jere, W, Va.
St. 1S1, Powor Point, O. — Tajnica Mary Bogataj, Box 12.
St. 270, Detroit, M<ch. — Tajnik Fr Reiiinik, 7123 Miller St.
St. 22«. Wmdior Hoights, W. Va.—
. Tajnik John Vidmar, Box 47.
St. 239, Ne. BmMeck, Ta. — Tajnik Louirh Kariah, 314 Lynnwood Ave., East Pittsburgh, Pa.
J. P. Z. S.
St. 19. Milwaukoo, Wi«. — Tajnik
Frank Polkhnik, 1238 S. 23rd St.
S. D. Z.
St. 1, C I« vole n^. O. — Tajnik A. C.
Skulj, 11324 Knowlton Ave. St. 2, ClereUnd, O. — Tajnica Jose-phine Petrie, 1231 Addison Rd.
St. 344, Shobojrgsn, Wis. — Tajnik j *> ClovoUnJ, O. — Tajnik Steven
Leo Miloatnik, 1216 Alabama Ave. | Lunder ml., 1411 E. 51»t St. St. 3SS, Power Point. O. — Tajnik »7, CloreUod, O. -- Tajnik Ja-
Thomas Mrcina, Box 16. St. 3aa, Purtflore, W. Va. — Tajnik
John Grohar, Box 16, Caaaville.
St. 407, Win4*or Hsightt, W. Vn. — Tajnik Frank KoJenc, Box 3.
St. 425, Trisdefphis, W. Ve. » Tajnica Mary Kosem, Bcx 106, Elm G rove, W. Va.
St. 427, Corerdole, Pn. — Tajni* Joe Doli nar, Box 425.
St. 434, Arein, Knn*. — Tajnik Martin K rušit, Box 144.
St. 449, Cicero, III. — Tajnik Frank Margolle, 2138 So. 58th Ave.
St. 450. Enclia, O. — tajnica Mary Dodic, 977 E. 239th St.
St. 472, Harmorvillo, Pa. — Tajnik
St. 82, John«town, Pa. — Tajnik* Joseph Flaia, Box 569.
Frank Chuchek, 442 Oho St S t. 97, Horminio. Pn. — Tajnica -l^ary Zornik, Box 202. St. aa, Moon Run. Pn. — Tajnica
Jerica Gorjup, Box 204. St. 69, Midva?, Pa. — Tajnik John
Ju&t Jr., Box 22. St. 92, Fmnklia, Kan. — Tajnik Anton Stlak, Box 110. St. M. La S silo, IU. —- Tajnik Frank
Dernach, 426 Union St. St. !•!, Grnps Lenrfin«, Pe. — Taj-niea Johanna Pečjak, Box 42, Greenaboro. St. 102, Chicago, III. — Tajnica Mii&a Aleah, 2124 S. Polaaki Rd. St. 194, Woat Alli a, Wis. — Tajnica Kriatina Pugelj, 1409 So. 5«th St St. 106, Imporinl, Pn. — Tajnik John t Guieili, Box 3>26. St. 110, Cki.kolm, Minn. _ Tajnik
Frank Klun, Box 658. St. Iia Plttabeiak, Pa. — Tajnik
Joe Hrvatin, 5429 Butler St St. 119, Wnnko«nn, lil. — Tajnica Antonia Basek, 1124 Jackaon St, No. Chicago, I1L St. 121, Detroit, Mkb. — Tajnica Katherine Juhko, 1215 E. Nevada Street.
St. 122, Wmi Aliqnippa, p«. — Tajnica Thereaa Gerzel, 334 Erie Ave. St. 124, Fnrost City, Pa. — Tajnik
Frank Rataic, Box 685. St. 129, Clevolee4, Ohio. — Tajnik ioha J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. Euclid, O. St. 132, Klela, Moet. — Tajnik Pe-
.ter JaUar, Bojt 21, St. 137, Clovetnnd, O. — Tajnica A*i-toinette Simcieh, 1091 Addison Rd. St. 139, Caeeeaberf, Pa. — Tajnik
John Zigman, Box 221. St. 142, ClovolaaJ, Ohio. — Tajnik Frank Sustaitit, 16726 Ho4mea Av. St. 143, Ka»t Halona, Mnnt. — Tajnik Joaeph Mihelich, Box 166. St. 149, Cllff Mine, Pa. — Tajnik
St. 476. Snlem, O. — Tajnik Frank
Hrvatin, 510 Aetna St St. 477, C levo land. O. — Tajnik Fr.
Dubnich, 10510 Prince Ave. St. 494, Point Marion. Pn. — Tajnik
Anton Zupan£it, Box 861. St. S03, Hy»ota, Pa. ^ Tajnik Frank
Kresevich, Box 75, Jerotne, Pa. St. S3S, Akron O. — Tajnica Jennie
Kovica, 2062 Maryland Ave. St. SS9, Chicago, IN. — Tajnik Donald Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave.
St. 862, Barten, O. — Tajnik Joaeph
Skoff, Box 209. St. 564, Detroit, Mich. — Tajnica Mary Travnik, 1967 W. Davison Ave.
St. 568, Wankafan, III. — Tajnica
Mane Nagode, 1315 Adams St., No. Chicago. St. 569, Fontana. Caiif. — Tajnik
Anton Blasieh, Box 631. St. 600, John«town, Pn. — Tajnica
Maty Konchan, 623 Fore«t Avo. St. 943, Girard, O. — Tajnica Fannie Milavec, 135 Churchill Rd. St. 993, HntckUon, Pn. — Tajnik Frank Juvan, Box 88, Herminie, Pa.
St. 686, We«t Alli«, WU. — Philip
Yerain, 1129 S. 62nd St St. 725. Latrobo, Pa. — Tajnica Ma-
ry Fradel, 1004 Alexandria St. St. 747, Milwaukeo, Wi». — Tajnik
Wm. Olarine, 2916 N. 30th St. St. 752, Sudbury, Ont. Cannde. —
Tajnik Louia Racic, 470 Burton Ave.
Federacija SNPJ, ialoann okreftje Minneseto. — Tajnik Fr. Klun, Box 658, Chiahoim, Minn. Kantaikn Federacija SNPJ. Pitt«-burg, Kan«. — Tajnik Joe Bratko-vich, R. R. 1. Federncijn SNPJ. N. E. Okio. — Tajnik Mak* Kotnik, 515 Beulah Ave., Akron, O. Federacija SNPJ Fayo«te in Green Coeuty, Pe. — Tajnik Mike Une-
Matt VlZar RTO *	tich, Box 211, Repu-ulic. Pa.
Matt Vidmar, RFD 2, Coreopolta. F#J#raeija SNPj P.«ea, - Taj-
St. 147, Cleraland, a — Tajnik Leo-' nik Jacob Ambroiich, R. 1, Mc-
aard PolJUk, 6919 Csrl Ava.
St. 184, Sngarite, Now Men. — Ta j
nik Jacob SkarlJ, Box 74.
St. 199, Cenamnngk, Pa. — Tajnik
Kako to, da je toliko takih ljudi, U človeku rajše privoščijo slabo m«o dobro?
Blaa Brezovšek, Box 74.
St. 179, Piney Fork, O. — Tajnik Frank Zavrinlk, Bog 831.
St. 192, Milvraekoe, Wia. ... Tajniea Jaatfa Slapnlk, 814 8. I4th At
St. 199, WilUrd. Wi». — Tajnik Mika Krnita, R. 1, Bea 111.
St. »04, Lnsomo, Pa.—Tajnik Frank
Heloh, 858 North St.
St. 209, Great, Kan«. — Tajnik Fa-11* Aular, RR 1, Box 162, Aroadla. Kansaa.
St. 234, Milwanko«, Wis. — Tajnik Joaeph Fritt, 831 W. Walker St.
Kee* Ročka, Pa.
Federacija SNPJ, Conemaugh Val-
. loy, Pa—Tajnik Andr«w VidTich, 706 Forest Ave.," John.*town, Pa.
Federacija SNPJ B. Okio in Pa. — Tajnik John Tancek, RFI) 1, Girard, Ohio.
Federacije SNPJ, Milwankoo, WU. — rajnicA Anna Puncer, 2107 So. (15th St., Weet Allla, Wia.
Federacija SNPJ aa Wye«lng. — Tajnik Frank Remlta, 1301 Clark St., Ročk Springa, Wya.
Federacije SNPJ, eent »" — Tajnik Frank Illeraich, R. R. 1, Vlr-den, III.
Foderaeija SNPJ, Wnalmorelaed. Pa.
Tajnik Anten Zornik, Bo* 202, jj Harminie. Pa
mes Kozel, 19214 Cherokee Ave.
J. S. K. J.
St. 13, Bnggnloj, Pa. — Tajnik Joaeph Debelak, Box 3, Whitney, Pa. St. 29, Imperial, Pa. — Tajnik John
Virant Box 312. St. 108, Young«town. O. — Tajnik Kari Rorel, 100 Stambaugh St., Girard, O.
SAMOSTOJNA DRUŠTVA
Slovauk« podp. draitvo, Moon Ren,
Pa. — Tajnik Anthony Pintar, Bok 204.
Progresivne Slovenka, CUvoland. O-
— Tajnica Anna Barbič, 19511 Muskoka Ave. Sam. podp. drvi, "Edinost". La SaNe.
IU. — Tajnik Frank Struna, 437 Tonti St.
Slovensko »sob. in podp. drnitvo,
... Bridgcville, Pn, — Tajnik Auguat
Okorn, 711 Bkiff St. "Sekal", W Alieuippa, Pn. — Tajnik Louis Gersel. 834 Eri« Av«.
KLUBI J. S. Z.
St. 1. Chicago, III. — Tajnik Chas.
Pogorelec, 2301 S Laarndale Ave. St. 3. Ogle.by, IU. — Tajnik Anton
Udovich, RFD 3, La Salle, 111. St. 11, Bridgeport, O. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7. St. 28, Cleveland, O. — Tajnik Joseph Lever, 3001 E. 82nd St_ St. 37, Milwankee, Wia. — Tajnik Leonard Alpner, 1019 So. 5th St. St. 45, toaukegann, lIlN— Tajnik Jacob Mesec, 1037, Adams Street No. Chicago. St. 49, Collinweed, O. — Tajnik Joseph Ma«lo, 14904 Pepper Ave. >
St. 118, Cnnonsberg, Pa. — Tajnik
Jacob Pavtil, Box 125, Strabane. St. 180, W«it Allis, Wi«. — Tajnica Mary Musich, 1917 S. 72nd St
St. 222, Girard, O. — Tajnik John
Bogatay, 143 Smithaonian Ave. St. 235, Sheborgan. WU. — Tajnik Frank Stih. 728 % Kentucky Av«.
KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI
Soc. pev«U s bor "Sava", Chicago, IH
—Tajnik Anton Garden, 2301 So. Lavrivdale, Ave.
Soc. pevski sbor "Zarja", Clevelend,
O. — Tajnica Sophie Turkman, 6409 St. Clair Ave. Soc. pevtki sbor "Svoboda**, Detroit, Mich. — Tajnik John Zornik, 7026 Marcua Av«. Soc. pevski aber "Naprej", Milwea. kee, Wi«. — Tajnik MaKin Roftll, 1103 So. lat St Pevski sbor "Jadran". Clevelnnd, O. Tajnica Celia JackliU, 1291 Eent I73rd St.
PevaU sbor "Slovenec", Pnablo.
Cele. — Tajnik Louia Bsbich. 1114 S. Santa Pe Ave. Pevski sbor "Preteren", Pitt.bnrgh,
I \ ■ i r
MMIIIMIIIIIMIMMIM,
BARETINCIC A SON i
POGREBNI ZAVOD j
T«L 1471
424 Broed Street JOHNSTOWN, PA.
Federecije SNPJ, K. Okio la aep. | ■ ———
W Ve. — Tajnik Louia PavUnkh, ........................
Po. — Tajnik Frank Oblak, 7205 Butler St Pevski in dre«, dreitve "Naprej", Detroit, Mick. — Tajnik Frank Kaateiie, 7909 OaHy Rd., D«er-born, Mich. Dramsko druitve "Irae Cankae"% Clevelnnd, O. — Tajnica Bertha Krite, 6209 Schade Av«. Pevsko draitve "TrigUv", Kivklaad Lake, Ont., Ca«ada. — Tajnik Philip Steklaaa, 87 Wood St. Dramski klub "Zora**, Peekle, Cele. Tajnik Primož KnafeU, 2804 Eaat Rout St.
Dramski klab "Slovenija". Barfcer-
lon, O. — Tajnica Mary Uanik, 289 George St. Dramskn druitve "Anton Vereviek**, Cleveland, O.—Tajnice Anna Vad-nul, 16118 Arcade Ave. Dramske druitve "Seta", Strabane. Pa. — Tajnik ' Joseph Zupančil, Box 206.
Dramski odsek S. N. D., Waokegae.
111.—Tajnik Martin Judnich, 504
lOth St
Gospod ajski odsek S. N. D., Wauko-
gan, III. — Tajniea Mary Saetar-aich, 932 McAliater Ave. Ženski sadruiai odsek, Waukogea, III. — Tajnica Anna K. Gantar, 1201 Wadsworth Av«., N. Chkago. Ženski odsek SND, Detroit, M i ah. ~ Tajnica Francei Mezgec, 15817 PHnceton. laek. in seb. dem. Ubeery, Pn.
Tajnik Nick Trill«r, Box.l2k, Čitalnica S. N. D., Weukegna, IR. — Tajnica Anna Mahntch, 624 H«hn-holz Av«.
Čitalnice S. D. D., CeUimroed, O.— Tajnca Anna Princ. 378 Jk 161«! laob. druitve "Vikar", Kraja, Pe.
— Tajnik Anton Tauzelj, R 2, Box 13, Windfber. Pa.
OPOMBA. — Tajnike včlanjenih
organizacij prosimo, ako aapatift kako pomoto v naslovih, naj to epo. *o6e tajništvu Prosvetne matice, da ae fo v bodeče p+pravi.
Če hoče kdo sam biti hlapec, mu ni Eaoaeriti, druge tlačili v hlapčevstvo je pa pod I o« t, katere ni nikomur treba prena-sati.
' . , . . ri rJur-
V s ledečem sesnamu klubov JSZ, keaferea.Mk eif^C
cij in socinlUtUnik kulturnik dve-itevt
VVAUKEGAN. ILL. -r Pikajk Ua-b« it. 48 JSZ v nedelje 39.
CLEVELAND. O. — Piknik soc kluba "Doleven" it. 28 JSM aa novi ferusi, Bmdle7 Rd., Braelj v nedeljo 30. juUja.
ARMA, KANS. — P^* ^^ 21 JSZ v nedeljo 30. j* kevi farmi v kam p 80.
AVGUST SPRINGFIELD, ILL. rr.
kluba it. 47 JSZ v nedelj« 9. av
Cenonsburg, Pn. —
Piknik kfcha it. 119 in Konforenoe JSZ a« Ponne 20. avgoeta na parku v Strabane, Pa.	^ » t
MILWAUKEE. WIS,—pik^M^ ba it. 37 JSZ v nedelje t7. aVgeatn v Kuzmatovem parku	likfc
Rd. in Se. 92ad St., West AUU. \
CHICAGO.—Piknik pevskega ukora "Sava" v nedelje 27. evgaate M Valentinu Kobelu, CUrendon Hitls. -
OKTOBER 1	.
CHICAGO. tLL. — Dramska predstava klube it. X JSZ ▼ nedelje tk oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CHICAGO, IU___ Koncert "fteve**
v nedelje 29. novembre v dvorani
SNPJ.	......
CLEVELAND, O. — Koncert aec, Zarje nn Zahvalni de a SO. aev. « SND na St. Clnir Ave.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Ples., vesolj ce klube it. 49 JSZ na beftttnt dna 25. decembre v Slov. dok daaae M
Waterloo Rd.
CHICAGO. ILL. r— Silvestreva ga-beva kluba it. 1 due 31. da«. 1999 V dvoraai SNPJ.
1940 MARKC
CHICAGO, IU__Priredba V ko
risi Proletarea v nedeljo 4. marca t dvoraai SNPJ.
APRIL
CHICAGO^ IU__Koncert "Sere" v nedelje 31. muren « dvoraai
SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. —. Piknik « korist Proletarca v eedelje 30. juniju aa Keglovem vrtu v Willew
Dr. Jokn J. ZavirtiitK
PHTSICIAN AND . . SURGEON *{*
OFPtCB HOUTW:, 2:00—4:00; 7:00 *M Dgilv
At 9714 w. ±m mSBt
Tel. Crawfer4 t|U x -
At 1SS8 W. Carmak td
4:80—9:99 p. m, JWlf Tak Canel 11^ ^^ Wedne*day and Shsader If * appointm«eta erip
Resideace TeL, Craw/e«i 94^9 If a« aasurer — CaB Austin 8709
f*
A Yujro*lav Weekly Devoted to the
inteffcat of the VVorkers
OFFICIAL OHGAN OF__
Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
t
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMON WEALTH
NO. 1662.
Fuklished W*ekly at
2301 Se. Uwa<laU
CHICAGO, ILL., July 19, 1939.
VOL. XXXIV.
RESTORE THE WAGE PROVISION
There U a fair prospect that the new WPA act may be •amcnded so aa to provide once more for the prevailing vv«ige.
There wouid be no hope of this if working people were not mralking a »trong demand for it. The American Federation of Labor, the Congress of Industrial Organizations, the organizations of the unemplo.ved and the local unions throughout the cou»ntry are demanding it. BilV have been introduced it\ both housei to make the change. There will be diehard opposi-tion by those of the Woodrum type, and at this moment the outcome is in doubt, but we believe that a concerted and per-si-tent demand by Ifcbor vvili win.
The obvious itntent of the repeal of the prevailing wage provisions was to wreck the existing vvage scales of wwkers
who are not on WPA.
Lf men can 'be forced to vvork 130 hour* a month for a frač tion of the amount they vvould receive if regularfy em-p!oyed, private employers vvill demand that their vvorkers in the same crafts accept the same vvages. K vvouid give them a leverage with vvhich to uproot and čast aaide the exi»ting wage scales. If they vvere to succeed. the gaina made by unions hy hard strugigle over long periods of time vvoukl be doomed. Hence the unanimous demand by organized vvorkers that the prevailing vvage provisions be re-inserted in the law.
—Milwaukee Poet.
JSF CONVENTION DATE P0STP0NED TO 1940
The XU regular convention of the Jugoslav Socialist Federation which vvas to be held thia September, has been poetponed till next aummer. Thia aetion the JSF Executive Committee saw fit to take at ita July meeting «ftwr carefully weighing ali reaponae from Branchea on the matter.
A number of misjor eventa of im-portance will have tra napi rad in the mean t ime, vvhirh it ia believed, will have more or lesa effect upon our movement. The aituation in the labor and Socialist movenienta will perhap* have become so<m>what more crystal-lized, alVovving for a etearer outiook before we deckie on any rarikml change*. sueh aa becoming autonom-ous, aa msn^ of our members believe we ahouid.
Diacuaaion for the time being on the aubject vrill be diacontinued, U) be reaumed again before date of the convention.
EARCHLIGHT
V
'H!
donald
, J.
B Lotrich
lir.........Hill
"CANKARJEV GLASNIK AND OUR MOVEMENT
LITTLE ESSAYS
By JOHN M. WORK
One moming I read a dispateh from the national medica convention m vvhich it said a woman doetor had been refusec a seat as a delegate. As the item was brief and conftfc*ed, and I vvanted more light on the aubject, I called up a vvoman doetor arkl asked her if vvomen delegates vvere barred from the national conventions. She a^ked vvoukl I catl back in 10 minute« I vvould. No doulbt this gave her time to call up some centra office and receive instructions about vvhat to say. I caMed back and repeated the queetion.
Obviously agitated, she replied, "I don't knovv about that.'
I asked, there any diserimination against vvomen doc-toro in the local medical society?"
She replied, "I do<n*t knovv about that."
I asked, there any diacrhnination against vvomen doctors in the local medical society?."
She replied, don't knovv about that."
I aaked, "Is there anv diserimination against vvomen doc-
tors in locai hospitate?"
She repfted, "I don't iknovv about that." An she hut>g uip.
Apparently, "I don't knovv about that" vvas aH she had been inetructed to say, and it had to fit questions includitig those to vvhich ehe must have knovvn the right ansvvers. I vvas sorry I had ecared the poor vvoman out of her vvits by a»ki.ng the queetioma.
Turning to a vvomans period i ca i ti found an article vvritten by a vvoman doetor vvho » not afraid to speak her mind. She says that 77 per cent of ali 41approved" hoepitals refuse vvomen medical graduates as mternes.
There are oomparatively fevv vvomen doctors in the U«nited State«. Of course vvomen doctors are a« able as men doctors. Under the coming socialized health service there should be lota oi them. A« health service calls for gentlenss and sympathy, in vvhich vvomen excel, it ought to be a fine field for vvomen practitkmei«.
THE SLUMS OF LONDON
(From "The People of the Abyss")
By JACK LONDON
At the laat Jugoalav Socialiat Federation convention held in Chi cago in 1936, a reeolution waa -paaaed on the Cankar Foundation and ita official ip\rt>licatiofi *'Osnkar's Herald —just then eatabliahed with head-quarters in Cleveland, Ohio—aetting forth definitely the aentiment of the delegate« tovvard thia new moveroent among Slovenea m America.
In the reaolution, vvholehearted financial and moral coopenation, wa* pledged and has been fully upheid at ali tirne« avnee, intriguee of Commun it>ta and tiheir feBovv trave len* who maintain to the contrary, notwith star. d ing. Our member* throughout the country and particularly in Cleveland have been among the very firat to- go to vvork for "Cankarjev Glasnik."
Communiat propaganda of late to the effect that Proletarec haa dis-couraged the Camlcar Foundation and ita vrork—ty pičel diaruptive Communiat tactics*, aa crooked aa hound's hind leg, through whtch tt»ey intend to promote diacord between these two organraations in order to further their ovrn pet schemea and deaigna—is diaintegrated ariahfu thinking by bird-brained advocate* and aa clumsy appearing aa a pig on ice.
Various groups tbroughout the hiat half century, not eaeluding the Cath-oiic chuich. have claimed Cankar aa a disciple of their oarn particular sect, tho he waa of the working clasa firat last and aWrays, suffering ali the pov-erty and handahipa of the exploited vvorker during aU hia life. Evidence at thia ia aroven into moat ali of hia arriting*.
The Chicago I>aily New* reported the death of ErUr Heaaler, who was Secretary of the (HO union at the International Harveater Worka. Ordin-arily, the death of people whoan one doea not know doea not effect a per« aon ao rmirh, but «omehow, the death of thia yoong fellow aeenis to have left a deep pain in oa»r heart. Aa s ta te d, Heaaler wma 8ecretary of the CSIO union at the International Harveater Worka. He was aetive in or-ganizing the unorganized and aeetned to be a well liked and capable chap. Aa ia customary, however, the Mc-Oormicka have plenty of money and vrith their money they can put mmy moat any aetive union oiganizer of whom they wiah to diapoae. So it wa» that some thuga po u need upon Heaa ler after he had left the union meeting and beat him ao mercileaaiy that he never regained conaciouaneaa. Thia young chap died for the cauae of unionitsn and the hahoring man, ao the loaat little bil we can do ia to re-member him after death No, he ia not the firat nor the only one that gave hia life for his ideaa. Other* are do ing it everyday. In Harlan, Ken tuckv. several have been rfhot becauae of their work for the union. Heaaler, nevertheleee, wa> the type oi aoul that could have done a whole lot more good if he could have remained with hia fellow workera. We salute him, in death.
Archer Road and 97th Street. Ar-i*ange«nenta are being made to bandle a large crosvd. Ln addition to the uaual gifta and prize*, a special tmin ia being brought out for the enjoyment of the children. The admisaion is e*-ceedingly cheap st l&c with courteay ticketa. Other good things vvill be on hand for our pa trans. We cordially
invite our frienda to attend.
*
The big people oC our country j«uat cannot go without big acandals and corruption. The lateat outbreak of atealing money coanea trom the South arhere a good many of the politicia.na cry thtvnaelvea aaleep nighta in their anxiety to help the working soula, but in the oongreaa chambers, forget everythii* they have ever known about the miserable conditions in the South. Soon, they are going to have another trial and aoon another goat vvill be put away for a time while the plundering conUnuea under the pro-teetion of the political partiea in povver.
Bollina Tournament At Slovene Labor Center
The progrea* of the Jugoalav Build-ing and Loan AssociaUon during the past aix montha has been very satia-factory according to the report« juat prepared. More ne>w money ia coming into the institution and many more nee loans are being made with regu-Ianty1 A t the name tirne, * we are gradimUy diapoamg of the re«l eatate hoiding*. While vve had twenty houae« on hand in 1»37, on!y eleven more remain at thia time, ahich n;nans that vve are gr*auaiiy foHowing the Ikjuiriating procesa on theae homea. VVhat ia more, ali of the old tax bili« have been paid and even the current tax bilU are up to date. At the same time. are are stili pTtfgtfng various
A one-day open houae ballina tour nament, open to ali members of the Slovene Center Social Club, wUl be held on Saturday, July 22, begrinning at 2:00 P. M. Ali those intereated In entering ahouid be there on time. Of course, vve ali knovv that the balliiia courts are at 23rd street and Uwn-dale avenue.
The Pioneer ballina league is now getting into full wvving with six teama acheduled to play on Tuea. and Wed. of each week. See the bulletin board at Center for games acheduled each wcek.—Committee.
SAFEGUARDING W0RKERS AGAINST OCCUPATIONAL DISEASES
VVorkers of America have beeo«me j urica be eliminated or gioatly re-I occupational - disvaae conscious omly duced by the application of medical
and engineering preventive devicea.
For a number of years authoritie« in the field of woikmen's compenaa-tion aagued that they savv no logical reason or juatke for diatinguishinK beta cen in j urica due to audden phy-aical violence end thoae resultin«; from the alovv ravages of a disea«<v They took the poeition th«4 a mhiet vvho become* diaabled because of the gradusl filling of hia lumgs with c««hI or ročk dust ia aa much entitled to compenaation benefita aa another miner sutcMeuily eruahed by falling i-ock.
T^hia view, »upported by more ar-tkulate demanda from the public at large and from aorkera and labor or-gauizationa, haa brought about a rapid advance of OTCupational-diseciM legislation in the United SUte* in recent years. In 1920 only five States, the T«rritory of Hsaraii, snd the Federal Government had law* provid-ing competieation for disabilitie^ caused by occupational diseaaee By April	hotrever, 23 States, the
Distriet of Cohjmibia, Puerto Rico, Haanaii, the Philippine Islanda, and the Federal Employment Compenh«-tion and the Longahgremen snd Har-bor VVorkers Compenaation Acts had provisions proteeting arorkers against aH or some types of occupational diseasea.
—Labor Information Bulletin.
wilhin the laat fevv ye&rs. As late as 19.12 fevv workers knew anything about auch hazarda aa, for example, those of duat diHeasea which effect the lunga and make vvorkers ea8il> Nuaceptible to pneumonia and tuber-culoaia. Not that they have not been auffering from the navagea of theae diaeaaea or have not paid for them in a a ho rte r span of life, in chronic disability, and in long years of hard-ship for themaelvea and their familie* because of the imiiairment of their health and the liability to make a living—they merely were not familiar vvith the cause* of theae diseaaes.
Novv "ailicoeia," the name of one of the moat aerioua of the occupational diaeuaea, has become as meaningful to vvorkers aa the words "cancer" or •Mnfhienza." Workera novv under-sUnd that the ailment* arhich they usad to call chills, coughs, colic, ar palsy and vvhich they accept ed aa in-evitable riaka of life vvere in reality the dlreot result of breathing duaty air, of handling lead, or of being exp<is«d to |>oiaonoua fumea and other harmful »ubaUncea in the course of aork. They are therefore demanding that sueh injuriea, ganerally known aa occupational diaeaaea. be compen-itatcd through workmen'» c<impenaa-tion lvvrs in the same manner as are the ao-called accidental injurie*. They alao inaist that the harmful conditions vvhich are reaponaible for theae in-
TOUR ING TIPS TO T0URISTS
Tli« fflooci liiion Man
llighways can be mighty "unhappy i*aya" if touriata choose their routca in a careleas manner. Conversely, mont succeasful motor ti ips are care-reserve* *o that one of these days.» fujjv p|0tted in advance, vvith certain vve vvill yet have a strong and solid j definite rules observed. financial institution. St*ni-snnual in terest checks in tile amount of are novv being
distributed. Ali in-dications point to our ability to pay an additional 2% at the end of the year, on paid up stock so that we will be able to pay 3% for the year of 193». Our friends are urged to utilize thia financial institutiiM. to the ut-most, and to plače their funds there-in becauae vve are deflnitely T»«a anv danger mark.
I
Summer School
Chicago, III.—Members of the JSF Junior Guild and the youth group of Branch 1 desiroua of taking up some study for the summer montha ahouid avail themselves of the opportunity offered by the Deb* Labor School vvhich vvill hold evening sca^ion from July 12 to Auguat 23rd.
Subjecta on vvhich clasaea are being hold are:
Ecoeoanic* of C*pitali»m and So-
Wcll meaning men aometimes have a vecy vvrong i(k»a of vvhat constitutes a good union man. A good union man is not the one who always boaats of his undying hiitred to ali employers and that he haa sacrificed many g»n>d poaitiona through his hatreid.
He ia not the jealous individusl vvho mil s agminat the union, throat-e^iing to puli asray and amaah it to piece.« y nd have no more to do with it bccause So-asid-so made a better sugjrestion in the m«H»ting, ahich was adopted instead of his.
Jle ia not the one *ho goes around i. bu: in^: e*erybody and everjrthing
He vvho vthen he goes out on a »trike and ataya out until the arrong ia righted.
He who*e card is aiway* clear.
He who is not s knocker, but by fo. ee of logic opposes aH fooliah mo-tions and insiat* upon the paaaage of ali good one*.
He who ia mentally broad enough to admit that there are others besaks himself.—Exchange.
When You Join a Union
The follovving itema, if folloared, - aying by his every act that there «hould help inerease your summer t ia no good in anything or anybody touring pleasure:	] but hi-mself and his own doings.
i. Plan your route before youL He is not the selfish man who start. Studv out the best way to go. vvants to ke< p others out of the union considerin* paving, distance and U-at they might get his job. hold their other factors. Do not deperui upon, jobs on their merit« as arorkmen. He
asking the way; get a good map.
2.	If you knoa- the territory thor-otighly, choose the least traveled road s; you vvill make better time by avoiding crovvded thoroughfarea.
3.	If you do not know the terri-
al*t» willfully mistixnta hia employer, expecting to be reinstated by forre of the union ailn ii dis haagn l impoaea
1.	You sre join ing the movement of milliona of American arorkera to better vvages, hours and conditions of vvork.
2.	Your union gains from th« vvorker*' united achievement*. • You can add to these achievements and can pasa them on to other workers.
3.	Union progress čeme* through collcctive bargaining. Other union
not a good union man.
He ia not one vvho acquaints has
There ia one beautiful sight in the East End, and only one, and it ia the children dancing in the atreet when the organ-grinder goea hia round. It is iascinating to watch them, the new-born, the next generation, awaying and stepping, with pretty'little mirm icrics and gracefiri invontiona aH their ovvn, vvith muscles that move swiftly and easily, and bodiea that leap airily, vveaving rhythms never to u srh t in dancing school.
I have tialked vvith theee children, here, there, and everywhere, and they ntuck me aa being bright aa other children, and in many waya even brighter. They have most aetive little imaglnationa. Their caparity for pro-jccting themaelvee into the reakm of romance and fantaay i* remarkable. A joyous life is romping in their blood. Tbey delight in music, and motlon, and color, and very often they betray a atartling beauty of face and form under their filth and raga.
But there is a Pied Piper of London T ovvn vrho steals them aH away.
They diaappear. One never aeea them again, or *nything that aug-gesta them. You may look for them in vain among the generation of grovm^fps. Here you arill find atumt-ed forma, ifgiy face«, and blunt ar d atolid minda. Grace, beauty, imagina-Mon, aH ths rsaMenry of mind and muacls, sre gone. Som Ki m ea, how-ever, you may aee a woman, not ne-ceasarily old, but tvviated snd de-formed out of aJI vromanhood, bloat-ei snd drunken, llft her draggiled sklrta arvd euecute a few groteaque and hambaring stepe upon the pave-rrvnt. It is s hint that ahe vess once one of thoae children vrho Ha novi to the of^angrinder.
Thoae groteaque and lunvbering »teps are aH that is leflt of the pro-mise of ohiklhood. In the befogged recemes of her brain haa ariaen a fleet ing memory that ahe ara« once a girl. The crovvd closea in.
Little girla are dancing beaide her, about her, vvith aU the pretty graces she dimly recollects. but can no more
cialism. Eloment*
of ReTolvtion*ry Social-
iat
Historj of the Labor and Socialist Movement.
Socialist and Labor Organisation.
You can make your application by calling State 3250, or writinrg to the Socialist Party, 549 W. Randolph St.
ChiCTNros Federal Hmne I»an Bank has been in the headlinea lately. Thev are doing a splendid job of keeping various financial inatitutions in this area in the liquid state and whnt i* more important, paying off their debta. The Federal Home Ix>an Bank agency ia not borrowing any fresh monev and the announcement waa made by the Federal Home I**»n Bank sy*Unn that it vvould retire vvithout anymore financing, its $41,-500,000.00 aerie* E dtlbenturea. The nystem haa proved entirely aelf aup- j not try to uae porting and has demon«trated its abil- »mi™ v, ity to atand on ita own. Aa a government agency, thia ia aomething un-uaual and anmvers any bcgey that the government cannot run its banks
LIBEL LAID!
Nevr York.—It's too bad that thoae vvho say relief vrorkera do not vmnt than parody arith her body. Then ^e ^uiar johs vvere not in Ne^v York panta for breath, e«hauated, and | thjjI week ^ gee living refutation of stumblen out through the circle. But ^ jUuider.
the little girla dance on.	«rhe city requ«,ted applicstiona for
The ohildren of the Ghetto poem-as, txanijnation for chauffeura, to be aH the qualitiea arhich make for noble I held n#xt faU Ut<.r B8 jobs wm be manhood and womanhood; but the | mVailgble. paying $1,200 to $1,500.
Ghetto itaelf, like an infuriated tigresa turning on iU young, tumi upon and deatroya ali these qualitiea, blots out the light and laughter, and moulda thoae it doea not kili into aod-den and forlorn creaturea, uncouth, degraded, and vvretched oelow the beasta of the field.
Junior Guild Members Report "Swell Time"
Chicago, lil. — JSF Junior Guild member* vvho made an all-day trip to Jackaon Park laat Ttiuraday, enjoyed a real day of fun, avrimtming and pic-nicking in one of Chicago'a niceat parka. It vvas an ideal svrimming d*y vrith the tempersture up in the nine-Ues.
More than 6,500 men madly sera m bled to get their names on the roll. Hundred« aaited in line ali night, and a fevv had been there for more than 24 hours.
Havelock Ellis Dead
llsvelork Ellis, philoeopber and vvorld famoua vvriter on aex psycho l<igy, died laat vreek at Hintle?4iam, England, at the age of 80.
torv, stick to the regular marked j i»mployer vvith aH the private affairs route>* and do not ezperiment with ! of the union. short cuts, unless you have plenty of " time.
4. Whenever possible by-pas* the
downtown distrieta. Use through stiect« to do this if they are avail-able. In traversing a business distriet, do it vvith as fcw turns as possible.
5. Be sure to check your route a t everv junetion poinl. Never ittn b>" direetion *igns vvithout finding out vvhat they sa.v.
Follovv detours carefully. Do streets under con-struetion "at your own tiak," unless there ia no other wa>\
7. Do not try to drive and atudy a map at the same time.
3. Make it a habit to ask ques-
profitably and soundly,
On Sundsv, July 30th, Pioneer lodge vrill hold its Annual Frize Picnic at Stczinar's Red Gate G rove on
Hions frequently about local conditions. When in doubt, find oat, particular^ if you think you are on the vvrong road.
9. Observe aH posted speed slgns and other rules of the road.
THE VOLGA BOATMEN
PICNIC DONATIONS
Additional caah donations for Pro-|etarec's picnic, unfcntentionally omit-ted from the pionic report laat week, vvere received from the follovving Rraneh members: Donald J. Lotrich, Joseph Drasler, Ciiaries Pogorelec, • nd Oscar Godina
CRADLE 0F LIFE
By LOUIS ADAMIČ
Author &f "The N*tive*s Return" CRADLE OF LIFE Is a perfect and inevitabl« development from THE NATtVE'« RETURN. for it takes a faacinating story only hinted at in the esrlier book snd set« it forth in aU ita magnificie-nt proportion*.
Prke $2.50
x	Ortler From:
PROLETAREC, 2301 So. Lavrndale Ave., Chisaga, III.
r-n the usefulneaa of the »inion and i* aetivities are uaeful aa they promote
better living conditions.
4.	To succesefully bargain collec-tively a union must be able to nego-tiate a aatiafactory agTeement and to hold both the members snd the em-plover to thst agreement.
5.	An aetive union must have regular, prompt, vvell-attended and bu-siness-like meetings. with members vvho inform them*rtves about their rights and duties aa union members and vvho participate in the meetings
6.	Union mem!>ers know the principles of unionism and the ways to build and to maintain a labor organization. The union providea opportun ity for new members to learn these principles and ways.
7.	Union membera knovv the fact.* about their induatry; or they appoint a committee or atudy groap to find out these fact« and to report back to the union meeting.
8.	Union members know their rights ss vvorkers and as citizens. and they are regularly informed, through a committee or a atudy group, about the laws to safeguard labor'a rightf and the administration of those laws.
9.	An effective union eooperate« with the employer in turning out pro-dueta worthy of the union label.
10.	An effective union cooperatc* actively with affiliated labor organ-izationa ao aa to atrengthen and ex-tend labor*s bargaining power, to ex-tend organized l^bor's influence in the community, to promote arorkman-ship and produetion. and to help uni-fy the labor movement.
11.	Join the loctl union of yout eraft and affitiate with the Central Labor Union.
12.	A suceessful union is hastv in calling a strike. Every possibility of conference and mediation ahouid be tried firat. A strike is labor'a last vreapon.—Exchange.
He ia not one vvho tries to obtain rcio»her's job by any fa:*e or unfair means.
He is not one vvho abeent« himaelf f»>»m meetings of his local and eriti-cises thoae vvho do not attend for vvhat they do.
He is not one vvho is ara*ays behin i with hU dues.
He is not one vrho promotes dis-order at the meeting* of the union ani a*ho persists in showing di«re-spects ti the pcesiding officers and others uho nddress the meeting.
The good union man is he who, \vhi!e insisting on just u^age« and vvorkinf conditions, also haa reapect for the right of his employer and does not rogard him neceaaarily in the light of an enemy.
He vvho hia charitably diapoaed tovvard the faulta of others and tries to live up to the true conception of a true union man.
He ia not *o aelfish but that he can give due credit to the conacientioua vvork and utterances of others.
He vvho rocegnizes that the union is for ali vvorkers vvho avail themselves of no benefita.
He vrho has the good nense to kno\v that the success of the union depends upon getting others to join It.
Ho vvho doea not divulge the businesa of the union to outaidetis.
He vvho loves peaoe. preferring not t d 'tight the employer, yet vvho ia seiiKittve to unjust treatniecit and who ia no coA»rxi.
He vvho ia not afrnid to go to his t ;unloyer and in a strsightforward ') inner j »int out injustice and in-
DONT SUPPORT HEARST
Chicago, III. — Every union man and woman ha« an internat in the New«fpaper Guild atrike againat Wil-lism Randolph Hearafa Chicago Evening American and Chicago Herald A Evaminer ani rfhould vvholeheart-edly aupport thia gnoup of white collar vvorloera.
You muat help theae valiant men and vremen win decent vtrorking condition« and againat exiploitat.ion hy one of the moat poarerful and vvorat enemies with which organized labor hns to cont«*nd. .
Don't read Hearst publications! siat upon having same righted.
He vvho o^ipoaiai strike« and oon-nents tt> them only vvhen aH other means of rightmg vvi-ong* have ut-ter!) failed.
WORD5 OF WISDOM
The only freedom vvhich deserves the name is that of pursuing our oyn good in our ovvn way, so long as wr do not attempt to deprive others of theirs, or impede their efforta to obtain it.—J. S. Mili.
A good handieraft haa a goMcn foundation.—Dutoh Proverb.
An ima I trainera agree that tho hyena ia the dunvbeat and leaat re*
ponarve of anknsls snd the most diffirult to train. They have learned. too, that the femaie* of ali speoie* are easier to train than malo*.