ISSN 0350-5561 9 rruj^u ^JUUiH n konec tedna Pretežno oùlaCno bo. Predvsem v Movitém svetu ju-goisnoone Slovenije se ùooo pojavljale pat/svine. Svetniki naj prekiičejo sklep o sosežigu ^ N 00 51 let àtevitka 50 četrtek, 16« decembra 2004 300 SIT J!AIH» Zapleti pri izbiri direktorja(ice) Knjižnice? »Ivropi pokazati, kako dobro znamo gospodariti« Sprenevedanja Milena Krstič • Planine Diplome za 110 inženirjev Vťler^je - LťU« leCe dcveio Studijsko Icio na Višji sirokovni šoli, ki je del šolskega ccnira Velenje. Duslej sije na njej pridobilo višjo sirokovno izobrazbo in naziv ini^.enlr že 384 di-plomanlíw, od lega 320 na elek-irolchniki in M na rudarstvu. V petek popoldne so podelili kar liOdiplom.zaloje podelitev polekala v veliki dvorani velenjske glasbene Sole. Diplomantom in njihovim svojcem so v uvodu spregovorili direktor ŠCV Ivan K<»tnik, ravna-lelj Višje strokovne Šole mag. Milan Meža in i^upan MO Velenje SrečkiiMch. Slednja dva sla ludi če&iilala vsakemu di-plomirancu posebej in mu ob tem izročila diplomo. 87 šiudcniov je letos diplomi- ralo v programu elektronika, 25 pa v programu rudarstvo in geotehnologija, med njimi so bili prvi 4 redni Študenti, saj je prva leta ta študij potekal le izredno. Već o dosedanjih uspehih in načrtih višjega in visokega šol-stvavVelenju nastrajii 10. ■ bš mSid' ODŠKODNINA Poiiiika je zapletena reč, kije ne razume vsak. Ampak važno je, da jo mziimcjo rtiii, kise jo gredo. Dmgi jo àitimo. Ker je popolnoma vse politika, ^ejo^irt ncr\'sczgoduj Da o j^idrcn soHdifikatu ip/o/i ne govorim. V zadnjih dneh ffj je So.\(anj spet poln. Doslej sem misliJu, da razumem. Zdaj viilim, da právnič. Nef^re mi namreč v glavo, pa če se še tako inidim, kako hi lahko en sam samcat po.^kus, ki v končni fazi še nič ne pomeni, predstavljal za Šoštanj katastrofo. Poshus? Ki ira ju dva dm\ 'Jako, da v premog pomešajo majhen del soUdifikaia in vse skupaj kurijo. Pri čemer zmes in način sploh ne hi bihj njihova pognmicn'Sčina. Fotem pa merijo in opazujejo. Merijo in opazujejo. Kol pri kemiji v osnovni šoli. Zmešajo, .segrejejo in optmtjejo... Pod hudnimi očmi mentorja, '/.a vsak shičaj. Da česa ne raznese. SoŠ'anjČane po .Kvoje razumem. V preteklosti so plačali grd ekološki davek. Izkušnje so še vedno boleče. Na ia račun še d/vies marsikdo nikonnir ne verjame in ničemur ne zaupa. Ana račtin termoelektrarne prejemajo že nekaj let lepe denarje. Kakilt 160 mihjonov letno, '/.a kurjenje ko.s fne moke. Malo jo pomešajo med premog, pa zgori. Za kakih dvanajst .stanovanj letno se nahere tega dima. Pa nikomur ne .smrdi. Pa giuiron xolidifikat? Tudi tega hi malo mešali med premog, pa hi gorel. Pa eni prtmjo, da denarni vse. Da pa takega, ki smrdi, .sploh nočejo. Da ie vnaprej vedo, da ho .smrdel Pri čemer se nočejo niti prepričati, če res. Pa raziimi, če moreš. Danes se v.?/ vozijo. Le nekaj jih Še hodi peŠ. Pa so s temi vožnjami h gudronti tudi .sami malo pripomogli. Nastane pri kisli refinadji motornih olj. Tako nekako. Zakaj ne hodijo peš? Na sploh .sc mi zdi vljudno, da človek po.spravi za selx)j. Kîr/-ko .smet. Pti naj ho pločeiinka, papir ah gudron. Ni freha, da ga sosežigajo v SoŠtanjit, če niso za to. Ga hodo pa kje dmgje. Tam, kjer so že ali pa še hodo preverili, kako je s tem smradom. PS.: A ne hi hil hec, če bi v TEŠposktts že iz\rdli? Večina tistih, kije v petek na slavnostni podelitvi dobita di' p/omo za uspešno končan študij na višji strokovni šoti v Ve- lenju, že ima stužbo. STE BIU POŠKODOVANI V PROMETNI NEZ60DI? I STE SE POŠKODOVALI PRI DELU7 I LJUaUANA,ZaWtec.6 miJ^OnteftabS mtOK K«»»« e.1» UHi inBRfa» t 7b mXAWfíKHwmt JUDUaC.nbfrtBtí želite primerno denarno odškodnino? wvrw.novaodikodnina.tl . ■EEBaE PRIZMA wmwmMiiiÈÊimmm. PKOmvmilVO «TUNJE - Stin tr9 3320 Velinje, ttl: G3/ B97 90 96 VíjjjJjyjjj jjijv^u, ^^ bjJvssiÊîuyâjijjâ m um \A 18.00: program za otroke z obi^m dedka Mraza in gostjo Natalijo Koláek Al^CO^^^ 22 00: glasba «Itlli^m llB«"*"^ . _ - t Vim®»' haiiAom 23.40: kronika iztekajočega leta lili ** 23.50: razglasitev naj osebnosti leta w ^^ 23.55: novoletna poslanica župana Srečka Meha 24.00: na zdravje Organizatorji: Radio Velenje, Naščasin Mestna občina Velenje 24.05: tiengaiski ogenj inzabavazVilijemResnikominGoteržur bandom Silvestrovanje so omogočili: Mestna občina Velenje, Gorenje, Premogovnik. Era in PUP 9770350556014 "«^ČaS 16. decembra 2004 lokalne novice Odklonili Vrtačnikovo pobudo StKšlanj. 7. decenihra - Komisija za pripravo siaiuia in pi^iov-nika sveta občine jc obravnavala pobudo /a spremembo tat lita občine, v delu, kjer la govori o statusu krajevnih skupnasti. Pobudo jc nasvet naslovil svetnik Marjan Vertačnik .septembra leiOR. V njej se jc/ifv/el za ukinitev statusa pravnih oseb krajevnim skupnostim. Same krajevne skupni'>su so x'e pred obravnavo pobude v komisiji Vrtacnikov predlog zavrnile. Podobnoj« storila tudi komisija. C'lani te so menili, da jestatas krajevnih skupnbenih razlogov, da se v Šoštanju lak siatus krajevnim skupnostim odvzame. ■ mkp Robida Severjev nai?ra|eiiec Velenje - Sk(ilja Loka - V nedeljo bodo na odru škofjeloškega gledališča podelili Ictof^nje naj v Kje nagrade s področja ljubiteljske kullure v gledališču. Iz /veze kulturnih drui^lev Šaleške doline so nam sporočili veselo novico. Nagrado /a področje gledališke igre ho namreč lelos dobil .lože Robida^ dolgoletni član C51edali.^ča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki. Jože jc ludi polovica Strašnih Jožctov, druga je njegov prijatelj Jože Krajne. Po izobrazbi je zdravnik - kirurg, kot predstojnik otroškega kirurškega oddelka zaposlen v celjski bolnii>nici. Iskrene čestitke, saj je Severjeva nagrada največje priznanje njegovi dolgoletni ljubezni - gledališču in igri! ■ bš Porušen most čez Pako Vťlenje - F? R<}P Kamnolom Paka so prejšnji Četrtek Mestno občino Velenje obvestili, da je prii^lo do poruáilve mť)slu ćcz reko Pako. Inšpektor za cestc Medobčinske^ ini^pektoraia je takoj po obvesiilu s predstavnikom pogodbenega izvajalca vzdrževalnih del Andreje, d. o. o., opravil inšpekcijski pregled slanja mostu. Saniran naj bi bil v tednu dni. Most čez reko Pako na lokalni ccsti Paka-Paški Ko/jnk-(iornji Doiič je poškodovan v tolikivni meri, da trenutno ne omogt'tča varnega prometa vozil na tej lokalni cesii. Mostna konstrukcija je dotrajana. Na mestu maksimalnih momentov je namreč prišlo do porašenja glavnega nosilca na nizvodni strani mostu. Ugotovljeno dejaasko stanje predstavlja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, saj je zaradi neposredne ogroženosti ceste in varnosti prometa na njej ogrožena tudi varn(«l udcieženccvv prometu. Po iipravljenem pregledu st^ z ustreznimi označbami p(*>krbeli, da je jasno razvidne), da viržnja preko mostu ni dovoljena Urejen je začasen obvozzatisebnavozlla po stari želcz-ni.ski trasi ob Paki za časovno obdobje približno še teden dni. ko bo most saniran. Mestna občina Velenje ježe naročila projekt za izdelavo trajnih rešilev na omenjenem območju pri Inštitutu za metalne konstrukcije i/ Ljubljane, njihova izdelava pa je predvidena v prvi polovici prihodnjega leta. ■ b$ Nova, clrufíačna trgovina Žalec - v torek so v prostorih varslveno-delwnega centra SAŠA, v enoti Maksi v Žalcu na Ulici ialcev5, odprii novo prodajalno, v kateri ponujajo unikatne izdelke svojih varovancev. Varstve-no-delovni center Saša ima tri enote - Ježek Velenje, Maksi lec in enoto v M(y/irju. V njih je trenutno 73 uporabnikov, odraslih oseb, z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Ti so v enotah VDC-jev zaposleni pt^d ptisebnimi pogoji, izdelujejo pa izjemno zanimive unikatne izdelke iz različnih materialov, ki so primerni tudi za priložnostna darilca. Veliko jih je iz gline, pa ludi iz lesa, papirja in tekstila. Prodajalna bo odprtavsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Z nakupt^m izdelkov boste varovancem zagotovo obogatili življenje. ■ bš Zbrali vsaj 460 tisočakov Velenjť* Krajevna skupne*»! Vinska Gora je v nedeljo popoldne v večnamenskem domu pripravila lep dogtxiek vsem, ki so se odzvali njihovemu vabilu. Božicnt^novoletni dobrmielni koncert, na katerem so nastopili »(ía.šperji«. nacxiru pa scjim je pridružil tudi odličen Slovenski oktef Je na vseh obiskovalcih pustil močan vlis. Izkupiček od prodanih vstopnic bo vsaj iisi>č tolarjev, kot Jiam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Fr^mc Sever, pa bv.xÍo denar namenili za obnovo notranjastJ dvorane večnamenskega doma, nekaj pa tudi zanovoletnopogostitev starejših krajanov. V blagćijni krajevne skupnosti bo namreč kmalu suša, saj so začeli krajanom, ki so vplačćtli prispevekza izgradnjo niM:ga vodiwoda, denar vračati. Kaj to pomeni za nadaljevanje izgnidnje vtidovoda v Vinski Gori, je nemogoče napwedati. ■ bš Počastili spomin na Nestla Žganka Veler^je, 8. decembra - V veliki dvc^rani glasbene .šole Frana Koruna Koželjskega je bila žalna seja, s kalerWine Velenje in Območnega odbora /wze združenj borcev NOV, graditelja Velenja. »Velenjčani kar ne moremo d(v jeli, da se danes Zii vedno pi'ïsiav-ljamo od našega občana, sodelavca, prijatelja, moža» očeta in dedka, človeka, ki je s svojim življenjem in delom zaznamoval zgodovino in razvoj naše občine. Tudi včasu, ko ni več aktivno so-ustvdijal ntw pv^dobe naše doline, je bil prisoten v političnem in gospodarskem življenju,« je dejal v žalnem nagovoru puižup-an in poslanec v državnem zbtv ru Bojan Kontič. Konec meseca bi Nesil Žgank dopolnili 95 let. Velenjčani smo ga poznali kol človeka, ki je bil vedno v središču dogajanja. Bil je tam, kjer se je kaj dogajalo in načrtovalo, kjer jc bilo treba poprijeti za delo in pomagati. Bil pa je tudi listi, ki je zaslužen za razvoj sodobnega Velenja. Kontič je o lem dejal: »Za razvoj našega mesta in Sale.ške doline je bila prelomna letnica 1950, ko je Nesli Agank prišel v Velenje in prevzel funkcijo direktorja takratnega Rudnika lignita Velenje. To dolžnost je opravljal polnih 15 let. Njegove izredne organizacijske sposobnosti, vključno z iskanjem primernih sodclav-cev, so v majhnem rudaiskem na- selju in rudniku hitro prišle do veljave — začela se je izgradnja sodobnega rudarskega mc«ia, na njegovo pt^budojejama začela s širokočelnim odkopavanjem, zgradil seje novi jašek in vpeljala n(wa mehaniziicija. mi, trgovskimi, obrinimi in poslovnimi lokali, kulturnimi ustanovami, ter za rudarje, ki preživijo pol dneva v temnih nedrjih zemlje, svetla in sončmi stanovanja. Naše mcsioje vsvoji zasnovi in arhitekturi še vedno lakšno, akcije, so mu ljudje navdušeno sledili, lako je Velenje v kratkih letih i/ majhnega naselja poslalo sodi^bno in lepo urejeno mesto.« Bil pa je tudi na čelu takratne občine Velenje, v kateri sije prav ■ . "J ^ "ifVif i / f f Žgankova zasluga je, da je iz majhnega polproletarskega rudnika nasial kolektiv, ki jc še da* ncseden temeljnih nosilcev energetike v Sloveniji Njegwa zasluga pa ni bila le vedno večja proizvodnja premoga, temveč čim boljše s<\;ialne in družbene razmere delavcev. CJradil je center mesta Velenja z vsemi potrebnimi objekti: otraškimi vrtci, šola- kol ga je Nesli /giink s svojimi sodelavci zasnoval - mesto, kije ludi danes še vedno sodobno, svetlo in ponwno na ustanovitelja Pri tem ne smemo pozabili, da je Nesli Žgaitk s svojo delovno vnemo in zagnanostjo ler iskrenim pristopom do ljudi dosegel med njimi velike simpatije in vsestransko podporo. Ko je org«iniziral prostovoljne delovne tako neumorno prizadeval za hitrejši družbeni in go.spodarski razv standard dndin višji. Če l)odo zaposlene Še žene ntdarjev. Peinajsi let vodenja premogovnika je bilo petnajst uspešndi lei rasti premogovnika in ra.sti mesta Velenje. Za i o so se nidarji Nestlu Žganku oddolžili, ko je 3. julija 2001. oh praznovanju dni'^^a nidarje\', pred polnim mestnim stadionom, pri 91 letih skočil ča.Htni skok čez kořo. Nest Žgank ho ostal v zgodovini Premogovnika Velenje zapisan z velikimi črkami. ■ Kolektiv Premogovnika Velenje rn^đn^ SilX fliiss řzdaía: ća$opl$na*alo2nišla In RTV màÊJLliJ dru2t»a,ito.o. Velenje Izhaja občairttih. Gena posarmznega izvotfat^SOOSlT. maseina naroCnins 1 200 Siï. trimesečna naroćnlna 3.450 SU, polletna naročnina 6.650 Sff. letna naročnina 12.600 SfT. Uredniitvo: Bons ZaKcšeK (diiBldor), Stane VovK (oûgovomr ui^dnlk), Milena K5tlč-Planlnc (pomoCnica urednika), Janez Plesnlk, Tabana Podgoršek. S^na âpegal (novinarji}, Mira ZakoSek {iradnica radl(a). Janja Koài;ta*àpegel (tdhnICna ureonfca}. Toma2 GinêaK (oblikovalec). Propaganda: Nina Ju9 (vose tako odk)čiIi predvsem zalo. ker parkirišča niso polna. Povsem piHna pa sdi. da bodo kljub temu, da abonma hnajcî, kaznovani. Stani>valci cenlra bodo abonmaje za parkiranje obnavljali ravno v teh dneh, ziiîo morda še nekaj informacij- Ob koncu leta 2(H)4bixjoMajiovalci, kižMjova^ni A, te obntA'ili brezplačno. i. ki živijo v a>ni B, pa btnlo ziiprvi ahi"»nma plačali 4 tisocSIT Izdaja dru^ga abi>nmaja na stanovanje pil bo stala 8 tist^ Si li Za pravne tisel^ bo zamenjava abonmaja ob koncu leta stala 8 tisoč tolarjev. Letna karta za parkiranje pa sicer stane tisoč SIX znesc^k je mtv gi>če poravnali v desetih obrokih. Proračun na trdnih temeljih Svelniki obeine Šmartno ob Paki v |)onedeljek temeljilo o prorarunu 2(M)f) - V prorarnnski vřen pritiodnje lelo 437 milijonov tolarjev -Vsebina nai'avna\ a v iial()žb(\ prednost pa prizidku k šoli /. dokaj olwežjiim dnevnim redom so se v ponedeljek stx^čili svetniki občine Smarino ob Paki. dobai pripravljeni pa so ga časi?vjK> primerno in vsebinsko lehtno brez težav spravili pcîdstreho. Med pt^memb-nejSe točke je golim) «xlila plošná razprava o občinskem proračunu 'Ai naslednje leto. ko naj bi se v proračunski vreči nabralo 437 mihjo-m A'tolarjev. Očitno je, dasosvet-niki in svetnici dobr<'' proučili pred- lagano gradivo, saj sc^ v ra*^ravi ponudili díwolj tehtne predloge sprememb znotraj posameznih postavk, najbolj konkretni pa so bili predki-gi odl^"»ra zii negosp^^darske javne službe. SkJadnos pc&lov^iikom bodo postopek obravnavanja in sprejemanja proračuna nadaljevali naslednjih deset dni. ht kihkt.ipt'iSlje-jo pisne predbge, vendar zgolj za prerazporedi lev sredstev znotraj pastavk, na naslednji seji pa IxxIli Dnevi po ugodnejši obrestni merf o vHini obroAne mere ZA i^oni dcpoxii povptd^đfte v podovAtnici. Novo otůW kfvtfni tudi v »vriti • ugnflna^Ji ob/Kina niciv • tM ^ lel Ponudbà velja samo do 31.12. 2004 Želimo vdm prijetno praznovanje in srečno 2005! www.nlb.si O ljubljanska banka Nov9 Ljublj9nskè bênk^ d.d. Lfubl/an9 O tem f.c sklepali. Pred razpravo o proračunu jc ž-upan Alojz l^xIgorSck poudaril, da je pri^račun 7 vsemi pc>irebnimi sestavinami in izluKli.Šči naravnan in-vesticij.sko, da predlog sloni na realnih lemeljih in mora lako tudi ostati. Pri naložbah je seveda v ospredju dokončanje prizidka k osnovni Šoli, saj bodo 5ele s tem sprostili sredstva tudi za(^tale nujne potrebe. Prispevek /a 8olske prevo/r Kot rečeno, najbolj lehlne pripombe je pripravil odbor za negospodarske javne slui be. predstavila pa }\h je Mija Žerjav. Prvi predlog je bil, da se iz pc^stavke investicijski translerji javnim zavodom 4 milijone tolarjev nameni novogradnji, saj bi s tem denar ostal v Šolstvu, p(.ispe^illpa bi tudi dokončanje nujne naložbe. Druga »točka« so bili šoLski prevozi, za katere je namenjenih že l7miiijonoviolajjcv. Od-bt^r predlaga ]>rispevck za vozovnice 3.000 lolarjev, kdor tega ne zmore, pa naj občini naslovi vlogo za sofinanciranje. Svetniki «j v razpravi predlagali tk^kxen prispevek za tisTc, ki do Šolskega prevozit niso upravičeni, se pa ga poslužujejo. Pripomba, da sovobčini Šolski prevozi 2 velikim povečanjem »ušli iz rok.« .seveda ni utemeljena, saj so svetniki poudarili, da sosř^ivmem-bo šolskega sistema iz enega prevoza nastali cek'> irije in jih je zaradi narave pouka izjemno težko uskladiti. Prvi medklic (zares); šolski prevozi »>gotovo najbolj vama pol vàïb, skoraj od doma v šolo in nazaj, zalo bi se starši lega morali zavedali in zanje nekaj prispevali. Drugi medklic (za Šalo): v.si smo nekeič hodili všoio, seveda bistvenem dru^čno. radi smo hodili peŠ in počeli marsikaj: zdaj so otaKi za te radosti prikrajšani, saj jih imajo slarii vedno na očeh. Svetniki so dobro pripravljeni prispevali k tehtnemu odiocanju ^Idiij mladiiiskciiui rent ril? Največ ra^îrdve je bil dele?i)n pred-logo zjnanjšanjusredslev Mladinskemu centru zii 2 milijona, od č-e.sar bi milijona namenili nujnemu ickočvmu vzdrževanju kulturnega doma,50().IXX>paza dvig ravni kulturnih priivditev, kasneje so predlog spremenili v en milijon za k"ullurni doma in ^(XI.OIK) za prireditve. Da ne bo pomote, pravvsi svelniki sc^ se strinjali glede pomena dejavnosti mladla^kega centra In so zagovarjali nujnust podpore njegovemu dekwanju, tudi niso na-.sprotovali povijanju sredstev, zdelo pa se jim je preveliko. Imeli so ludi nekaj pripomb in napotkov. Predvsem bi po njihwcm mnenju center skladno z /ekonom moral predloi^ili finančno poročilo» sicer zajeten program dejavnosti pa bi mi>ral za.staviii na malo več prostovoljnosti. več lasuiega dela in uslvajjalnosti, nemara ludi pridobil-níwli, saj je prireditve lalikudatjanju pt>mena mladinskega centra je «padla« tudi pripomba, da kulturna dejavnost in vsa štiri gasilska društva skupaj dvv bijo manj kol center, kulturniki pa bi na nujna dela v svojem domu lahko op<.>zor)li prej in razne pre-razp^^reditve znotraj sonxJnih de-javn(«ti ne bi bile potrebne. Podobne vsebinske pripombe je v Imenu ("jdbora za g;«pcidarslvopc>-udaril tudi Friinc Fuar. Že omenjenim prip("5mbam je odbor dodal mnenje, da bi morali pri načrlovj-nju del na cestai) m ostali komu- nalni nadgradnji upošievati zlasti potrebe in načrte vaških skupnostih. ne pa nalcjg prepistwati iz leta v lelo. Vse stanovanjsko iiracinjo Obravnavo proračuna so svetniki opravillpredoJmorom.prednjim pa so opravili §e z nekaj pomembnimi točkami. Najprej to velja va stanovanjsko gradnjo in predlog priprave programa lokacijskega načrta sla sianovanjsko območje TomaŽk, pri čemer razprave ni manjkalo. Najemnik zemljišča je trenutnem J'"ranc Drev, ki znjim d(v bro gospodari, problem pa je nje-^a ûirma puranov, ki ilobro uspeva, .seveda pa je za siancwanjsko naselje moteča, loje seveda treba nujno upoštevati, z mc^rebiino kupnino za zemljišče pa bi la pr(îblem skušiili primerno uredili. Pomislekov o izdelavi lokacijskega načrla je b\\o prctvj, na koncti pa bili svelniki enotni, da je treba lokacijski načrl izdelati, če že imaj(5 zemljišče,.seveda pa pri tem dobiti vsa soglasja in odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s tem. Enotna ocena je namreč bila, daje treba pogoje za gradnjo nujno zagotoviti in tako omt)gočili hitrejši razvoj, saj se Slovenija (tudi) z vedno novimi cestnimi povezavami »zmanjšuje,« ot)čina Šmartno pa na razvojne izzive ni pripravljena. Ob tem je ž-upan Aloj/ PodgL^rsek i/razil že kar klicv sili: zakaj namreč vobčini ne morejo prili niti do razvojnili smernic, zakaj propade skoraj vse, č-esarse lotijo? Izdelavo lokacijskega načrta so .svelniki pi>dprli, uidi v zadcwoljstvc» naseji prisoijiega naj- emnika Franca Dřeva. Pri drugem lokacijskem načrtu je šlo lařje in ga bodo sprejemali pc^ .skrajšanem postopku. (îre namreč za stanovanjsko območje na Gneču. kjer je devel laslnikcTV, ki pt^siopek in vse z zvezi z njim vodijo sami. Spornih zadev ni, dve cesti med hišami so žc sami določili, urejajo tudi priključek na lokalno cesto. Dobrcidošel in skoraj edin-sK'cn primer za današnje čase. Po dobri Vsebinski razpravi so svetniki brezvečjihzapk;lov sprejeli Še pa^am izvajanja gospcKlarskc javne službe ravnanja z odpadki in prognun odkiganja om velenjskega kom u )i a I nega podjetja dc^giwi>rili o mcrinih spremcmbaii in uskladiaalt odvozii kc«csvnih, zelenih in letalih odpadkcw, ki lx>do bolj poželjiili in potrebah občanov. Sporen kandidal? Nekc^liko se je zapletlo pri imenovanju treh predstavnikov občine v svet tamkajšnje osn^wne šc^le. Spev ren naj bi bil Franc Fužir z domnevnim tretjim mandatom,dejstvo pa je, da bi kol predstavnik občine dobil drugi mandal, pred lem pa je bil vsvetu Šole U>t predsednik sveta staiicv. Svelniki so se dogovorili, da kandidacijskega postopka ne bodi> ponovili v cekui, ampak preverili pravilncwi In zakonitost kandidature in Če ne bo nepravilnosti, bodo znova odločiili o treh predlaganih kandidatih. Do konca seje so se nato posvetili vrednosti ločke za izračun nado-mestib za uporaU> stavbnega zemljišča ter kopico zadev v zvezi z nepremičninami. jP '^H'JCSi 16. decembra 2004 od çr€d€ do torka - çm€t im donovilna m 'B iSrocla,deccinhi'H Minula sprememba oblasti v Sloveniji jc oČilno (îdîslrla ludi kakí>«o stare nerazjašnjene zamere. Ncwomeíka krlniinaiisiiî^na pkaJnili volitev 2íHi2.krlmm3lLsíi pa so v minulih dneh v zvezi s polekom glasovanja na volitvah za-slisali tudi nekaj vaSčanov Ciabrja pi>d Gorjanci. Na nolranjem ministrstvu so zaenkrat dejali le. da kriminalisli zaradi suma kaznivega dejanja kršitve volilne pravice zbirajo obvestila o Izvedbi županskih volilev v Novem mestu in da zaradi interesa preiskave ne dajejo podro-hnejilh Informacij. V drugem krogu volitev je bilo med zjnagoval-cem Damijanom Kwa-êièem, sicer članom LDS, in Francijem Koncilijo (kandidnt skupine volivcev) le 14S glasov razlike. Zarad i sum a, da so ponarejali glasove v korist zmagovalca, je občinska volilna komisija ponovno preštela glasovnice, vendar ni ugo-iwlla nobenih nepravilnosti. (Vlilck. f). (Iťťcmbni Predsednika ZLSD in Demokratov Sltwejiije» Borul Pahor in Mihael .furak, sta Re dogovorila o tesnejsem sodelovanju strank. Predsednika pa nista izključila ni-li možnosti z,a združitev sirank v širšo moderno levosredinsko gibanje. DrŽave .fužne Amerike so po vzoru Evropske unije ustanovile politično in gospodarsko A'ezo, Južnoameriško skupna^t drŽav. V perujskem mestu Cuzcoje 12 južnoameriških dràv sklenilo sporazum o usumovitviskupntisti. ki naj bi v prihodnosti dobila skupno valuU\ 36(1 milijonov ljudi pa naj bi imelo enotni potni list. Britanska policija je preprečila tcn>ristični napad, ki bi lahko imel razsežnosti madridskega, v katerem je umrk> 191 ljudi. To je ptv trdii naCelnik londonske policije John Stevens, ki je pojasnil da več informacij zaradi sodnih postc>p-kov ne more izdati. Po njegovem iveganjc napada na London §e vedn(i obstaja. Britaaska policija je že konec marca prijela šesi moivkih.pri katerih je aisegla fiOt) kilogramov gnojila, s katerim bi bilo mogoče izdelati bombo. Pelek. 10. (Ui cnihni Papež Janez Pavel IL je v Vatikanu sprejel ljubljanskega nadi>kdstopu Darinke Mravljak našel novega kandidata za ministra za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. To je župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar(SLS),Žagar,rojeni. iy62 v Mariboru, je doktoriral na Tehniški fakulteti Maribor. Vlada je na diîpisni seji sprejela tudi novelo zakona o dohodnini, ki spreminja obdavčitev kapitalskih dobičkcw pri prodaji pretežnih lastniških deležev. Izkupički od te prodaje bodo obdavčeni z 2il-odsioino efeklivno stopnjo, saj bo v tk^hodnînsko na-pt^ved vključen le 4i)-txlstolni znesek kapitalskega dobička. Pivovarna LaSko je pridobila odstotka delnic Pivovarne Union. S tem je postala lastnica večinskega deleža v lej pivovarni. Pred tem je imela 47,86 odstotka delnic, zdaj pa ima v lasti 53.85 odstotka Un ion a. Bil je ludi dan Čkwekovih pravic. Minil je mnogo bolj neopazno, kot bi si zaslužil, saj je po vsem svetu, torej tudi pri nas. se mno go preveč dejanj, ki krnijo človeško dostojanstvo. SoIxMh. i 1. (Icťcmhra Od silnega grmenja je ostalo bcv re malo. Dc^sedanji predsednik LDS Anton Rop je bil na sobotnem kt'>ngTesu na Bledu po slabih tlveiî letih v^Klenja stranke kot edini kandidat ptmovno izvoljen za predsednika liberalne demokracije. Nekdanji premier je prejel 320 glasov delegatov, proti jih je gla^wak)6L I2glasovnic pa je bilo neveljavnih. Podpredsedniki so poslali: Zdenka Cerar, Cveta Zalokar Oražem, Marko Pavliha, Rudi Moge in ,Telko Kacin. Glavna cilja LDS v na.slednjih mesccih bosta oblikovanje vlade v senci in pogovori o spremembah statuta. Nekateri nezadovoljni člani zaradi nadaljevanja dosedanjih trendov v stranki napovedujejo polom LDS na lokalnih volitvah. veČina pa je bila vseeno drugačnega mnenja. Neka pozabljena dri^ava in neka pozabljena vojna sta danes vseeno spel polnili časopisne stolpce. Natanko pred 10 leti je ruska vojska vdrla v CeČenijo, ker ta kavkaska republik;! ni podpisala pogodbe o vstopu v Ruskt^ lede racijo. i\ť(lťljii. 12. domiil)r4i Ob dajiasnjem svetovnem dnevu korupcije so pri organizaciji Transparency In terna tkmai (TI) objavili svetovni ban^meter korupcije. V njem je 50 tisoč sodelujočih iz 62 držav razvrstilo sektorje in ustanove po »korumpiranosti. Kar v 36 od 62 sodelujočih drŽ^v so menili, da so najbolj skorumpirane poliliiJne stranke. Ib je slab znak za demokracijo. saj očilno ljudje menijo, daje ta ogrožena v temeljih. V Ukrajini sosc po razveljavitvi volilnih rezultatov strasti malce pomirile. Ukrajinske oblasti pa bodo nadaljevale preiskavo domnevne zastrupiive predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka. Avstrijski zdravniki, ki so septembra zdravili ,luščenka. so namreč potrdili, da je šlo za zastrupitev z visoko koncentracijo dioksina, ki je bil najverjetneje podtaknjen v hrani. Nedelja je za marsikoga mini- la v velikem pričakovanju. Ltv 10 je tokrai nakazoval velik dobitek, vrste pred slavnimi okenci pa so potrjevale, da upajočih nikoli ne zmanjka, seveda potem ludi razočaranih ni malo. V igri loto sta bili tokrat izžrebani dve sedmici. Prvi dobitni listek je bil vplačan v Kranju, drugi pa v (?elju. himxkljck. 13. d(X'(inl>ni Težko pričakovano priložnost je dobila tudi Hrvaška, Zunanji ministri EU-jaso se strinjali, da naj bi se ta pogajanja z CU-jem začela marca 2005, o Turčiji pa se bo odločaUi na vrhu EU-ja. Ob tem so postavili pogoj, da se lahko za HrvaŠko pogajanja začnejo le ob polnem sodelcwa-nju z mednarodnim sodiščem v Haagu. Na Brdu pri Kranju pa sta se prvič srečala predsednik države Janez DmiJvšek in novi ljubljanski nadškoť in metropolit Alojz Uran. Ocenila sla. da ne pričakujeta večjih zapletov med cerkvijo in državo. Kot kaže. obe strani v prihodnje računata, da ju čaka bolj mirno obdot^je. Tako predsednik države kot nadški"»f Uran sla se strinjala tudi o temi. da verouksodi v župni.iča, všolo pa pouk overstvih. lorok« 14. (iereiiil)rii Do izteka roka so pristojni hrvaški organi prejeli 13p(^polnih kandidatur za predsednika države, za kar je bilo poirebnih po 10.000 p(^dpi&ov. Poleg sedanjega predsednika Stipcta Me-siča kandidirala med drugimi tudi Jadranka Kosor (HDZ) in Miroslav Ciro Blaževič. Končala se je še ena zapletena domača lema. Senat vrhovnega sodišča v Ljubljani je notarja Borisa Lepših oprostil vseh obtožb v primeru Zbilj.ski gaj. Sodišče je presodilo, da Lepša ni pomanjkljivo obve.5čal strank pri sklepan ju notarskih zapisov v i>menjenem primeru. Opeharjeni kupci bodo verjetno sicer le stežka razumeli tako postavljen pra\Tii red, ki notarjem omogoča predvsem zaslužke brez prave odgovornosti. iabîq Perspektiva Začenjamo pisati novo lœjigo Kí)/naj smo dobili novo vlado, že smo se znašli vprtn'ljični deželi. Resjc! Vtem predpmzmcnem Casu .se maKiikalerem krajtr. I^žićno novo lemim sejmov in dnigini podobnim prireditvam pridmžrtjejo prave prtivljicnc dežele. Tuko lahko ljudje (ne le oirod, tudi odrasli) vsaj za nekiij časa zaživijo v sx'etn, v kakršnem hi želeli živeti veČ čosa, pa žal ne zà'îjo. Čepmv se je napovedana zgodba o rispehi spremenila (izjalovila) r nmidno pmvljico. in Še to tako, da je ne moremo brati otrokom za lahko noč. Zdaj smo r tovrstnipoliiični literaturi odprli nov Ust, zučelipisati nov žii'ljenjski roman. Večina glavnih piscev je že imenovanih, kakšna 1x3 prow vsebina, bomo šele videli Je pa že jasno, da kot minister te knjige ne pisal niJtčc s celjskega območju. Najdalj so nekateri ugibali, kdo ho zasedel mesto "odstopljene" Korošice Darinke Mrrnijak kot ministrice brez Ivitnice za lokalno samoupravo in regionalni raz\'oj. Nekateri so na tem mesiu videli celo celjskega žiipana Bojana ^rota, zdaj je jasno, da ho la stolček zasedel bistriški župan Ivan Žagar Vsajen ^titjerec! Prav v predprazničnih dneh je svojevrstno zmago vendarle slavila "naša' pivovarna. Laščani so končno jyostali večinski lastniki ljubljanskega Uniona. Vendar bo imel pri tern zadnjo besedo še urad za varstvo konkurence. KiJkšna ho njegova odločiJe\', naj hi bilo znano kmahi. V teh dneh je tudi slišati da se Laščani znova ozirajo po eni izmed sriiskih pivovarn. Posel s prevzemom jTolni}-nice Křijaz Miloš jim je spodletel, oziroma so ob zadnjem raipisu sami odstopili, ker se jim \'oda ni zdela povsem čisla". Če se bodo i?odali v boj za heogntjsko pivovarno, se bodo tam srečali s sta» rim znancem, belgijsko piwvamo Inieri'>rew. V lem časn se je končal tudi podaljšani rok za oddajo vlog za vr- nite}' vlaganj v telefonijo. Državno pravobniniJstvo je prejelo kar 33 tiujčvlog, država naj hi državljanom izplačala kar 24 miiijard iolarje\'; denar naj bi dobila od prodaje deleža v Telekomu. A kdaj lahko upravičenci detiar res tudi pričakujejo, tega ne ve še nihče. Znano pa je, da so največ vlog za povračilo vsaj dela stroško\'prijavili ljudje s celjskega območja, vložili so jih na zrtnanjem oddel-kti državnega pntvobranil.sďa ť Celju. Denar, kolikor ga pač že Ix), 1)0 ljudem se\'eda prikikarpmv Ne l)Oga sicer toliko, kot je znaša! zadnji zadetek na lout, a vse prav pride. Je pa res. da je ufdi glavni zadetek te igre na .smčo "udaril" v Celje. Vsaj polovica, .wy.vw bili tokrat dve dobitni kombinaciji za najvišji znesek. Tako je hilo r ponedeljek gltn-no vprašanje v nie.^itu oh sSavinjù 'Ali veš, kdo je zadel?" A veste, koliko mandatniJt kazni bi lahko plačal za tak dobitek pa te dni nehiteri malo v šali .'•pniŠnjejo oh prihajajočem novem ostrejšem zahmu o varnosti v cestnem prometu. Po že tweljavljc' nem receptu se Ixmto tudi tokrat bitke za večjo vamtx^t loiiliz vi.yi-mi kaznimi. Menda jeta čas to edina vsaj malo učinkovita oblika. Pa čeprav se je vedno doslej izkazalo, da ima k/a tek rok učinkovitosti Jakoj po uredbi ostrejših kazni je nekaj časa mir, jyutem seljndjena tona\'adijo. Policisti toknn obljubljajo akcije, ki bodo i rajale dalj ča.sa. Predvsem pa pravijo, da bodo naredili kar lahko naredijo oni. Svoj del pa morajo prvipevati tudi drugi. Največ bi morali narediti za večjo varnost se\'eda vozniki sami. Da .se ne hi dogajajo, da policiji letno povprečno obravnux^ajo prav vsako minuto fXf en prekršek. Prav bi bilo, da bi tudi pri tem začeUpisa' li novo knjigo. A ne kriminalke! NaŠe cesle so namreč res premočno kn'ave, na njih je tudipre\'eč nereda. ■ k Kam pa za novo leto? Matjaž Dragar Najdaljša^ najbolj nora noč v letu. Toliko pričakovana, toliko zaželena. Toda, kje jo dočakati? Tudi sam .\em že wlikokrat pade!pod vpliv razmišljanj, da je s il ves tro V() prav posebna rtoč, ki si zashiži tudi prav pasebno pozomo.st, noč, ko se od nas priča ki rje, da Ixnno najmanj v devetih nebe.sih in da .se bomo imeli prav posebej odlično. Vendar tako kot že mnogokrat, tudi letos šc nimafn izbrane lokacije .^'ojega .silvestrovanja, kajti zi!i .se mi šc zdo daleč. Vendar ni še dobrih 15 dni in tu bo novo leto. Mogoče se mi zdi tako daleč zaradi samej^a dogajanja v rjiesecu decembru. Vseh pred novoletnih, predhožičnihy pred-... zabav, službenih, prijateljskih^ drttžinskih, da na koncu sploh ne vem več, kam vriniti še silvcsstrovanje. Sodobnu civilizacija enaČi praznovanje z begf>m od obveznosti odmikom od ustaljenega ritma življenja in seveda potidar-jenim potrošništvom. Za vse tiste, ki se še ne moremo in ne maramo .sprijaznili z gledanjem našega vedno vpra.^ljiKvgn sil-vestr.skega iclc\izijskega prografíw, nafn deccmberpoleg veselega nakupovanja tako prinese li/di vpra.sanjc: KJE V NOVO LETO? Kidiko k takemu rttzmisljanju pripomorejo mediji ki oglašujejo potovanja evropske prestolnice in v tople oddaljene kraje? Na hitrt) se res lahko zdi da bodo v silwstrski noči prav vsi nekam šli .saj že tedne prej lahko poshišamo, da so planinske koče in zdravilišča že polno zasedeni da Slovenci množično deremo i' fíeo^ad,.. V naših načrtih zalo za pričaícovanje novega leta najprej črtamo domače ognjišče in televizijo. Kaj nam ostane? Za mlade je popularno množično, relativno p<]ceni silvestrovanje v kakšnem večjem evropskem mestu. Ihtovalne agencije v svojih prof^amih obljubljajo oglede mesta in neverjetno .\HveslrO' vanje, prave mega iure! Tudi cene niso pretirane. A ceni primerni so nato ttidi oddatjeno.%t namestitve od centrât mesta, nivo samega vodenja in sihvsirovanje. Pred leti.sem odšel na takšno silvestrovanje v fíudimpešto. Namestili so nas približno 50 km iz centra. Tako .smo bili vezani izključno na av-lobti.s. Neprijetno pa je bilo tudi to, da je bilo potrebno wliko stvari na samem mestu dogajanja posebej doplačati. In lega nismo vedeli vnaprej. Obljfibljene velike zabave seveda ni bilo. Od (Zgledov mesta pa je tudi ostalo zelo malo, oziroma, Če sem odkrit, me mrzlem ru) vole t nem Ča.su lepote mesta in muzejev tudi zanimale fuso. Izkušnja je bila dovolj zti odločitev, da .se v te poceni" novoletne izlete ne iK/m več ppraviu preizkiLssamo na osnovi sklepa občine in zato šele zdaj pridobivajo ustrezno dovoljenje pri prisiojnih državnih organih. Iz lega razloga je treba skJep preklicali, saj Otóina ŠoStanj ne mcv re in ne sme prevzemali nobenih ixigiwomosii za dek)vTES,« pravi Vojku Krne/a. »Pomerab- /iikaj niso šli iki ogled v ^enM ijo? To je bilo vprašanje, ki ga je ena od novinarskih kolegic postavila svetnikom, ki so sodelovali na tiskovni. V Nemčiji bi si imeli možnost pobliže ogledali, kako sama sanacija gu-dronskih jam in sosežig gudron solidilikatu poteka lam. Ogovoril je Vojko Krneža. »Nisem bil na ogledu, ker se mi je zdelo to nesmiselno po lisiem, koje bil sklep o poskusnem sosežigu že sprejet.« Svetniki i(i zahtevajo izredno sejo^ so v torek sklicali novinarsko konferenco: Marjan Jakob, Vojko Krneža, Roman KavŠak. sklical Krneža. K zahtevi po izredni seji in preklicu sklepa naj bi jih bolj kot plsnio Pelra Re/.-mana spodbudila izjava Evftena .lurača, odgovornega za ekološke zadeve TEî>, ki naj bi 9. decembra za Radio .Slovenija povedal, da ravnokar zbirajo zadnjo dokumentacijo za pridobitev dovoljenja za sasežig. »Dejstvo, da v TEŽ zbirajo zadnjo dcv kumentacijo za proSnjo za dovoljenje na pristojnem državnem organu, ni popolnoma skladno noje tudi dejstvo, da namerava TCS za poskus uvoziti solidifi-kat gudrona iz Nemčije. Prepričani smo, da lak solidifikat ne more biti enak listemu, ki bi ga domnevno pridobili iz predelave gudronav Pesnici- Obstaja velika verjelnosl, da so v gudron-skih jamah tudi drugi odpadki neznanega izvora, ki se jih odkrije selc, ko se prične jama odpirali.« Kmeži sla pritegnila Marjan.Jakob in Roman KavŠ^ik in doda- la, da so i>p, rast načrtujejo ludi za prihtxinje, vendar pa S07m0g-Ijivcxsti na lokaciji v Velenju v glavnem že iz.kcv riščene. Mar to pismeni, da se bo zapcsksvanje ustavilo ali da bodo eclo odpaščali? »Mislim, da do odpuščanja ne bo prišlo,« pravi Vodojiivčeva. »Kadrovska neskladja bomo raz-reševaliz naravno llukluacijo in seveda tudi za-posltwali, pred\'sem strokovne kadre, a še bolj selektivno kot doslej. Je pa res» da imamo ves čas neko nariivna fluktuacijo, ljudje priliajajo in odhajajo, zato bomo kljub vsemu še vedno kaj zapt>>io%'ali. 'lorej bolj .selektivno, predvsem stri>-kovne kadre, ki nam prinašajo boljšo strukturno izbfjjjšavo,« Veliko pozornosti namenjajo ludi sodelovanjuz obstoječimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami tako v tem okolju kot v cclolni drŽavi. Priza-devajosi, da bi izobraževalni sistem dm bolj prilagodili potrebam Mag. Irena Vodopivec in Milena Bahun verujejo raven znanja in uspiîsobljcnosti. v zadnjem času pa namenjajo še posebej veliko aktivnost i usposabljanju za obvladovajije sprememb in vodenja, ludi mojstrskega kadra, kije najpomembnejši ključni člen med vodstvi^m p(xijelja in proizv<')dnimi delavci. Izvajajo različne sisle-me razvoja hidrov in razvijajo sisteme za izboljšanje motivacije zaposlenih. Lcuio je v različne nivoje izobraževanj (najvcčjihje s področja varstva pri delu, strokovnegii usposabljanja, kakovosti in ravnanja z okoljem, informatike ...} vključenih kar 5.1(50 delavcev Cjorenja, od lega jih kar 390 .študira ob delu, imajo pa tudi 120 štipendistov, predvsem za podrode tehničnih strok, vse več pa je t udi zanimanja za izobraževanje na Veliko sodelujejo tudi s predstavnilQ izobraževalnih institucij, Predstavljajo jim svoje programe in skušajo tudi tako vplivati na to, da bi bil šolski sistem čim boij prilagojen potrebam posameznih poklicev. Erini naj sodelavci, naj trgovine, naj ideja 25 naj so(lelav(XW, naj prodajalna je ludi Adnl Vc^kMije Mira Zakošek Na Cri že tradicionalno nagrajujejo svoja najboljše stxlelavce, izbirajo najboljše, najbolj urejene in najbolj uspešne prodajalne in nagradijo naj idejo. Rezultate œ-loletne akcije razglasijo na vsakoletnem prednovoletnem srečanju, na kalerega povabijo ludi vse jubilante. Razpoložen e na tokratnem srečanju je bilo resnično na višku. Srečanje Erinihjubilanlovin do-biinikov priznanj iz vseh koncev držav nekdanje J ug(,«lavijc so bi- la res prisrčna, pa tudi množična. Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila skorajda premajhna za vse. Vanjo so morali namestiti še kar nekaj stolov. Zbranim je govoril predsednik uprave Cre Gvido Omladič. ki jim je z veseljem sporočil, da je bila Era uspešna tudi v iztekajočem se letu, saj je znova pomembno p(wcčala promet. Posodobili in na novo zgnidili so številne cenire po Sloveniji in na Hrvaškem, uspešno pa uresničujejo ludi programsko usmeritve poslovno nakupovalnega središča - Skopskega sejma Svojo ponudbo so v letošnjem letu dopolnili z diskontno prodajo, ki jo uresničujejo v sodelovanju z italijanskim partnerjem Euri^i-num. Na tem področju imajo /.a prihodnje letovelike načrte. »Ob uresničevanju zahtevnih poslovnih idej pa ne pozabljamo na vas, drage sodelavke in sodclavce, ki ste eden najpomembnejših čle-novpriuresničitvi našihzahtev-nih skupnih ciljev«, je med drugim dejal. Nûgworilje ludi jubilante, vse tiste, ki so zvesti Erižc desel, dvajset ali trideset lei, to- Pnznanja je jubilantom in nagrajencem podelit predsednik uprave Ere Gvido Omladlé, m i t Kolektiv naj neživilske poslovalnice 2004 - Adut Velenje rej tisie,s katerimi so skupaj premagovali vse težave in se veselili ob uspehih. Kar 25 delavcev Ere si je prislužilo naslov naj sodelavec 2( K14. Omenili bomo le tiste, ki so iz tega okolja: Milena .Apšner (finance), Slavku Halič (računovod-.stvo), Zi^iad Bašič (tržnica Velenje), Saša Oačič (Adiii Velenje), Vanja Jagmiić (Preskrbi center), Renata Majerič (center Slandard Velenje), Cvetka Mežnar (razvoj), Marki! Samec (skladišče neživil), Slavica Sotîin (sadje,ze-lenjava), (ýoran Šarac (skladišče Šmartno), Martina Urankar (-Adut Žalec) in .Jelka Vasle (.široka potrošnja). Za naj poslovodji so razglasili Marfiim (»rahner (Rudarjevo) in Matejo Marolt (-Adut Žalec). Naj prodajalni siasptxln"5čja živil Market Hoče. s področja neživil pa Atlut Velenje (ptMîjino. da lo ocenjujejo skrivni ktpci -uspeh pa je seveda odvisen od celotne ekipe). Pase naj ideja. Letos jev vSkupi-ni Era zbranih 68 idej, med katerimi je vse več uporabnih in praktično izvedljivih. Izlelavle-10 je tudi več idej, ki bi jih lahko uvrst ili na sajn vrh izbora, pa vendar, na koncu zmaga vedno le ena in letos je to ideja Novi načini ]iripravc in prodaje mesa in mes-nih izdelkov. Marka Krnjiča, mesarja specialista iz PE Era market H(^če. ■ POGOVOR Z RAZLOGOM Eno najuspešnejših doslej Loi o 2004 bo VA} l^i oniogoviiik (^no iitijuspošiK^jšili (Josk^j - Ni\ sli aleški koiitorenri [)ícvoííIí cilje inaliineijii podjeljn in odvisnih druži) - S lISK [)()(l[)isali dviioliio |)()i>()(ll)() - Pi ipravc na gradnjo vodnega mesta (pismo o nametl so / ljiil)tjanskijn tÍTí] [K)dpisali septeml)ra) |)ost)eš(Mi() [)()tekaj() Milena Hrstič - Planine 7.C osem Ici v Premogovniku Velenje na slraleSki konlcrenci preverjajo ciljc, ki ki jili matično pf^djetje in hOerinske družbe postavijo ^a naprej. Straicj^ko konlcrcn-cx>so Iclos opravili 30. novembra ter L in 2. Jecenibra v hoielu Barbara v Ficsi. dober leden pred liMim» ko so s Holdingom S le WC nskc C lek I rame (I iSE)v ok"viru de-setlelne pogodi« oodjemu premt^ga poi\-pisali pt^godbo za prvi dve leti. Na strateški konferenci se /bere >^u>p me-nedžmenl« pivslovncga sisicma,ob direktorju ár. Evženu DenariCu.s kaierim smo se po konCani konťerenei tudi pogovarjali, ga. končni izkorL<{tekpamed lOin IJ meg pripravljeni, če bo piHrebno, nakopali Še dodaîniJî 150 do 2í)í) tisoč ton premoga v vsakem pt>sameznem letu.« To so najhrz oplimalne količine, take ki si jih v Premogovniku ifilile'/ «Vtem trenutku, seveda. Fiksni stroški se pri takih količinah pokrijejo.« 70 |)npra\niko\ naslednjo k I o Na iej podlogi žff pripravljate konkreten plan Premogovnika za naslednje Ido. 7m' poslena^^ varnosi pri deln?Ohvjtje iiepo-sredno povezano .v pričakovano količino nakopanega premoga? »Plan za lelo 200.^ smo pripravili že na vseh pc^dročjih. /ap^>slili bomo 70 pripravnikov. Število ??iposlenih v Premog(.wni-ku pa znižali za 52 odstotka. Gre za tlel naravnega <îdliva, za upokojevanje In lluk-tuacijo, del zaposlenih pa bomo prezapo-slili v invalidsko podjetje ITI"/.. Odločili smo .se, da lx)mo zaposlovanje načrtovali skupaj s podjetjem I nV-. V tem invalidskem podjetju smo opredelili tudi rudarski program, ki bo od ostalih programov na trgu k)čen.« Koliko vas ho konec prihodnjega teta na Premogov $iikii ? »Prvič manj k(M dva tisoč, natančno 1.966.« Kako doig ho delavnik? Koliko ur na leden hodite delali? «O tem smo že razmišljali. Natančno pa se moramo pogoditi Še s sindikatom. Bo pa med 3^ in 4() urami na teden.« Hirnosi in humanizacifa dela... Pomenh hen sfrale^ki cilj premogovnika, »Ib je osnova vsega v procesu pridobivanja premt^a. Na tem pixJročju imamo nastavljenih kar nekaj razvojnih projektov in temu namenjamo tudi veliko denarja. V okviru desetletne in dveletne pogodbe načrtujcm(^ skupaj s USE nabavii sodobnega kompleta odkopne opreme. Enega žc imamo. V letih 2007 in 200« načrtujemo Še tretjega. Tako bomo obnovili vso vitalno opremo v premogovnik'a S tem se bodo spet bistveno povečale varnostne razmere pri c odkopava nju premoga, tehmv h^ški proces pa Ix'' še bolj učink izliodišča nastala znotraj IV\V.. Za-p^^Klcni pripravili lïsem pm »t jamo, tretji steber pii je cen ter Zii izx>braževanje in u.sposabljanje. 'lega doslej v I rr/. nismo imeli. Šlo bo za usposabljanje invalidovnaeni strani in na drugi za pre usposabljanje tistih, ki -če lahko rečem gn'>ho in prepa^sto- nimajo pravega dela. V tem centru bodo nastajali novi progami.« Celemu sretu v zfltlnjem ča.sii predstavlja iz-srV velika Kitajska. Slišim, da stfiudi I IT/po-daja tja preko angleške jirme Joy. »Danes |e na tem področju velika ktmjuk-tura, dela na tem trgu je izjemno veliko. V enem od profitnih centrov HT/ Že iz-de!ujeji> dele za rudarske? opTçm\ ki bi> prodana na Kitajsko. Kot zanimivejši naj povem, da je Kiiajska na področju premogovništva ludi sama močno vplivida na trende v svetu. Njena proizvodnja je bila lani 1,2 milijarde ton premoga, lelosga bo 1,7 milijarde ton! Bistveno povišanje. Poleg tega Kitajska uvozi poloviciJ svetovnega izvoza premoga. B^alu bo za svoje pi'îircbe porabila polwico svetovne pre v izvodnje premoga, pa ima kljub temu Še vedno premalo energije.« Kaj pa ERÎCo? tíeseda ali dve še o in^iltt-íUy ki mu leios/ije leto ni hilo najhfij naklonjeno? >*ERiC>o ima novo vodstvo. Cîre za inštitut, ki je zrasel v tem okolju in za potrebe tega okolja, a bo moralo v prihodnje, v to sem prepričan, veliko več delali na trgih /unaj Šale.ške dolino. Danes je s pri-bližjio 50 odstotki prihodkw naslonjeno na Termocleklramo in Premogovnik, pri čemer ima znatno večji delcž lermoelck-1 rama. Ta je zelo velik del ek ga Ix^mo, se gradnja prične,« ('eprav je bilo pred tem podpisom vďtko idej o celoviti ziiokrožtlvi turistično- rekreacij' skega območja oh jezeru, kije v enem delti pretividi.'val tudi vodjii park, pa se^je z^lo. hn da ^e za nekaj, kar je potisnjeno daleč »' pri' hodnost. Zdajsekaf/ř, da le ni hilo tako? »Pravijo, da je neverjetno verjetno. Vodno mesto Velenje vsekakor bo. Sc pa že ik^govaijamo tudi za gradnjo Pikine dežck in družinskega parbt. 01>i>jeb<)sodilo vta kompleks. Pogtwori spt>toncialn)mi investitorji tečejo izjemno intenzivno. Prepričan sem. da bo otvoritev vseh treh zadev-vodnega mesta. PIkinc dežele in družinskega parka - hkrati.« Kilaj? «Osemnajst mesecev po pridobitvi gradbenega díWoljenja za vtxlno mesto.« Kaj pa letni hazett? »Mestna občina je za ta namen v proračunu za leti 2005 in 2006 predvidela sredstva. Poleg vodnega mesta bomogra-dili tudi olimpijskibazen.« (ioliťm prcdpmdaja dobro ka/e Zima je preti vrati, zato še vprašanje v zye* zj z iloltmi. lanska sezona^je bila i:jemna. Snega je bilo veliko, obiskovalci zadovolj-ni. Kako ste pripravljeni na to? »Po V>esedah direktorja podjetja Golte» d. o. o., so priprave na uradni začetoksezo-ne v polni pari. Zaključujejo predproda-jo smučarskih kart, ki bo presegla vsa priČakc^vanja. řakanK.i le še na to, da zapade sneg ali diibodovi>Ij mrzlo» da.se bo dalo hrib umetno zasněžili» Knlikokra/ ste vi na Cnjlteh ? «Na Cjolle sem vedno šel raďílidižeprcj. Od lani ^em pa še toliko raje. Letos, ko se olvta spet nekaj novosti na žičniškem in gostin.skem ptidročju, se bi>mo na CîcM-teh še l?cljc počutili. V marsičem sc^ G<5l-te spet spremenile p<'>dobo.« S katerimi športi ali rekreacijo vi prema-gtifie strese? »Stresi so stalnica. Ga ni. ki bi se jim uspel izogniti. Je pa vprašanje, kiiko jih kck^ obravnava in koliko koga prizadenejo. Vsekakor je dobro, da se čkjvek vsaj vsake toliko Časa sprosti. Sam se pozimi sprošč-am pri icnisu. poleti pa pri gi>lfu.« V Elkroju ukrepi za preživetje Siovctiska loksiilna indusirija piojwda - V hllki'ojii vseeno vidijo pilhodiiosl. zćinjo pa bodo potrebni novi in osU'i iiki'epiž lèkstilni industriji v Skwcniji se je že dolgo časa zeb sLibo pisalo, v zadnjem času pa smo skoraj vsakodnevno priča prisilnim poravnavam, stečajem in odpuščanjem, s tem pa osebnim tragedijam množJce delavcev in zlasti delavk, ki i'wtajajo brez za-ptïslitvv in brez virov za sptxltîbno preživel-je. Z velikimi težavami se že dalj časa síxxajo ludi v Elkroju. Zavedali .so se jih. se jim iz dneva v dan prilagajali, vse skupaj pa vendarle ni prinesk^ prave rešitve. »Evropa se nam je lorej zgodila, v kratkem se nam bo zgodil še svet. Dejsn/o je. da se je v zelo kratkem času po 1. maju slovenski tekstilni industriji godilo veliko hudega. lu se vidi v likvidacijah, »prisilkah« in stečajih tekstilnih tovarn. Resse je nekaj takega žo dalj časa napeTvetlovaio, vseeno pa je tudi prasti pretok blaga v Evroj'ïski uniji povzrtx'ij. da je že siccr zaostrena konkurenca dt>datno in isgemno porasla. Na trgu sšc večjih močjo pritiska na cene muših izdelkov in v današnjem času bojevati kon- kurenčni boj je že izredna umetnost. Tudi zaradi poplave izdeikw nizkega cenovnega razjeda zvzlioda, kjer je delovna sila bistveno ccncjša, enako slabša pa kakovost izdelkov. Prepričana sem, da morami) vzdržati v našem cenovnem razredu in delati tisto, kar znamo, jasno pa jc, da se bomo morali 5e naprej prilagajali in iskati najbi>ljše sploh Še možne rešitve, lega smo že vajeni in to znamo, žal pa ugotavljamo, daje bilo naše prilagajanje v preteklih letih očitno prepočasno, da smo morda malo zamudili vlak, sedanje razmere na tr^ pa so nas prehitele. V dejanskih razmerah doma in po .svetu se tudi mi sprašujemo, do kam še lahko gremo in zmoremo. V izjemno hudem boju za kupca in preživetje dejansko ni nikakršne milosti več,« ugolavlja in p^^udarja direktorica Elkroja M»rija Vrtačnik. Vendar je to le ena ixJ očitno kar nekaj plati žalastne s^odbe. Nemški pl^slov^eži Mariji Vrtđčnlk ob obiskili večkrat sveto- vali, da naj »za bo^) voljo ne spu-slimo tekstilno branží tako daleč, kot smo jo mi.« Mi^rda s figo v žepu, dejstvo pa je, da je sloven-ska tekstilna indastrija na zelo dobri poti. da se ji z^odi enako. Marija Vr-tačnik: »Ob tem bi se morali zavedati, da smo na pK^deželju, da zaposlujemo pretežno žensko deltwno silo spt^vprecTit^ stii-rostjo 41 let, kar velja za vso skwenskdo tekstilno industrijo. Velika škoda bi bila. če bi res vse skupaj spastili di^ konca, skTj-paj z državo bi sc morali boriti, da preživimo in ol:)Slanemo. Tudi zalo, ker je v našem delu toliko znanja, pa ludi zato, ker bi z razvTcdmotenjem panoge razvrednotili ludi ljudi, ki n^^ijo naša oblačila. Menim, da bi morala država k reševanju težav prisli^-piti selekiK'no. V pres t rukl ur ira nju bi nas morala podpreti. Mogoče z razvojnimi sredstvi ali ugLidnimi krediti, saj so v naši pam^gi olwejoîcwti veliko večje kot v drugih. Vl'čkrat govorim, pravijo da bi'kgokletno. da morda ludi Z nižjimi obdavči Ivami, kjer je to mtížno, \oKj z uvedbo nižje davčne stopnje ï^ delovno intenzivne panoge, lek-stilci smo bili vse doslej najbolj na udaru in smo pri tem prvi v vrsti, po moje pa se enako težki pt>goji obetajo ludi drugim industrijskim panogam. Trg in globalizacija pačgrizeta najU^lj občutljive. Vixlsiva pod- jetij, zbornice in sindikati pritiskamo na državo, da bi spregledala in reševiúa zadeve zukrepi. kakršne imajo v nekaterih drugih državah. Poznamo primer Portugalske. Marija Vrtaćnik: »Nikakor $e ne smemo predati, boj pa bo hud.» kjer so na ustreznem ministrstvu imenovali poseben cxldelck, ki skupaj z Evropsko unijo asmeija določena sredstva vde-javnosti, ki imajo razvojne programe in projekte,jih s tem oživlja in ohranja.« Z novim leli>m se tekstilcem obetajo še hujši Časi kot sicer, udar z vzhoda bo še hujši. Kakt^ bdjctja. kako naj jo vidijt> ziipcïsleni ? ! Že v pre te kliïsl i smo dt v kazali, da se znamo prilagajali in spreminjati. Zdaj jc že jasrn^, da bomo morali to početi še hitreje in hudt^ bo. Pravzaprav .se že prilagajamo. KlH drugi v Sloveniji smo uvedli y-umi delavnik. Predvsem zaradi zmanjševanja stroškov, da torej zmc^jivosti izkoristimo v celoti, kadar t(e-lamo. Nujni btidt^ še dnigi ukrepi, vse po-tre!)ne spremembe pa bt^mo morali očitno izvajati v tovarni sami. V manjši obliki kot danes ima Elkroj gotovo priliodnosi, seveda p<'»d vsemi pogoji, pod kakršnimi se preživlja vsii industrija v Skwenijiin Evropi,« je ot.lk>čna direktorica Ellax>ja Marija Vriačnik. mjp '^H'jAS 16. decembra 2004 Veliko stroke in delovno praznovanje V peU^k il) s()l)()l() s(! jo v víHeiijskcíii Hotelu Paka zgodil zanimiv dogodek, pi'(^ploien s široko, drusivono akliviiosljo in svecanosijo ol) pr azfiovanju 85-lolni<^c Bolnišnice 'n>p()lšira. /a prijelen uvkim razmc-ram. re.slriklivni zdravstveni politiki in kroničnemu pt>nianjkanju kadra smo uspeli držati korak z razvojem diagnostike in terapije. Zadnja leta se vse bolj uveljavljamo tudi na področju preventive in re- habilitacije. Poleg znanja je k temu pripomogla ludi sodobna tchn(^-bSka <^prema. Veseli nas, da smo zmogli brez pomoCI države zgraditi nov endoskopski cenler, lekarno. arliiv, garderobe, dvigalo, dodatne ambulante, nadzidati osrednji bolnišnični objeki, v katerem so našle prostor upravne službe, predavalnica, delovne J^^be zdravnikov, zagotovili priključek na vroč-evod. vlagati v ostale objekte in prc^ti">r ter nabavljali sodobno dla-gnt'îStiCno opremo. Najlefše pa je spoznanje, da so bol- niki z na.Šimi storilvami zadwolj-ni. da b(5ljiišnlD> sprejemajo za svojo in se radi vračajo s'anjt), kadar je to pt^irebno. Rawojno pot vidimo v dopolnitvi sedanje dejavncwtl. novih lastninskih odnosih, v celwiîi i>bravnavi ter dopolnjevanju diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih možn^isli h>lnisnice. zdravilišča in prostora pc»d Lomom. Le lako bomo Lihkoopllmalno ponudili in izkoristili na.ie prednosti, ki se zrca-lijov ljudeh, znanju, opremi iaoko-Iju. S tem pa borno zagotovili tudi Krkina donacija zdravstvenem domu l^i(Hlslavni(^a Ki'ke je v okvii u sklada Srčni |)iijal<1j /idi^avslvencinu domu Velenje podarila »doppler« Milena Hrstič - Planine Velenje, 7. decembra - Eden od ciljev Krkinega sklada Srčni prijatelj, ustanovili S4.>ga lela 2(31)2, naj bi omogočal posodabljanje medicinske opreme In razvoj novih diagnostičnih p<«topkcw, V okviru le akcije je predstavnica farmaceviske družbe Krko iz Novega mesta v torek direktcirju /drawivenega doma Vi'lenje, Jožcíu Zupančiču, dr. med. izjtičila di->nacljo- tako imenovani >'doppler«. Gre za aparat za merjenje perfuzijskih tlakov v gležnju in na nadlakli. »Doppler je pridobitev za zdravnike, predvsem pa za bolnike,« je na priložnostni slovesnosti dejal direktor Zdravstvenega doma Velenje.nam papi^jasnO, daje aparal namenjen družinski medicini za zgodnje odkrivanje periferne arterijske bolezni. «Cire za eno najpogostejših In najresnejSih bolezni starejših ljudi v razvi lem svetu, saj jo ima že v.-^k peli čkivek, kije starejši od 70 let «Zdravstven i dom Velenje ni edini, kije dobil Krkino donacijo. Z »dopllerji« so opremili že več kot 40 zdravstvenih domkovnem seslankoL Ves pc.ipoldan so namenili bolnišničnim okužbam, ki tudi v Sk^veniji močno vplivajo na podo boinuspesnml IxilniŠnic. Kako jih prepoznali, kakt"^ zdraviti,predrsem pa, kako jih pieprečiti. Kako preprečiti tudi Številne poškodbe z tîsîrim predmetom, katerim so ob svojem delu i/^istavijene predvsem medicinske sestre. Zanimiv je bil prispevek psihologinje SevŽkove. ki je predstavila psiliolmke vidike obravnave bolnika v lw>laciji. Popoldanski del .se je nadaljeval z Ba-yerjevim sin^pozijcm o antibiotiku, zaključili pa Si) ga pnevmologi z redno leinlnišnico Topol^ica. tremi sloveiiskinii bolnišnicami in Evro po. Paket predavanj je zaključil prikaz vpliva telesne akiivnasti na krvni sladkor pri Ix^lnikih s sladkorno lx)leznijo lipa 2. Odmor je bilčislo prekratek za plakatne predstavilw. Kar 11 plakatov }e zanimivo predstavilo Ivgato in raznoliko strokiwno dejavnost bolnišnice -od astme, revspiratome 13- Plakatna predstavitev z]ok>gije In bn>nhologlje,prek» kar-dk)logije in diabetologije d) g^istR)-entemlogije in p^Diintrije. ki d^ čettit-Ije pogostejšem p<>javijanju depr«i-je zahteva muliidisciplinaren pristip in poglobljeno timskŠkcga InŠtiiula iz ljubljane. kizbolnišnlcovlbfK)Lšici sodelujejo že več kot 1(J let. Brez njih bi biki diagnostika in zdravljenje nepopolna. Zanimivo je bilo prisluhniti radiologu prim. Z^lar-ju, izlximi predsiavilvi citologjnje Repše-Foklerjeve, analiličnemu prikazu prsnega kirjrga Crnjaca In onkologu Kiivaču, ki je predstavil izkainje st>dîbnega Alravljenja malignih plevralnih mezoteliomov v Sloveniji. Za prijazjKï bivanje, nemoten ptv lek in kulinarične užilke je brezhibno poskrbela ekipa Hotela Pake. ■ JAP Zapleti pri izbiri direktoria(ice) Knjižnice? Vprašanje je, ali izbijana kandidalka za (lireklori( o Kiijižniee Velenje izpolnjuje vse razpisne pogoje? Bojana Spegel Velenje* 28. oktobra letos je v Našem času izšel razpis za prosto debvno mesto direktoija ali direktorice Javnega zavoda Kjijižnica Velenje. Rok /a t oddajo prašenj je bil 30 dni. v tem času pa so se. kol smo že porctčali. na razpis prijavili trije kandidati. Poleg sociologa Vlňda Vrbiča. dolgoletnega tlirek-toija Kulturnega centra Ivana Na-ptMnikii in sedanjega v. d. direktorja Knjižnice Velenje še novinar jože Krajne iz Šmartnegii ob Paki In zgodovinarka Miiri,fa Ževart, trenutno še zaposlena na ORIC-u Velenje. V petek je svet zavoda Knjižnica Velenje pregledal pri.Sf>e)e vloge na razpis In izmed treh kandidatov kol najprimernejšo izbral Marijo Žovari. Svet zavoda sestavljajo Milena Pcč<»vnik, Alenka Ked-nak. Tomaž Kolar, Marjclka (la-iKr.šek in Andrejn K^Hič. Slecfnja je ludi predsednica sveta zavoda. Ob glastwanju sia se proti imenovanju Marije ?!cvari izjekla Ibmaž Kolar in Miujetka Gaberšek. za pa so bile («tale tri članice sveta: tli-plomirani pravnici Andreja Kailč (direktorica občinske uprave) in Milena Pečovnik (direktorica Upravne enole Velenje) ter diplomirana ekt^nomlsika Alenka Redna k. predstojnica urada velenjskega župana. Izbira naj bi bila sporna, saj naj izbrana kandidatka za direktorico ne bi izpolnjevala v.seh razpisnih pc->g(-)jev,na kar naj bi bili člani sveta zavoda pred glas(wanjem ludi opozorjeni. V odloku o ustanovitvi zavoda Knjižnica Velenje so li natančno dokíčeni, določa pa jih tudi republiški zakon o knjižničarstvu. V razpisu. objavljenem v Našem času. so bili pt^goji natančno opredeljeni. Poleg un i verzi le t ne izobrazbe družboslovne ali humanistične smeri ali visoke slrokcnme izobrazbe z opravljeno specializaciji'), zjia-nja tujega jezika, kar so izpolnjevali vsi irije kandidati, je pogoj ludi »najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju javnega zavoda oziroma službe z enako ali podobno dejavnostjo«. Po prepričanju protikandidata za mesto direktorja Vlada Vrbiča iz vloge kandidatke Marije Zevart ni razvidno, da bi izpolnjevala la pogoj. Zanimivo je, da na začetku seje sveta, ko so člani usklajevali mnenje o izbiri kandidata, ni smela biti prisotna niti zapisničarka Andre-Jh Zelenik. Članica sveta Milena Pečovnik naj ni jo prceila, da zapusti sejo. Seja pa naj bi se po 22. členu Ptïskwnika o delu zi^voda tudi snemala, pa se v tem delu ni. Doslejsovsesejesnemali. Zapisnik o izbiri kandidatke za direktorico je Zelenikovi predsednka sveta zavoda Andreja Katič diktirala po končanem odločanju o izbiri, v nadaljevanju pa je bila ludi priso- tna na seji. Zapisnik smo zeleh videti tudi ml, vendar nam ga niso mogli izročiti, ker naj to ne bi bilo v skladu z zakont^m, brez težav pa smo pixíverill vse te informacije. V torek sta sestala ludl oba sindikata zaposlenih v Knjižnici Velenje in se izrekla, da podpirata kandidaturo Madn Vrbiča. sklicali pa so tudi zbor delavcev. Zato, ker bo danes potekal strokovni svet zavrnili tudi na prc*dse Vrbič» ki evidentno izpolnjuje vse radišne pogoje, oprav- ljen pa ima tudi bibihoickan>kl izpit, se bo, če bo kandidalka za direktorico Knjižnice Velenje Marija Ževari potrjena In s lem imenovana na todelcwno mesto, p<^ naáih informacijah, pritožil. Zato tudi vprašaj v nasliwu lega članka. Andrejil Kalir, predsednica sveta zavoda Knjižnica N^lenje, nam je na vprašanje, ali Marija Ževari izpolnjuje vse razpisne pogoje, odgovorila: »Svet javnega zavoda Knjižnica Velenje je na svoji seji, ki je pritekala v petek, 10. decembra 2lXl4. odločal o kandidalu za direktorja omenjenega zavoda in tudi potrdil kandidatko Marijo ŽevurL Na ra^lssose prijavili U'ije kandidati. Svelu zavoda je bilo pri odločanju vodilo, da so za dek)vanje zavoda po sprejetem Lc^kidncm prc^amu kulture (LPK) Mestne občine Velenje, pn^dvsem pa za izvajanje dejavnosti, ki bodo zavod postavile vsaj ob bok primerljivim občinam, potrebne in nujne spremembe. Javni zavixl Knjižjiica Velenje je tudi v dolgovih, uredili je p4>tTebnofinančnop(^lcwanje,di bo preglednih in transparent no. Vse to je narekovak^ oiga-nizacijske, predv.sem pa kadrovske spremembe na področju kulturnega pi^usivarjanja In organizacije koilture v naši občini. Iz razpisa za direktorja .lavnega zavoda Knjižnica Velenje, ki je bil objavljen v lokalnem tedniku NaŠ čas včetriek, 2^. oklobra 2()fl4, je razvidno, da mora imeli kanditlat najmanj dve leli delwnih izkušenj pri vodenju javnega zav<3da oziroma slu/J)e i enii-ko hH podobno dejHvno.stjo. Tudi v podť>bnlh javnih razpisih je mctčzaslediti raz-lagi\ kaj se smatra pod lerminc'^ni «dekwne izkušnje pri vodenju javnega zavoda« in terminom »službe zenako ali pixlobno dejavnostjo«. V uradnili objavah jev takllî primerih navedeno, da morajo imeti kandidati >»sptisobnosi za organiziranje in vodenje zavoda«, »da imajoorganbiicijske in vodstvene spiv sobnosti, ki jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smisla zavoda, kar dokazu- jejo s programom dela zavoda, ki ga predkižijo ob prijavi«. Uradne razlage, kaj pomeni ta dikcija, ni. Lahko se razlaga zelo .široko ali zelo ozko. Svet zavoda se je strinjal, da ima Marija Ževart kot kandidatka ustrezne ^organizacijske in vodstvene sposobnosti. Na Inštitutu za ekološke raziskave Eri-co Velenje kandidalka namreč opravlja delo po-močnice vodje Oddelka za izc^braževanje in iraj-nostni razvoj lerjew^djaštevilnih projektov.raziskovalnega dela, organizacije strok(wnih in promtv cijskih prireditev ter odnasov z javnostmi. Od kandidatke za direktorico Knjižnice M:lenjc Marije Zevart pričakujemo izvajanje LPK, nove vsebine In drugačno organizacijo zavoda. Če bi se torej komisija sveta zavoda logo držala tistega dela razpisnega po^'y a. kizahleva ifveleti de-iLftmih izkušenj pri vodenju javnega zavcxla. bi v obzir res prišel le dosedanji v. d. direkti>r Vlado Vr-bič, lodasvet zavoda je pre.sodll. da las svojim dosedanjim delom ni pon^k za i;^edbiî predvidenih vsebinskih in organizacijskih sprememb ter da za-ratii neustreznega finančnega p^wlovanja Knjižnice Velenje ni primeren kandidat za direktorja Knjižnice Velenje. Soglasje k imenovanju direktorja .IZ Knjižnka Velenje b{i nasvoji seji podaltudi svet Mestne občine Velenje - predk^g kiindidala da svet javnega zavoda, občinski svet pa prejme ludi mnenje strokovnega s%'cia zavc>da, ki je neobvezujoče. Svet zavoda mora naknadnih priibbiii še mnenje strokovnih delavcev zavoda {to glasovanje poteka tajno) ter mnenji Občine Šoštanj in OlKine Šmartno ob Paki. na področju katerih prav tako delujejo podružnice omenjeneua zavoda«. | SREČANJE »Evropi pokazati, kako dobro znamo gospodariti« Sa\ iiijsko-šćileško obiiiorje je v novem slovenskcin })arl<íincíUii dobro zaslopaiio - Tokral smo iia pogovor poval)ili Mirka /aiiK^riiika, vodjo najviM^jc poslanske skupine - SDS, ki je v iretje {K)slaiiec (Ir/avneíiíí zl)ora Mira Zakošek Z Mirkom Zamernikoni, nekdanjim 'županom Luč, vodjo najvecjť poslanska skupine in v trcijc poslancom Slovenske demokrntskc sininke, smo se pogovarjali tslanskc skupine je lo zelo dobro vidno. Po.slanec, ki želi nekaj doseči, mora to argumentirati In včasih tudi zelo glasno zastopali. Bill mora dovolj spreten, da lahko zadevo spelje skozi različne interese, teh je običajn«'' toliko kot ljudi v poslanski skupini. A na k<^ncu zadevi^ vseeno nekako uskladimo.« Vlado imamo. i'«V/«7 minisirovje 5p opra-vila primoprvdaje in ie prevzffh syvje rtsoT' je. Síe zadovoljni z vladrw ekipo, ki^fo je iz-hral vav predsednik? »Ponovil bom njeg(we Ix'sede - ta ekipa je najlx)ljša možna v tem trenutku. Lali-ko rečem, da bi mogoče lahko bila boljša, ampak pustimo ča.$u čas, naj pt^kažejo v.se po delih» mogoče bi lahko komu zaradi pavšalnih ocen naredili krivicw če bi ga vnaprej obsojali- Cq bi bil malo ciničen. bi rekel tako kol naŠ predsednik, daje najboljSa itak izgubila na volitvah. Zavedam se. da nismo dali sanjske vlade, ampak da-h smo ljudi, ki hočejo nekaj boljšega storiti za Slovenijo. in prepričan sem. da b<)-Ô0 ljudje čezč'as lahko rekli» izplačalo se je. Da bo dejansko Slovenija na novi Mirko poti.« Kaj pa očitki, ki ktijo na vlado. Kako ko-menlirale trditev, da je ta premah slro-kovna? »To bi lahki> rekli tudi za župane, ki smo kandidirali prvič po uvedbi lokalne samouprave pred desetimi leii. Večina nas je bilo nestrokovnih, ker Sole za župane ni. tako kot ni šole za ministre. Samo dela potem lahko pokažejo, koliko je kdo dejansko sp<*j')ben. Ne moreiv pa vnaprej vedeti. kdo bo dobro opravljal delo in kdo slabo. Prepričan sem. da bodo ministri, ki $0 bili potrjeni, dobro opravljali svoje delo in da se bo to poznalo po de janjili.« Vkladu s boalidjfiko poi^odho je hi!o najbrž poírehne^ pri .sestavljanju nove vlade precej popuščanja? )»VsekHkor. Že v zakonu je včasih teziio uskladil dva partneija, tukaj je xo nekajkrat pomnoženo. Smo Štirje koalicij.ski parlneiji. ki smo kljub različnim rezulta- tom na vcMitvah vendarle nekako enakopravni. 'Xtí na znt^nku smo se dogovorili, da ne bomi>sledili ustaljeni praksi koalicijskih parinerjev. (Vsaka stranka, ki je prejela svoj resor, ga je obdelovala kot svoj vrtiček). Dc^ovtirili smo se, da postavimo kadre nii ogled in pcHem vlada deluje kol celota, fe ima SD.S ministrstvo za šolstvo, to ni vrtiček SDS-a. ampak ce-k)tne vlade, Prepričan sem, da bo lo način, ki bo pripeljal k bolj pozitivnim rezultatom.« Slovenija na novipt^i je hil vaš volilni slo' ^an, pravite pa tudi Slovenija na dobri poti - kakina bo torej ta pot, kaj napove' dujete, do ho drugače, kcH smo hili vajeni doslej? *V drugačno pol sem p^wsem prepričan. Cc ne bi bilo tako, bi po desetih letih udej-slvovanja v politiki, od lega praktično na drAavni ravni vseskozi v opoziciji, rekel Zamernik med zasedanjem v državnem zboru "d(wlj Imam" in sc tega ne bi več šel. Ker pa trdno verjamem, da sc da z bolj p(">5le-nim delom, s tem da se prepreči klienle-lizem in korupcija, ki se jc žal preveč razrasla v vse ]x>re, kjer so kakorkoli posredi javne llnance. tla se torej da z btilj poštenim načinom dela naredili bolj kvalitetne, pozitivne ktvrake, da se bo lo ptwialo po Ilirih letih, če ne že prej.« Prejšnji pđek je bilo imenovanje vlade, zdaj je opravljena £e večina prínwpredaj, ver* jtino pa ste si te pred tem zxistaviU konkretne nalof^e. ( 'aa se Ifaste najprej Ifftili? » Seveda vsega lega tukaj ne morem našteli. ker bi napcîlnila cel časopis. K«it ov.sa-kem vladnem re.scirju bi lahko kaj ptwe-dal. Veliko dela nas čaka pri pregledu jav-nil) Dnanc- Stvari po prvih pi")dalkih niso take» rožnate» kot je prikazxwala prejSnja vlada. Najprej bo treba izmeriti točko, kje sploh smo. Vsaka vlada naj bi imela 100 dni miru. V teh stotih dnevih naj bi si vsak minister razjasnil stvari, kje je dejansko njegov re.sor. Nekaj slišimo, da je na finančnem ministrstvu dokaj velika luknja, in najprej bo treba urediti to. Potem bo mogoče treba pripraviti rebalans proračuna, bolj starlali na evropske sklade, kar prejšnja vlada ni naredila tako kvalitetno, kol bi morala. Dehi bo vsekakor zelo veliko,«. lio nova vlada b»Nova vlada mora bil vsaj enako socialna, ampak je treba preden nekaj ^lajeS. nekaj tudi ziislužiti. Treba je to peljal vzp«.v redno. Ne moreS biti samosocialen. Moraš k'va lite t no ustvarjal in potem Šele bili stx'ialen. Ampak lo gre eno z drugim.« Precej se govori o iem, da boste zfi uresnič» itev svojih programov razprodali naša držffvna podjetja? »To so bili neutemeljeni t^ilki, Kosmosc koalicijski» usklajevali, je bil ip-voro tem, ali bomo šli prodajat srebmino. .Srebrnine ne bomo prodajali, bomo pa ustvarili po-gi^je, da bo ta srebmina čim več vredna.« Že iret jič ste poslanec. veČino časa opozicijski. Kakšna ja pravzaprav sedaj razlika, kako sedaj to ču/ite, hili pozicijski ali pa opozicijski pO' slanec. »Največja razlika, ki p opažam zdaj, jo ta. dase jc čezntK pojavilo neverjetno veliko prijateljev. Vvseh *>Kmih letih teh ljudi spk^h nisem poznal zdaj pa so kar naenkrat mi^ji »prijatelji«. To jc prva razlika, ki sem jo opazil. Ostale pa, ko bo več praksc.'< Kar takoj po iz>'olit\'i so se šolniki f>lasno hudovali na >'ít.v, cev, da jih napadale kar tako pavšalno in nestrokovno, ko ste (nli-li, da so otroci v šolah pres'eč obretnenjeni, govorili pa sie tiidi o spolnih zlorabah. Na kalinih osnovah ? »Slednje /al kaže statistika generalne policijske uprave. Šest otUlvzročljo vzgojitelji, pc-dagogi In učitelji, 'ib sc^ zastrasujoči po-dalkl. Po lej izjavi, ki je bila po moje nedolžno izrečena, v smislu pričakovanja od takratnega kandidata za mandatarja, da bo poskušal omogt">čtli lakŠnesede mogoče prei's^tre, ampak resnične. To. da so naši oUoci v šc^lah preobremenjeni. kažejo tudi študije, ki jih je naročik) ministrstvo za šc^Lslvo.« Tfidi vi sle oče, kakšne izkušnje, imate vi? »Sem oče ireh otrok, eilen je z^čel letos v devet letki, drugi je tam. najstarejša je v srednji Šoli. Tudi moje izkušnje in izkušnje mojih otrok so takšne, res so preobremenjeni.« Vitšprejšnji ma mlat je močno zPZ/ffitnova-lo predsedovanje v komisiji, ki je preisko-vala zadevo Petek. Zdaj je Petek vaš poslanski koli'^. njefiov primer pa še vedno med nerešenimi. Kdaj napovedujete raz* plei, ho ta sploh moten? «Tudi tu moram Izrazili veliko mero optimizma, saj smo z delom naSe komisije prišli tako daleč, da lahko odgovorni zadeve j sf^elje jo do konca. Zdaj nI več lzgdiki. da ne bi bilo tako, bi v.sekakor vzirajal, da komisijo ustanovimo še enkrat.« Pit še zelo konkretno vprašanje, povezava s savinjsko-šaleškim območjem. O regiji Saša se še nisv dofiovorili. kako ho po vaše gledala na regionalizacijo nova slovenska vlada in kakšno je prax'zaprav law ,*íališče o tem vprašanju? » Pričakujem, da bo premier predlagal v nasleilnjih dneh novega kandidata za ml-nlsira regionaliz-em. .S tem bo tudi pokazal da želi nova vlada na tem pí">drcxju nekaj narediti. Zavedali pa se je ircba, da je cela Slovenija kol ena cvrt^pska regija. Menim, da gre v našem primeru za specifiko In Savinjskcvšaleška regija Ima nekatere razvi>jne programe In pr^^jekte, ki bi jih veljalo peljali naprej in jih uresničili, .laz bom vsekakor vzirajal pri lem.« Sldeniva tale pogm'oršezenim vprašanjem. Kakšno prihodnost nam obetate, kakšna bo .Slovenija oh koncu prv ega mandata Ja-neza Janše? »Govoril bom o lastnih občutkih. Moja osebna vizija jc. da lahkov.Sloveniji naredimo vzorčni model, kako se da z dobro voljo, z manjšimi sredstvi, kot jih imajo zahodne države, narediti to. da bodo ljudje zadovoljni, da bcido laliko izrazili sv<-yepotenciale, kijih nedv\>mnoimajo. In želim si. da bomo lahko, ko bomo leta 2iX)7 ptï sklepu državnega zbora ml vodili Evropsko unijo, celi Eva>pski uniji pť^kazali. kako se da dobro gt^spcidariti.« ■ PEGAZ računalniški in informacijski inženiring d.o.o. Efenkova cesta 6Í, 3320 Velenje tel: 03 897 0011, faks: 03 587 54 96 el. pošta: info@pegaz.si internet: www.pegaz,si u E ŽE 14 LET! računalniška omrežja prodaja računalniške opreme izdelava in prodaja programov servis računalnikov in tiskalnikov ! I Na trgu 52, Mozirje, tel.: 839 47 44 d.0.0. Slaščičarna • Savinjska cesta 33. Mozirje, tel,: 639 52 46 SlaSčIčama • Kajuhova 5-7» Šoštanj, tel.: 58811 43 Kiosk pri Janezu na Glazljl. Celje V naši boilčno-ROvoletnI ponudbi je veliko dobrot, ki |ih ob praznikih lahko s ponosom postrežete samostojno ali ob drugih dobrotah. V predprazničnih dneh vas §e posebej vabimo k nabipiif V času od 15.do 31.decembra vampoklanjamo1(l% popust na vse vrste potic In praznično ceno belega domačega kruha, samo 250 sit za 0,8 Kg v svojih poslovalnicah. Vsem cenjenim kupcem se Iskreno zahvaljujemo za zaupanje v tem letu In se priporočamo! Želimo vam obilo družinskega veselja in sreče v letu 2005! - program MERINO (copati, brezrokavniki, odeje) - ča]e, zeliščne, prave in sadne, darilne palcete ,čajnlke, i prave lončke za čaj, cedila, šatulje zz čaj, kandls palCke... - minerale In vitamine za zaščito pred obolenji in za večjo odpornost • - kozmetiko Fruit of ttie e^h z aiojo • masažne kopeli, grelne blazine, menice tlaka... -vodne filtre Brttta - copate Kopitarne Sevnica PRivoščrrE si kaj zase ali izberpte praktično in LEPO BOŽIČNO NOVOLETNO DARjLOl V decembru 15 % POPUST za program MERINOIII Lepe misli in deianja, srečo in uspeh v letu 2005 vam žetimol R E H A Prodaja medicinskiti piipomočkov in zdravil ŠftiHita 2D, 3320 Vftteriie, («L: 03 ^ iB 40 f^HjS 16. decembra 2004 Kdaj novi programi, zanimivi tudi ženskam? Mai>. MilfUi Meža, ra\ iialelj Višje sUokoviie solo Velenje opozarja, da Ki^gijsko šludijsko siedišrc Celju ne dela lako, kol so prirakovall - Kdaj bodo v Velenju odprli prvi iMogranii, ki bodo zanimivi ženski populaciji? Bojana Speget Velenje • V pelck so diplomanlom Višje strokovne Sole v Velenju že scd-niić slovesno podelili dipli^inc. Tokral je bilo diplomaniov kar 110, kar je največ daslej. Od le la ) 996, ko se je v Sloveniji odprlo prvih pet visjeSoi-sklh strokovnih Sol, med njimi tudi velenjska, jih je danes že 39. izob-raî^ujejo v kar 21 različnih viSjeSoi-skih programih. Razmah jc res velik, saj sedaj v ich Šolah leino razpisujejo že okoli 7 tisoč pr<")siih mesi za vpis. Velenje prav lako pastaja vse bolj studijsko mcslo,.saj jenaŠCV žc več kol 6n()^iudentov. In naj bi jih hiIo.se več, saj naj bi v mesto pripeljali nove viSje in ludi visokošolske programe. O tem smo se pogovarjali z mag. Milanom Mežo, ravnateljem Vjsje strokovne šole ("VSŠ) Velenje. so po vaiem ri za tako hiter razvoj \išjes/>tskefía sírukovtiega izphra-zevanja v Sfoveniji? »Razlogi so večplastni. Na eni sirani smo po končanem šolanju dajali na irg dela kadre, ki so se lahko takoj vključili v delovni proces. Večina programov temu zadostuje. Zasebne šole pa uvajajo veliko višješolskih strokovnih programov, primernih predvsem za žensko populacijo, po kaicrih pa diplomanti ležko dobijo delo. To je recimo poslovni sekretar ali komercialist. Študiji na teh smereh ne zahtevajo drage opreme za izvajanje študija, zalo se tudi lako širijo. Ob začetku tovrstnega izohrai^evanja smo govorili o tem, da naj bi vLsje.šolsko strokovno izobraževanje potekalo z roko v roki z gospt^darstvom v okolju, kjcrse študij odvija. Zasebniin šolam je ludi lažje pridobiti programe kol javnim ravno zato, ker se odlt^čajo za smeri, ki ne zahtevajo velikih vložkov v opremo predavalnic. Pri nas je obratno. Izobražujemo v štirih smereh: Elektmnilui. Informatiki)« Rudarst« vu in ^eo teh no I opija ter Komunahi. Vsi li programi so za izvedbo zelo zahtevni, in to ne le po laboralorijski opremi in prostorih za predavanje in vaje. Tudi kadre je težje dobiti kot recimo za izobraževanje za p<5slovncga sekretarja.« V Velenju se že v^e od uvedbe vi^ješol-ske^a študija trudite, da hi potnuliH /«• di kakšno mobtost i:ffhmÍ€\ anjas ki hi hiio holj zanimivo fmski populaciji. Te je namreč v mestu in okolici veliko, ogromno je tudi dijakinja ki zapuščajo SCV, pa morajo študij nadaljevati v drugih mestih, ker doma nimajo možnosti. Kako káře? »Ugotavljamo, da se v na^c programe večinoma vpisuje moška popula- cija. Doslej smo diplome podelili le 6 diplomantkam. Vsako leto si v plan poslavljamo, da bomo v Velenje pripeljali še kakšen višješolski program, v kaierega se bo lahko vpisovala tudi ženska populacija. V mislih imam programe kot so turizem, računovodja, komercialist, poslovni sekretar, (îlede na naše smernice, ki smo .si jih postavili ob začetku višjega strokovnega izobraževanja, da naj bodo kadri, ki končajo Šolanje, tudi zaposlji-vi, se kaže, da žal diplomanti na^lelih šol težko najdejo delo. Naši diplomanti praviloma takoj ali hitro dobijo delo. Kljub temu se v težje zapmlji-ve programe vpiše več kot 50 % celotne populacije, ki obiskuje višješolske -sirokcwne šole. Kmalu bo tudi več kot polovica višjih strokovnih šol zasebnih. Po mojem imajo precej privilegijev v primerjavi z javnimi zavodi.« Kakšni so potem načrti, kakšna realna pričakovanja? »Večkrat sem v dilemi, ko razmišljam, ali naj začnemo izobraževali po programih, zanimivih za žensko populacijo, ki sem jih omenil. Vem, da nekaj bo potrebno storiti, V Velenje smo pripeljali tudi program Komunala,v katereg sc vpisuje nekaj več žensk, vendar se bolj nagim k temu, da bi v Velenje pripeljali katerega od viso-k(xšt^lskili programov, ki bodo zanimivi žeaski populaciji. V naslednjem šolskem letu bomo začeli izobraževali po programu Mehalronika. To je program, katerega s oa vi o rji smo lu-di na .SC!V, je pa smer, ki zajema Mag. Mi/an Meža: »Vese/i smo, ker večina naših diplomantov hitro dobi delo.« strojništvo,eleklroniko in informatiko. Po líwrstnih diplomantih je v gospodarstvu veliko povpraševanje.« Zakaj teče pridobivanje novih progra^ Í7WV, sploh visokošolskih, lako počasi? Nasa usmeritev je bila, da boza visokošolske programe zadolženo regijsko šludijsko središče ssedežemv Ce- Iju. To naj bi bil generator novih programov. Zal v dveh letih dela ni bil dan na svetlo niti eden. Blokirajo tudi univerze, ki ne dovoljujejo habilitacij za predavatelje, po trenutni zakonodaji pa 10 pomeni, da ni mogoče vložili elaboratov za izvajanje programov, ker niso pokrili kadrovski re-.sursi, V našem okolju pa se pojavljajo posamezne zasebne Šole, ki so uspele spraviti visokošolski program vživljenje.predvsemvsmereh, ki sem jih že omenil. Kljub temu da dajejo manj zaposljive diplomante, imajo tudi vpis. RiizmiŠljamo. da bomo morali kakšen korak narediti odločneje in pripeljali v Velenje tudi kakšen vi-sokitšoLski program. Najbližje smo pri instrumentarni pedagogiki. Upam, da .se bodo te težave Čim prej rešile in da bodo univerze dopustile decentralizacijo visokega šolstva.« Ob koncu pogovora izvemo še, da je usip študentov na izrednem študiju izredno majhen. Iz letnika v letnik napreduje kar 95 % študentov. Povsem drugačno je stanje pri rednih Študentih. Veliko se jih vpiše zato, ker ne pridejo na želeno smer, pa iščejo prosta mesta, da dobijo status študenta. V tehnično orientirane programe se namreč v rednih rokih vedno vpiše manj kandidatov kol v ne-tehnične smeri. »Za usip rednih Siu-denliw nismo krivi pri nas, Študenii pa lo s pridom izkoriščajo, ker to omogoča trenutna zakonodaja,« dodaja mag. Milan Meža. Z delavnicami kujejo zdravje V (Jornjein Giadu navdušeni nad projekloin zdiavesa življenja -Na delavnicah (udi do 130 občanov - Številnem spieinljajoče dejavnosli - K sodelovanju priiegnili ludi li'ftovine in celo í>ostišca - Velik pomen prijetnega druženja v občini Cïornji (irad so v novembru začeli projekt promiKi-je zdravja v lokaini skupnosti z nasUn'om »živimo zdravo.« Namenjen je prebivalcem na podeželju, njegov temeljni cilj pa zmanjšati umrljivost, obolevnost in invalidnost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. To so seveda bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni gibal kol najpogo-stej.ša, na njihov nastanek in razvoj pa razumljiva vpliva nezdrav način življenja. Stre-sno življenje, nezdrava prehrana, debek^sl, povišati krvni pritisk, sladkor, holesterol, kajenje, Ivegano pilje alkoholnih pijač in še kaj so dejavniki tveganja, ki sc jim lahko izognemo, če upoštevamo načela in pravila zdravega življenja Nič novega pravzaprav, v (i<">r- njem Ciradu pa so organizatorji tudi sami ugodno presenečeni nad odzivom občanov. Avioiji lega projekta prihajajo iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, za celjsko regijiî je «zadolžen« celjski zavod, izvajanje je c^mogočilo ministrstvo za zdrav-je. dejavnosti pa v gornjegrajski ol^Čini usklajuje Olga Sbincar. »Izvedli bt)mo štirinajst delavnic, ki smo jih začeli v novembru. Vse dosedanje so bile izjemno obiskane, število udeležencev je namreč presenetilo tudi nas same. saj krepko nad 100 občanov res nismo pričakt'ivali. Na delavnicah praktično prikazujemo veščine in aktivnosti, ki ohranjajo in krepijo zdravje. Pred delavnicmi tn po njih udeležencem merimo krvni pritisk, telesno težo in določamo indeks njene mase. Vsi obon Velenje, Sostonj in Šmartno ob PakK Cena ie 3500 SIT. Naročila spreiemamo na telefon 8981750! almanah 2005 iMMJ Olga Stancar: '>lzjemno nas veseli velik odziv občanov.*< obiskovalci so zelo zadtwoljni, ve-liko število pa gotovo govori v prid dejstvu, da so ponujene vsebine zelo aktualne in da je očit-nonapt>ćil čas, v katerem so ljudje spoznali, da laliko sami z načinom življenja pomembno vplivajo na svoje zdravje, ga varujejo in krepijo,« jc povedala 01^ Štancar. Ob delavnicah so poskrbeli še za marsikaj drugega. P(«tavili so piramido zdrave prehrane, pa piramido zdravega življenja z vsaki v dnevno telesno aktivnostjo na dnu ter televizijo in računalnikom navrhu lestvice tveganja. Pt«kr-l'ïeli so za preglednice s povzetki vsebine vsake delavnice in z brošurami za vsako posamezno vsebino. Olga Stancar: » V delavnicah udeležencem ponudimo domača jabolka, krhlje in čaj, hkrati pa je lo tudi priložnosi za pogovor ter prijetno in zdravo druženje, ki jc z-aradi našega sedanjega načina življenja vedno bolj v ozadju. Zavedamo se tudi ponuina gibanja, zato smo ponudili sprehode in tekwadbo. Oboje je zelo dobro obiskano, na večernih p<')nedeljkovih sprehodih pa se nas kljub neprijetnemu vremenu zbere okrog 41). žVesc-li nas torej, da .se ljudje zavedajo pomena telesne dejavnosti« Ztmimivo in ptwembno je, da so v akcijo vključili trgovine. V njih bodo paslej lahko kupci na enem mestu videli in izbrali varovalna živila, ki so bila doslej pomešana med vsemi ostalimi, v akcijo pa so pritegnili tudi gosiišča, kar se jim zdi šc posebej dobrodťíšlo. »Vsi, ki sodeluje* mo pri izvedbi, si želimo, da bi vendarle naredili korak naprej na pt^ii do zdravja, da bi to poslala naša prednostna naloga, za katero bomo našli čas, voljo in energijo. Pri izvedbi sodeluje precej ljudi, društva in prostovoljci, podpira nas občina, vse to pa je za zdraNje ljudi v naši občini zelo pomembno,« je še zatrdila Olga Štancar. UJP Zavest o pomenu zdravega žMJenja se dviga. NASI KRAJI IN LJUDJE Kam hiti ohranjanje Vzpoii! ill padri iiaiodopLsnili pilrcdilev v /gornji vSavInjski dolini -Doinačiiosi v Solčavi, novo prdiuicfijc \ liUcali, pi1\ lačna slvionuiosl v Sniificlu - Hosarji na Ljuhnem s povorko na poli v minljivosi - Razmislek v zinisk(;ni »mt iviluc iriorda nc bo odveč v hladnih jesenskih časih in tik pred zimo jc morda za pripravo na Icpc zimske dni in ra-dosii, ki jih ponujajo, nemara pa ni odveč bežen pogled vlétne mcsccc s sprehodom po bolj ali manj zanimivih lurisliCnih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini; s kančkom dobrohotne kritike. Precej t uri sličnih prireditev z narodopisnim pridihom ze leta in desetletja pripravljajo od Solčave do Mozirja invsa-ka od njih ima svoje odlike 1er Šibkosti. V Mozirju je lo puslovanje^ po novem žc v evropskih razsežnostih. ima pa kraj tudi Mo-zirski gaj. (Veli in navdušuje vse leto, po narodopisni plali pa s pi>siaviivijo starih in značilnih objektov skrbi za neprecenljivo dediščino vse lelo. Tudi privlačne kresne noči ne smemo pozabiti, pa 5e marsikaj drugega. Vse pohvale vredno lo-rej. Na Rečici oh Savinji so svojo vsakoletno prireditev zasnovali nekoliko drugače. / odmevnimi razstavami niso pozabDi na narodopisni del, ločeno od tega pa ne pozabimoi na enkratni Lenartov sejem. Kaj pa Uiristične prireditve, ki si '^c mnoga leta prizadevajo bili ludi narodopisne? Prireditelji lurisličnih dni na Solčavskem obiskovalca preprosto povabijo medse in ga prepustijo njegovim željam ter domišljiji. V tistih dneh se za vsakogar najde nekaj v Logarski dolini, Matkovém kolu, Po-dolšcvi in seveda na prireditvi v sami Solčavi. Slednjo pripravijo in izvedejo čisto po svoje. vabijo le na prijateljsko in pestro dru:^enje, sprehod po vasi. ogled starih in novih značilnosti kraja in okolice ter pri tem ponudijo marsikaj dobrega in zanimivega. Umirjeno, počasi, z ol>čutkom za domačnost - in pri tem obiskovalec naj nikar ne gleda na uro. Naj se prepusti ponudbi v Solčavi, naj krene v Logarsko, PodolŠevo, kamorkoli. Prava priložnost za sprastitev ter prijetna in koristna doživetja. Lučki dnevi nekoliko nižje ob Savinji so previhariliv/pone in padce, vsaj letos pa so se začeli vračali h koreninam svoje prireditve »od stan ta do slant a« z očitno željo, da ji povrnejo nekdanji vsebinski sijaj. Tudi v Lučah vabijo na sprehod po zgornji in spodnji vasi. Sprehajaš se, sp("^zĐava< kraj, užK'aš ob prikazih nekdanjih običajev in opravil, glasbi in dobrotah, tak.Snih ali drugačnih. Tudi ovčarski praznik v Šmihe-lu nad Mozirjem ne teži k bliàîu in razkošju. Domačini ponujajo domačnost in sproščenost, ovčarska in druga opravila so za goste dovolj privlačna, da jih kljub navidezni skromnosti nikoli ne manjka. Kaj pa Ijubeaski flosarji? Sloves ene najstarejših turističnih in narodopisnih priredi lev Se vedno privlači množico obiskovalcev od vsepovsod. Lepo je, da flosarji nadaljujejo izročilo flosarije in prireditve same, sloves pa bo vendarle treba malo bolj negovati. Letos je bilo v tednu pred vrhuncem prireditve nekaj privlačnih in zanimivih prireditev, kijih morajo nadaljevali in tïkrepiti. Tudi iisred-nji del nedeljskega pn>grama s krstom je bil odličen, naj vsaj iak.šcn tudi i\sianc. Za vse ostalo pa že velja nekaj zares dobrohotnih pripomb. Prireditveni prostor ob Savinji nikakor ne more in sme biti parkirišče, ^e manj na njegov osrednji del sodi »ringlspil,« ki je letos »prevzel« kar glavno vlogo vsega dogajanja. 'Ridi postrežba in ponudba jc bila bolj ali manj zgrešena, čeprav oboje menda prinaSa denar na roko z nič dela. Povorka skozi kraj? Povorka je krenila na pot minljivosti. Vsebinsko je žc osiromašena, tudi zaradi razumljivih varnostnih Na Ljubnem bi lahko prikaz nekdanjih običajev in opravU »ustaiiii« ne enem mestu; škoda je truda za sodelovanje v povorki. razlogov s (pre)dolgo zaporo ceste preveč razvlečena. Namesto ringISpila in »spremljaji>čih privlačnosti« in namesto avtomobilske pločevine bi lahko v Vrbje postavili prikaze nekdanjih in sedanjih običajev, navad in opravil. Prostora je dovolj, vse skupaj bi povezali z dogajanjem v Budnovi žagi in ob njej. ki je le streljaj stran, sprehod do nje ob Savinji pa lio tudi d<îbrodoScl Tudi naprej do ribiškega doma, saj najbrž imajo tudi ribiči kaj pokiizati in ponuditi, obiska pri njih pa je vredno Že enkratno okolje. Mimogrede, marsikaj lahko pokažejo tudi lovci, njihov dom pa tudi ni nedosegljiv za vsakogar, ki si za obisk Ljubnega odmeri vsaj pol dneva, z razncili-ko ponudbo bo ostal Se dalj časa. Zakaj ga denimo ne bi po- peljali do Mlakerjeve kmetije z zeliščnim vrtom, ki ga bodo kmalu Se razSirili in prihodnje ieto pripravili ludi zeliščno razstavo slovenskih razsežnosti. In uredili pravi mali muzej na domačiji. Zakaj pravzaprav ne bi zaživel trgs svojimi posebnostmi in zanimivostmi? Del prikazov bi lahko postavili na Plac, pa na prostor pred Planinko, v samo jedro kraja torej. In zakaj ne bi bili gostilničarji »botri« teh predstavitev. Nekaj malega novcev bi preStcvali vsi skupaj. Tudi v flosarskcm muzeju lik zraven. Morda ne bi bila odveč razstava v Evropi edinstvenih cvetnonedeljsklh polic pred cerkvijo ali v njej, čc je lo mogoče. Brez dvoma je obisk lepe FaSunove domačije nujnost v wakem času, ob balu Se pose- bej. Domačija in podeželsko razvojno jedro v njej sla redkost celo v slovenskem merilu, treba ju je torej pokazati in se pohvalili. In ponuditi dv)brote deklet in žena iz društev Komen in Toplica. Tudi s tem, pa seveda Se ob čem, bi se novci dali šicti. Se zUsti, če se bodo obiskovalci sproščeno sprehodili po kraju, ki gotovo lahko še marsikaj pokaže. Od daleč je seveda lahko solili pamet, A namen lega soljenja gotovo ni vzeti volje marljivim organizaiorjem, namen so le dobrohotni napotki, ki bi jih morda bilo dobro upoštevali, poslopno v prihi>dnjem in vseh naslednjih letih, častitljiva in zavidanja vredna zlata polsio-letnica Flosarskega bala se bliža. UiP Skrbite za naravo - odpadke odlagajte ločeno V januarju 2004 smo v urbanem delu mestne <.>bčine Velenje postavili 42 novih zbiralnic za ločeno zbiranje papirja, slekla, plastike in kovin, namenjenih za gospi>dinjslva v večstanovanjskih hišah (blokih). 20 zbiralnic smo dokončna uredili, 22 zbiralnic pa urejamo sedaj in jih bomo dokončali predvidoma do sredine februarja 2005. Pri urejanju imamo precej težav, saj so lokacije za nekatere občane sporne. Trdijo namreč, da niso dolžni prenaSíiíi vonjav teh odpad* kov, prav tako pa ne neurejenosti. Lt>kaeije so skrbno načrtovane. Sříj je bilo upoštevanih več kriterijev: bližina cesle, preglednost na križiščih, prispevne ptwrsine, komunalni vodi. planirana izgradnja infrastrukturnih objektov itd. Izvajalec ravnanja z odpadki je te dni i/dal letake za U>Ceno zbiranje, ki jih je vročil vsem gospodinjstvom. Na leh letakih je natančno opredeljeni), kiij se v pt^stxJah za ločeno zbiranje lahko odlaga. Če lo nalančno preberemo, lahko ugotovimo, 4la ti odpadki predstavljajo surovine, ki so popt>lnoina brez neljubih vonjav (seveda ob predpostavki, da ol^čani navodila spc>š(ujejo). Vso embalažo, ki jo lahko oddate v zbiralnicah, je potrebno doma očistiti (sprati z vodo). pomanjšali (pohoditi pločevinke in plastenke), karlonasto embalažo pa raztrgati na manjše kose. Le lako bo zago(ovljcn zadosten pros-tor v posodah za ločeno zbiranje. Papir in plastika se i/ teh zbiralnic prevzemata enkrat tedensko (iz preostalih 124 zbiralnicah enkrat mesečno), sleklo in kovine pa enkrat mesečno. Čiščenje zbiralnic se izvaja enkrat mesečno. Zavedali se moramo, da ločeno zbiranje odpadkov ni želja izvajalcev, pač pa z zakonom predpisana obveznost slehernega ol^čana. Vsiik posameznik lahko prispeva k zniževanju stroškov iti obratno. Že en sam nepremišljeno odložen odpadek lahko uniči skrbno zbran papir, ki ga ni možno veČ reciklirali. Namreč vse v zbiralnicah zbrane su- rovine se odvažajo nasorlirno dvorišče, kjer se ročno odstranijo smeli. Nato se iransportirajo v Olje na sortirne linije, kjer se sortirajo po navodilih prevzemnikov (industrije). Če bi d enimo občani skrbno ločevali odpadke» bi surovine i/ zbiralnic lahko iraiLsportirali direktno na sorlirne linije, kar bi pomenilo nižje slroške. Nižje stroške lahko p<">vzroči tudi manjše odlaganje ko-stwiiili i)dpadkov 1er embalaže bi sti-roporjaob posode v zbiralnicčani imeli še vedno tako velike volumne, vendar jih biido morali tudi plačali, lahko pa že sedaj pričnejo otipadke zbirati lojeno in lako zmanjšali potrebni volumen pos<ïd. Namreč, izvajalec je ocenil, daje za lakšen ukrep potrebno prehodnoolxiobje enega leta. ki pa se počasi i/(eka. In na koncu še: cena ravnanja / odpadki, ki jo plačujejo občani, vključuje: zbiranje, odvoz in odlaganje 1301 ostanka komunalnih odpadkov na mesec, ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah, uporaba zbirnega centra, enkrat letno akcijsko zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov. Pranje posoil se ne i/vaja! Izvajalcev letu 2005 ne namerava dvig:nili cene za ravnanje z odpadki. saj predpostavlja» da bodo občani bi^lj skrbno ravnali z odpadki, spoštovali dana navodila in zniževali nepotrebne stroške, sicer bi-) dvig cen nujen. Bodite pozorni na inlorniativne letake, kijih lx>sle prejemali od izvajalca PUP-Saubermacher, d. o. o. Prosimo, da izkorisfite vse, kor Vam stondord ponujo. Odpadke locujmo. noravo varujmo Direktor PUP-Saubermacher, d. o. o. : Zoran RODIČ, dipi. inž. "«^ČaS 16. decembra 2004 »Od nekdaj sem zelo iskrenac( Tako o sohi pravi Breda M. (jlusl('\ ki jo lotos izdala kîijigo Zrnosana potdosollotnioa, obesila dobi o plačano i^e\1zorsko delo »na klin« in si uresničila dolgoloine željo Bojana Spegei Foto; Sfane Vóvk V Velenje, mesio svojega otroštva in mladosti, prihaja redno. Kol. pravi, priliaja domov, k mami inbraiu?! družino. Tu in lamse vmesiusreCa lud: s prijatelji iz mladostnih Icl, Ce ne gre drugače, si kakšen pozdrav pošljejo tudi po inierne-lu. Veliko pa se Breda, ki je po šlu-diju ekonomije osiala v Ljubljani, kjer živi še danes, druži tudi z Ve-lenjCani, ki živijo v Ljubljani. »Prišli smo iz di^brega okolja, veliko nas je, veliko zelo uspešnih in 5e danes smo dobra dru/ba,« pove med smehom, ťeprav se vidiva prvič v življenju, sva kmalu na »li«. Nekdo od njenih znanecvmije, kosem mu povedda, da bom z njo delala inlervju, omenil, da je bila Drcda vedno malo drugačna, žc v gimnazijskih lelih. Morda si je ravno/alo upala naredili nemajhen korak v svojem življenju, o kiitereni sva seveda odkrilo spregovorili. Roman ZrneŠana p&d^se/teinica je vas prvefiec. V njem razkrivale svo' ja ieia. ZfHť^atia pa hi hih tahko tudi v narekovajih, kajne? »Zagolovo. Knjiga je pisana kol dnevnik, vse kar pripoveduje, pa je pobrano i/, življenja. Bralec mora sam ugotoviti, kaj v njej je res in kaj ne. lu ga prepui^am domii5IjÍjí. Knjiga je nastajala dolgo, ker sem ob pisanju še delala kot rcvizorkii. Revizije so zahtevne, zato nisem imela veliko Casa za pisanje, Knji-^ sem se resno lotila pred iremi leli, mogoče bi jo lahko izdala že lani. A lakratšenisem upala slon rili lega koraka. Da izdaš knjigo, potrebuješ pogum, :^loh čc jo izdaš sam. v samozalcTŽbi.« i*ravile, da ste d/}lgf) fiovoriii^ da enkrat hoste /id-pisah knjijio. Kdaj seje »' vasprebndita ta tf^ja? «Dolgo nazaj. Zapiske sem delala vsaj že dvajset let. Po tihem sem si upala govoriti in tudi upati, da bom cnkral uresničila to željo.« Ko ste hiU srednješolka. Še niste imeli taksnih yíT, sicer verjetno ne hi izhrali študija ekonomije? »Tudi izbira lega študija ni bila najbolj posrečena. Mogoče bi morala iii na psihologijo. Vendar sem ludi v ekonomiji uspela. Morda pa je lo še do- Breda M. Glušič med podpisovanjem svojega prvenca dalen izziv, saj sem uspela v poklicu, ki mi ni bil najixîlj pisan na kožo.« Zadnja leta ste torej dMi kot revizorka, imeli ste uspešno lastno podjetje. Stť res čvito íjamrz/iiH revizorsko dejavnost? »Trenutno ja. Trenutno se ukvarjam s prodajo In prc^mocijo knjige ZjneŠanapeldesellelnica, pišem pa že drugo knjigo. Včeraj sem bila v Portoriižu. kjer je potekala konlerenca revizorjev. Sla sem pozdravit kolege in jim seveda ob lem pnidali tudi nekaj mojih knjig. Sicer pa sem bila malo prisiljena zamrzniti revizorsko dejavnost, saj mi inštitut za revizijo ne dovoli, da bi v svoje podjetje vpisala itidi dejavnost i/daje knjig, /.ato sem morala vrnili licenco za revizorsko družbo. Se vedno pa imam ascbno licenco za revizorko in lahko lo dejavnost opravljam preko druge družbe.« Če se vnm'a k vsebini knjige, (»larna junakinja je Elena. KiAiko je v njeni iskreni Xí^lhi '/.mešane petdesetletnice a víohÍ»Sem, postavila sera si mejo do dru^h aseb, da ne bi k<^ga prizadela. Miv goče sem kakšno stvar olepšala, vsekakor s knjigo nisem želela nikogar prizadeli. Elena, kar sem liihko tudi jaz, pa je razgaljena do konca« Govorite tudi o hidimiji, seksu^ iskanju princa na hele/n konju. Kaj so rekli vasi prijaieiji, ko ste jim dali knjigo prebrati. »V glavnem so navdušeni. Razen ene prijateljice, ki misli, da sem jo prikazala kot zoprno, drugačno, kot je v resnici. No, tudi ona se je medlem že poiolažila« Kilo mislile, da ho p 21. uri v velenjskem Mladinskem cenim. O iniciativi in vzgibih za virtualno razstavo izvemo še>Iniciati-vo Beli dvor sestavlja celoten spekter vizualnih ustvarjalcev, slikarjev, kiparjev, arhitektov, di-zajnerjev, restiivrai»me-stu priložnosti«, ali pa kol združeni kreativni potencial ssa-miwojimi, drugačnimi, svežimi idejami in posedi. Trenutno delujemo v neformalni združbi. Kersmoskoraj vsi vajeni iiktiviz-mov tako ali drugače, smo bili pripravljeni na dolgotrajni boj za prostore in naše vizije. Pa ni bilo tako; na seslánku pri gosptv du županu 30. dccembra 20U3 smo pri prvi predstavitvi strategij našega delovanja na besedo dcv bili prekrasen Beli dvor, z letno najemnino 1000 tolarjev za celo hišo. Minilo je eno leto in astalo je pri besedi. Da malo razpiha-mo7crjavico,čeje ješe kaj ostalo in če županova beseda drži, smo se odločili za postavitev likovne raz.siave v Belem dvoru, da si ga želimo in potrebujemo, drugače ne moremo pokazati. Ker pa je ponavadi v Velenju lako, da je težko priti na priredl-lev. Če je mak> dlje ali če je slabo vremeje riizstava p(Wiala virtualna, izdali jobomo naCD-nosil-cu. tako da si jo lahko doma za-rolate na računalniku ali na tv-ju. Prav lakobo predstavljen tudi program, ki ga bomo izvajali v aleljejskl bazi Beli dvor, ki za^ jema tako tekočo likovno umel-niško produkcijo, kot ludi peda-gaške akiivnostl, izposojevahii-co umetnin, organizacijo simpo- Ena od fotografi), M je (umetniško obdelana) det virtualne razstave o Belem dvoru. zijev, strokovnih ekskurzij...«. Umetniki, združeni v Iniciativo Beh dvor, so prepričani, da mesto Velenje ni nič kaj atraktivna ponudba za delovanje umetnikov, zato mislijo, »da bi z izpostavitvijo ateljejske baze ponudili veliko možnost in velikokrat izgovorjeno besedo priložnost dali tudi temu segmentu dekwanja, na prvi pogled name nje negii sa- memu sebi. A če pogledamo globlje, je to vseeno pomemben del kulture, dediSčine in odslika-ve družice, Po drugi sirani pa virtualna razstava Iniciativa Beh dvor prikazuje tudi trenutno stanje na graščini, ki ni kaj prijazno njenim prebivalcem, zlasti v teh mrzlih zimskih dneh.« Ob ofvorihi virtualne razslave Iiucmtive dvor lio v galeriji Mla- dinskega cenim \eler\je, mttjjoče dobiti tudi ra/.stavo v digitalni obliki in si jo v miru p(»^ledati i/, dtmiač^a naslonjača. Razstavo so oblikoviili: Urban Novak, Nata&i Tajnik, UroiS Potočnik. Anja .ierčič, Kiitja (jUČek. Boris Sovine. Robi Caglič. Stojan Kneževič in B(»ris Oblišar. ■ Bš 107,8 MHz R/^DDÍQKD IGG c^s®p/7ssí7| tň©Z/hm Glasbene novičke Izšel je 13 Almanah treh občin Vedno znova sc ga razveselimo, skorajda kol rojstva oirokii. Pravijo, daje izid knjige ncki^j podobnega. \n Almanah irch občin, torej Velenja, SoSianja in ímarinega ob Pakuje knjiga. Tudi leii« lepo oblikovana in vsebinsko bo-gala. Naš Almanah, kol mu rečemo tisti, ki ga asivarjamo. ima Icios 320 siranu V njem je zabeleženo vse, kar se je na različnih področjih življenja Žalečanov zgodilo do konca novembra letos. Almanah sicer nastaja vse leto, najbolj intenzivni"' pa mesec dni pred zaključkt)m rcdakcije. Tudi letos smo razposlali o^omno kuvert zvprašalniki in prošnjami za sodelovanje» opravili nedlelo telefonskih razgovorov, obiskali veliko iLsiih, ki so izpolnjevali anket- S pripravo Almanaha je veliko dela, vendar smo ponosni nanj. Tudi letos je vsebinsko bogat in zanimiv. Fotografija je še iz časov nastajanja knjige. ne vpraf>alnike in prejeli preko lOOOe-maiJov, povezanih z vsebino almanaha. Lahko povemo, da letošnji almanah prinaša tudi veliko več fotografij kot prejšnja lela. Zasnova je podobna in zopet smo uspeli najti veliko zanimivih ljudi, ki živijo med nami. Spoznali jih boste kol »uvodničarje« k poglavjem in pisce »mojega leta«. »Letos smo prišli tako daleč, da razmišljamo. da bi morda prihodnje leto i/dali Almanah v barvah, lo bo tehnično zelo zaliievno, povezano pa je tudi s časom. Od zaključka redakcije - letos smo almanah končali 3. decembra - do izida knjige, je namreč le 10 dni časa. kar je zelo malo,« pravi glavni urednik Almanaha treh občin Boris Zakošek. Naš almanah je trenutno zagolovo najbogatejši almanah v Sloveniji. Odkir ga izdajamo, smo dobili že vehko posnemovalcev, vendar ga prav nikjer ne pripravijo v tako velikem obsegu kol mi, Realna cena knjige je več kol 7000 tolarjev, ker pa smo tudi letos naleteli na lep odziv sponzorjev, ki se zavedajo, kakSnovred-nos\ ima ta kronološki zapis časa in ljudi v isaHki dolini, ga lahko ponujamo po 3500 tolarjev. Naročile ga lahko na telefonski številki Nagega časa 898 17.SO, prodajali pa ga bodo tudi v Kulturnici in Mladinski knjigi Velenje. ■ bš na kratko ... NAKNAP ŽUR V ponedeljek, 20. dccm-bra, pripravlja SŠK tradicionalni Na knap žur na Štuku vMariboru. Na njem bodo ob množici spremljajočih dogodkov nasupili Res Nul-liiLs, Leeloojamais in Alya. GUŠTI IN POLONA Dobre izkušnje sodelova^ nja v letu 2U04, ki je rodQo uspešnici Vedno zame in Mine leio, je Polono Kasal in Miho Gušlinaspodbudilo k izdaji skupnega albuma. Z imenom GP bosta album Celine ni wř med slo Znana kanadska pevka Celine Dic^n letos ni več uvrščena na seznam slo najbogatejših Kanadčanov. Leta 2003 je bila še na ^7. mestu, letos pa ji uvrstitev na lestvico ni veČ uspela, kljub leniu da njeno premoženje ocenjujejo na 2.^2 milijonov ameriških dolarjev. Kanada kot kříže ni ravno ob-Ijubijena dežela za pop za-služkarje, saj jih med prvo sto-terico ni. Premoženje stotih najbogalejših Kanadčanov je sicer letos doseglo 109 milijard ameriških dolarjev, na vrhu leslvice pa je Kenneth '1 homson. dedič in nekdanji predsednik píHljelja'1'hom.son corp., ki je težak kar 18,5 milijarde dolarjev, in na sveto- vni leslvici najbogatejših zaseda 15. mesto. Izlili Oollins petič oee r/uaia januarja. JAN PLESTENJAK Z novim singlom Lolita naptïveduje nov album. Izšel bo prihodnje leto, skupaj z Janovo biografijo, in bo nekoliko drugačen od dosedanjih, saj bo nekoliko orientalsko obarvan. Dliža .se slovenski nastop legendarne skupine R.E.M. Michael Stipe & Cro. bodo v dvorani Tivoli nastopili 17. januarja, njihovi gostje na turneji pa so BrainStorm. Pevec Phil Collins je pri 53 letih že petič poslal oče. Njegova Iretja soproga, Švicarka ()rianne,3e rtxiila malega Mateja, zakonca, ki živita blizu Ženeve, pa /e imata triletnega sinčka. Letos polet i je nadvse uspešni pevec in avtor, ka-(erega največji samostojni uspehi segajo v osemdeseta in devetdeseta leta, prekinil turnejo, da bi se lahko povsem posvetil novorojenčku. Nekdanji pevec in bobnar pri skupini Genesis ima .še dva otroka iz prvega in enega iz drugega zakona. Anastaeia v Sloveniji V Slovenijo prihaja ameriška pop diva Anastaeia. Privlačna pevka, ki velja za eno najbolj vročih izvajalk na svetovni sceni ta hip, bo v Hali Tivoli naslopila v sť)bolo, 19. februarja. Anastacia je letos i/dala nov album, na katerem lahko najdemo uspešnice, kot sla Sick and Tired in Left Outside Alone, ki sta v trenutku osvojili svetovno občinstvo. Svojo glasbeno pot je začela kol plesalka, prvenec z naslovom Not That Kind pa jo je izstrelilv ozvezdje. Januarja leta 2003, je po dveh uspešnih albumih, ki sta se prcHlalavvečkot lOmilijonov izvodih, javnosti sporočila, da je zbolela za rakom na dojki. Z močno voljo in po dolgotrajnem boju je bolezen premagala in sc navkljub nasprotovanju zdravnikiw k>lila svojega tretjega albuma ter me-gauspešnega z naslovom Anastacia. Kdeca dvorana v /namenjn koneerlov Konec leta je že kar nekaj lel tudi priljubljeni čas za organizacijo koncertnih prireditev. V velenjski Rdeči dvorani tradicionalno potekajo že nekaj let in ludi letos se do konca lela obetata kar dva velika di^godka. Najprej bodo v soboto, ložično-mwolelni koncert, na katerem bodo nastopili Magnifiée in Leeloojamais (na sliki) In bo na sporedu zadnjo nedeljo v tem letu, to je 26. decembra. lispešna vrnitev starih rokerjev Tri zasedbe starih rokerjev so minuli četrtek v klub Max v Velenju privabile presenetljivo veliko obiskovalcev. Med njimi je bilo nemalo Jakih, ki so vrata kluba prestopili prvič, čeprav so bili v ».svojem« času verjetno redni obiskovalci podobnih prireditev. Kakorkoli že, tistim, ki so prišli, gotovo ni bilo /al. Stari mački, zbrani v skupinah Utrip, Ave in Oko, ki so si v tem vrstnem redu tudi podajali oder, so dokazali, da še niso za staro šaro. P<îmanj-kanje odrske rutine, ki se je v vseh teh letih nekje izgubila in se umaknila dmgačnim rutinam, so uspešno nadomestili z veliko mero entuzijazma, kakšne prehude treme pa ni bilo čutili. Ulrip in Oko so nastopili nekoliko pomlajeni, a je mlada kri znala di- hali s starimi rock klasikami. Ave, ki so bili nekakšne osrednje wezde večera in tudi največji »krivci« za dogodek, pa so stopili na oder v stari zasedbi in navdušili. Rajko Djordjevič pa je napovedoval nadaljevanje podobnih dogodkov... Božični Bepop Skupina Bepop je v tem predprazničnem času presenetila svoje oboževalce z božičnim albumom, na katerem so združili nekaj najlepših božičnih in novoletnih prazničnih pesmi. Med devetimi skladbami je {poleg naslovne Božič je in božične priredbe uspešnice Ni še čas) tudi množica priredb znanih domačih in tujih božičnih skladb, kot so Na božično noč. Bela snežinka, Sveta noč in Jingle Bells. V skladbah nastopajo številni gostje (flaviistka Anja Burnik, bari-lonist Matjaž Robavs, skupina Slapovi), še posebej zanimivo pa je sodelovanje z Al-iijem Nipičem v nepogrešljivi skladbi Silvestrski poljub. : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE # Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 0 In po poročilih ob 1d.30. ^ 1. BAND AID 20 - Do They Know Iťs Christmas ^ 2. COIONIA-Kao pahulja Z z. CHIRSISAAK & STEVIE NICKS • Santa Cldus 1$ Corning To Town • Tokratni izbor ježe božično oba-® rvan. Med třemi predlogi, ki so • vsí tako âii drugače povezani s • pričakovanjem božičnih praznl- • kov, le po pričakovanju največ • glasov pobrala skladba Do They • Know Iťs Christmas, predelava • dvajset let stare skladbe Goba • 3eIdofa»kijelakratzaznamova-0 la dobrodelni proiekt Live Aid. Nje-0 no poslanstvo je humanitarno tu* A df letos. LESTVICA m&Ě f Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ail 897-50-04 ail SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 12.12.2004: 1. SPEV: Moja Izabela 2. MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska 3. KORENINE: Pri farni cerkvici 4.2ASAVCI: Od ene do druge 6.VANDR0VCI: Divja kri Predlogi za nedeljo, 19.12.2004: 1.GOLICNIK: Smeh polka 2. GOETR; Naéslríček 3. KONEČNÍK: Frajlonarca je prava stvar 4. MESEČNIKI: Ko naju še ni bilo 5. ZVONČKI: Hula hop ■ Viti Grabner '^H'JCSi 16. decembra 2004 I Bliža se novo le- ^ to. Čas zabav, lako v službi kot med prijatelji, pa že nekaj časa traja. Dame, ki vam jih predstavljamo v današnjem cveku« ne bodo imele težav pri iskanju garderobe za te priložnosti. Čeprav so bile v oblekah že videne, so vse v njih izgledale zelo dobro. Ja, tudi danes vam predstavljamo manekenke iz modne revije velenjskih iionsov. Prva lionesa, ki je v večerni kreaciji v modri barvi naravnost sijala, je Majda Korenič, žena Slavka Koreniča iz KRS-a. Mladostna kot vedno. Le kdo bi ji pripisal odraslo hčer, študentko, in sina v najstniških letih? Majda je sicer zaposlena na Premogovniku Velenje, da ji je blizu kultura, pa dokazuje s pogostimi obiski tovrstnih prireditev. Druga lionesa, ki vam jo predstavlja čvek, je Marjana Zagode, odlična finančnica na Premogovniku. Je žena Bruna Zagoteda, direktorja Smreke. In mama dveh simpatičnih študentk. Zadnje čase jo lahko pogosto opazite na sprehodu s petim družinskim članom. To je prelep kosmatinec pasme tibe-tantski terier, ki ga obožuje vsa družina. On pa bojda Marjano. (iradnja najvišje /gradho na svciu v Dubaju (/družení arabski emirati) se bo v prihoJnjih dneh priCvUi gradnja najvišje zgradbe na svetu. Gradbeni projekt bt»vodilo južnc^kiirejski^ združenje Samsung Stolp, ki sc bo imenoval Burj Du- bai, bo ob svoji ki^ncni ptxlobi setkal kar 80(J melrov v visino. Pričakuje se, da bo popolnoma konCan Icla 2008. Kar za 350 metrov bo višji od danes najvišje >^radbc na svelu -stolpa Pelronas v Kuala Lumpurju. Dizajn nove zgradbe s 160 nad-slropji bo precej edinstven. Nena- vadna Mavba bo pa ludi izredno varnaprcd najrazličnejšimi naravnimi kalasirofami. Poleg lega, da bo s &voj(i vij>ino potolkel danci» najvišjo /grdje- Svoja predvidevanja so utemeljili z ^ opazovanje m divjih kapucink. vrsto opie» ki prebiva v gi5zd obnašanje v gc^zdovih se-veaw/Jiodne Brazilije so ujeli vob-jckliv kamere -dokazi so torej povsem nesporni. Najpogosteje uporabljajo orod- je za izkopavanje. Običajno z eno roko držijo kamen in ga uptirab-Ijajo za udarjanje v tla, hkrati pa z drugii roko(^dsiranjujcjoodvcČnc) zemljo. Antonio Moura in Phylli«5 Lee sta v Študiji zapisala, da so kapiicinke preeej bolj spreine, kol smo pred-vide%'ali prvotno. Prepričana sta. da bomo ljudje z njihovo pomočjo prišli do razumevanja vk^gc upt^-rabe orodja pri človeški evoluciji. Rac nnalnik vpliva na plodnost_ Ameriški slrokoN-njaki so ugotovili, da prenosni računalnik v na- V večerni obleki v zlati barvi se je predstavila Verena Šulek. Nekoč sta z možem vodila žal propadlo velenjsko podjele Eko, sedaj imajo družinsko podjetje na Koroškem. Bila je odlična plesalka standardnih plesov, kar se ji, vsaj kar se postave in hoje po modni brvi tiče, pozna še danes. Obleko je odnesla s seboj domov, torej je bila tudi njej tako všeč. da jo je kupila. HKju pri moških ogroža plodnost. Raziskava, v kalcri je sodelovalo 29 priest ovo Ij cev, siarih od 21 úo 35 let, je pokazala, da računalnik v naročju poviša temperaturo mod za povprečno 2,fi slopinj Celzija, to pa vpliva na kvalileto m<"5Íkega se men a. Pwl.Çanjtf lemperature mod že 'A» I do 3 slopinje Celzija negaliv-no vplaa na proiwajanje sperme in na plodnost, 'lako sc lahko ob vsaki stopinji več koneenlraeija .<;perme zmanjSa tudi do4i) odstotkov. Zato strokovnjaki moškim odsvetujejo lakšni> uporalx> računalnikov. lijildje imamo škrge Znanstveniki so mnenja, da imamo ijudje Še vedno škrge, ki so se preobrazile v organe. nikakcT pa ne izgubile, kar potrjuje teorijo o tem, da človeški prednik prihaja iz morja. RazJskcwalna skupina iz london-î4ce unKerze meni, tla se je čk'veška žleza Ščitnica, ki upravlja nivo kalcija v krvi, najverjetneje razviki iz Škrg. Tudi škrge davnih morskih bitij so uravnavale nivo kalcija. Pravzaprav to pomeni, da ima- mo ljudje Škrge v grlih - prekrite z žlezo ščitnico. Ribe po drugi sirani nimajo žleze ščitnice. Ikko sviijo koncentracijo kalcija uravnavajo z uporabo Škrg. skozi katere Črpajo kalcij iz svoje okolice. Raziskovalci menijo, dajes takšno interpretacijo mogoče razložiti tudi. zakaj je Ščitnica nameščena prav v človeškem vra m. So Kilaj< i i/jimílí alkohol? Kemijske analize <\slankov davne lončene posode nakazujejo na to. da so bili najvorjcmeje Kitajci prvi, ki so znali pripraviti alkoholne pijače. Po mnenju zjianstvcni-kov so Kitajci alkohol uživah Že okoli leta 7(X)iJ pred našim Štcijem. Novi cbkazj so tako za kar 1600 let p(^t pastavil v Mozirju nov trgovski center, so mnogi ob tem g.Q spet opozaijajci, da ni pt'iSteno, da ne bodo veljale za vse. Tistih, ki ne delajo prekrškov, višje ka^ni ne bodo prizadele! Otoplitev Na sk)venskem vrhu naj bi se sivari nekoliko oto-plile. Ko bi le to veljalo le za politični vrh, negodujejo na Golteh. No veliki zvon Razne enkratne dobro-delne akcije nekateri obe.^ajo na veliki zvon. Drugi, ki dobro dela opravljajo pogosto, jih opravljajo poiihoma. REPORTAŽA Lepe in velike božične jaslice na gradu v pcU^k oilprK^ jaslice so morda najvccje v Sloveniji - Ocl božiea do novci^a leia ob njih vsak verer koiUH^rli - Daiu^s olrori iia sradu krasijo smreric e Bojana Spegel Foto: Stane VovH Velenjť-V pciekzve^îerso na Velenjskem gradu ?e čclrlo leto zapored odprli razstavo božičnih jaslie. Obisk je bil pričakovano lep, v kulturnem jirtjgramu pa sšnje jaslice sc razprostirajo na kiir 11)1) kvadratnih metrih površin. Odprte bodo vse dni do konca leta do 20. ure zvečer, ludi na bíx^ič in silvcstrovo. Postavljene pa bodo vse do svečni-ce, 2. februarja.« Kiiko velike so tokratne bíYzične jaslice na Velenjskem gradu, ki so morda celo največje v Sloveniji, povedo ludi podatki o porabljenem materialu. »Postavljene so v obeh prostc^rili, kjer smo žc doslej postavljali jaslice, na več kol 100 m2. Porabili smo več kc^t dve traktorski prikolici krajnikov, torej lesa, 2 ioni kamenja, 2 traklorski prikcv lici vej, veliko mahu. Jaslice smo delali dober mesec dni, v njili je vloženega veliko truda in znanja. V dneh od božiča do novega leta bomo vsak večcr ob njih pripravili zanimiv pevski večer. Predstavile se bodo različne, zelo zanimive skupine. Upam, da bomo tako Še polepšali čas pričakovanja in praznične dni Številnim obiskovalcem.« sinrcťíť spreminja podoho Decembcr je, po številu dogodkov, na Velenjskem gradu res bo^at mesec, zato mu pravijo, da je kar njihov mesec. »Decembra poskušamo s čim več prireditvami še polepšal i praznične dneve. Zato vsako nedeljo dopoldne pripravljamo ustvarjalne delavnice za otro- ke. Takrat je v mestu največje mrtvilo, zato je odziv obiskovalcev zelo dober. Dogodke smo poimenovali Babica pripoveduje: Ictas bodo brale pravljice obiskovalcem (eh priredi-tevAnica Podlesnik, Mini Čr«t- Prav danes pa na gradu poteka še ena decembrska akcija, krašenje novoletnih smrečic ob obzidju gradu, ki .so potem lepa dekoracija v.sc do prvih januarskih dni. Krasijo jih otroci vseh osnovnih šol in vrtcev v smrečke,jihobišče ludi dedek Mraz. Letos bomo izbirali ludi najlepšo novoletno otroško česiiiko. Objavili smo namreč natečaj, odziv pa je bil zelo lep. Upam, da bodo izbrane čestitke naslednje leto prav liste čestitke, ki jih bomo lahko pošiljali svojim sodelavcem, saj naj bi jih drugo leto izdala MO Velenje.« V zadnjih leiih v Muzeju na Velenjskem gradu vsako leto zabeležijo več obiskov kol leto prej. Lani so samo v decembru prešteli 2500 obiskovalcev, letos računajo, da jih bose več. V celem letu pa si bo zbirke na gradu ogledalo okoli 20 tisoč obiskovalcev. V decembru bo muzej odprt tudi ob ponedeljkih, koje sicer zaprt, torej vse dni do konca leta. tudi na silve-sirovo. nik in Ivanki« Meža. Ob pravljici povedo -še eno dolinsko bajko ali pripovedko, tako da tudi lako oliranjajo izročilo naših prednikov. Po pravljicah sledijo kreativne delavnicx:, v katerih otroci izdelujejo voščilnicc, okraske in še kaj, obisk pa kaže, da pri tem zelo uživajo,« pravi Damijan KljajiČ. Šaleški dolini. »Otroška domišljija je neverjetna. Vsako leto nas preseneti. Računamo, da bodo otroci letos okrasili kar 20 smrečic. Okraske izdelajo že prej v šoli, ko krasijo Dedek Velenjť - Veliko pričakovanje v očeh malčkov, mraz vse nu-okoli nas in prihod dedka Mraza, dobrega moža, ki ima poln koš daril in žepe napolnjene z bonboni, sta zaznamovala petkovo pop<^Idne na velenjskem Titovem trgu. Ko pade ncv: in zagori tisoče lučk po centru mesta, je Velenje, priznajte, res pravljično lepo. Ste si v teh decembrskih dneh že privoščili večerni sprehod po njem? Nikar ne zamudite, letos so sc na MO Velenje resnično potrudili. Ne le da je lepo mesto in praznični trg, tudi program, ki so ga pripravili v prazničnem mesecu, je vreden vse pozorncisti. Kljub mrazu, ki neusmiljeno pritiska v zadnjih dneh. Ja, dedek Mraz je lorej tu. Množica otrok in njihovih staršev gaje pričakala ob zanimivem programu na prazničnem odru, kjer so sc plesalke Plesnega studia N prelevile v plešoče pravljične junake. Polem se je prvič pokazal in pomahal z nadstreška vhoda v mestno hišo. Njegov prihod je polepšal manjši ognjemet. Pričakovanje je rastlo, otroške oči so se še povečale. Potem je otrokom beli dedek pomahal šc z balkona »hiše knjig«, IZ knjižnice torej. In prišel jc čas, ko je skupaj s spremstvom pravljičnih junakov, v katerem so bili palčki, jelenčki, ptički in ,še kdo, prišel med otroke. Skupaj z njim so zapeli nekaj pesmic in se razveselili njego- Oder je bil v pričakovanju dedka Mraza (kljub hudemu mrazu) zanimiv In pester vih bombonov. Za lep zaključek dogodka je poskrbela pevka Andreja Zupančič, ki je kljub mrazu uspela pod odrom zadržati lepo množico poplesavaj očih. Dogodek sta tudi tokrat pripravili Medobčinska zveza prijateljev mladine Prišel je vedno težko pričakovani dobri mož, dedek Mraz. S sabo je pripeljal svoje pravljične prijateije. Velenje in MG Velenje. Že jutri bo dedek Mraz začel delili darila na posebnih prireditvah po vseh treh občinah Šaleške doline. ■ bš, foto vos "^H'Jùi 16. decembra 2004 MT Center Cankarjeva Id Velenje Tel.: 5861 260 5861 070 Pekarna Presta Cesta talcev 2 Velenje Tel.: 5862 370 051 303 506 V predprazničnih dneh vas prijazno vabimo k nakupom v nase poslovalnice: Tekstil, Market z mesnico. Ribarnico in pekarno Presta Kakšen prigrizek in osvežitev si privoščite v nasi restavrdcijTpki slovi po odličnih malicah! Življenje prinaša majhne in nevidne trenutke sreče. Želimo vam, da iz njih ustvarite svoje velike trenutke tudi v letu 2005! Vegrad, d.d., Velenje Prešernova 9/A, 3320 Velenje PRAZNIČNE ČESTITKE Vabimo vas vsak dan od 8. do 18» ure in vsoko soboto od 8. do 13» ure. Oblflfila za otroke In odrasle ISKANE znamke VUlCANO: kombinezoni, smuianke hlote, biHide, piillji/ tople htoie*^ Hvala za vaše zaupaniel Trg bratov Mrovljekov i^anj leL: 8911072 /eto 2005 pa srec^lrřídřavjel íie0ítta cuřtltcama "ICanguH" Kaluhova cesta 9. šoStan] 03/891 16 00.03/691 18 01 041 270 458, 041 804077 Ve/ika izbira ci^e^a in afanžamjev za božično novoletne praznike. Želimo vam lep božični večer v krogu najdražjih In na} vam bo z rožicami postlano vseh 365 dnil mB ctîEtfe ap«g0ii0ri \rsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje/ Projektivni biro d.d. Velenje Prešernova 6 - telefon 896 4S 00,896 46 20 Prijetno praznovanje in vse najlepše v prihajajočem letu! BHWKAIRMAN Savi^ska 2, Žalec Telefocf03/713 35 11 PE OPTIKA VELENJE*^ ZDRAVSTVENI DOM Vodnikova 1, Velenje ■telefon: 03/5869 027 " ^ajyam božič prinese toplino in Veselje prazničnih dnij ňaj vam ř novoletno jutro podari nasmeh življenja v sreči! ^POŠTAJNER d.0.0. hgovlno zgrodbert^m materloiom Ravne 21,3325 Šoštanj, telefon: 89 70 990, www.postajner.com iď Odlično zdiožend trgovina z GRADBENIM MATERIALOM -od temeljev do strehe. Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli! Ne spreglejte akcijskih cen izdeilcov skupine TOPDOM! Dtopdom Ttopdom želimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2005! Delovni čas: od ponedeljka do petka od S.h do 19.h. ob sobotah od 8.h dolih. V nujnih primerih tudi izven deiovrega časa. ENOTA VELENJE Cesta Simona Blatnika 9 tel.: 03/ 5866 - 447 Naj vam božič prinese toplino in veselje prazničnih dni, naj vam novoletno jutro podari nasmeh življenja v sreči! ^^ V- , -V «s» KABELSKO RAZDELILIUI SISTEIVI VELENJE, D.D. • Pretornova 8,3320 N^nje, telefon 03 S97 63 60 E-mail: lnf^kn>vel«ijeji v Za božične praznike in prihajajoče novo leto želimo ^se najlepše, da se izpolnijo skrite nade in uresničijo tiste želje, ki,pomenijo največi '^HjiS 16. decembra 2004 Mbdi dopisnikiporoCojo Mildavževanje pod kozolcem Ki) si (l()l)r()(lcln()8l in uslvarjalnosl podt^jala roke Veseli december je prud vrati in tudi Icîos smo ga na naši Šoli v Smřtrinem ob Paki pričeli s iradicionainim Miklav:?cvim sejmom. Tako so v pcick. še preden se je MiklavJr /ares odpravil na naporno pot do vseh otrok, zagorele skrivnostne praznične luike na znameni-lem kozolcu ob lliSi mladih v središču nagega kraja. Predstavili smo se uCenci osniwne k)lc bratov Lcionja in vrlec Maja, šmaršk«i enota SoŠtanjskega vrlca. Na naši šoli smo pričeli delo in priprave na sejem že vclikii prej; pravzaprav smo ves november živeli in ustvarjali s svojimi učiteljicami in učitelji, saj smo morali izdelali izvirne in zanimive izdelke, da bi bil izkupiček od prodaje čim večji in bi tako lahko čim več tudi sami prispevali za šolski sklad. Tako smo vlomili veliko svojega časa in predvsem ustvarjalne energije, da so nastali čudo-vil i praznični izdelki. Naši najmlajši so Í2delali prelepe novoletne prličke in voščilnice, drugošolci so za sejem izdelali pravljične škraiove vazice, iretješolci Miklavževe lučke in okraske 'za smrečico, četrti razredi so pripravili prekrasne da-rLJnice sreče, peiošolci so izoblikovali novoletne sveče, sed-mošolci novoletne skodelice, osmi razredi devetlcike prekrasne namizne venčke in osmoŠolci viseče adventně venčke. Kar pestra izbira, kaj- ne? Še posebej so se potrudile tudi vzgojiteljice vrtca Maja. v katerem smo lahko kupili: žogice - Nogice, strašila, pikapolonice, vreče iz žaklovine, zvončke, torbice, obeske, predpasnike, stojala za mobitele, pajace, lonce za rože, prašičke ... Številni obiskovalci se kar niso mogli odločiti, s čim vse bodo obdarili svoje bližnje v tem veselem decembru. Mi pa smo ponosni sijali od sreče, saj smo tako lahko s svojo ustvarjalnostjo sami veliko prispevali v šolski sklad. In tako smo tudi mi prižgali kakšno lučko več v otroških očeh v tem pravljičnem času. Pravljično pa seje zaključil tudi naš sejem, saj vendar ne bi bil Miklavž.ev, če ga ne bi obiskal sam sveti Miklavž, seveda v kočiji s konji in obveznimi spremljevalci - parklji, ki so marsikaterega malčka pregnali k mamici aliatiju vvarno zavetje. Pridni smo bili, saj je prinesel bonbone in nobene šibe, obljubil pa je, danas obi.^e na Miklavževem sejmu prihodnje lelo. Boste prišli tudi vi? ■ Špela, Marija, Nina, Darja z mentorico Mojco Ažman EJ, A SI SLIŠAL DA IMAJOVPRODAJALNl.COM DECEMBERSKE AKCIJE !? OBROČNO PLAČILO DO 36 OBROKOV UlUlUJ. PRODRJRLnR com v prodajalni.com, v 1 .nadstropju nakupovalnega centra v Velenju smo za Vas pripravili akcijo ni?kfti cen !! Pofiilite sai bodo oh tako nizkih cenah zainge hitro pošle i! Božiček in dedek Mraz najraje kupujeta pri nas! Lepe praznike in srečno 2005 vam že!i ekipa Trend/VfT rešitve Mnenja in odmevi 1'i orac lin m naslťd* í\\í (lve loli spiciel s píťlo vťiíno (2.) Takšen je bil naslov v Našem času dne 9. 12. v rubriki Mnenja in odmevi, v kaicrih î^eli j?-upan Mestne občine Velenje g. Srečko Meh učili novinarko Nai^ega časa ga. Bojano ípegel računali procente. Da bodo bralci bolje inlormi-rani, bom osvetlil dogajanja na .sami seji pri lej točki dnevnega reda. V Svei Mesine občine Velenje je bilo izvoljenih 33 svetnic in svetnikov. Zanimivo hi bilo videli podaiek, koliko jih bo tislî dan dobilo plačano sejnino. Cc bi hil objavljen omenjeni podatek, bi kaj hitro pritrdili zapisani izjavi novinarke, /a proračun vedno glasuje vsaj koalicija, ki pa ima v Velenju 23 članov. Ker je za proračun za lelo 2Q05 glasovalo le í6članov, se je potrebno vprašali, kakšna je koalicija. Osem se jih ni opravičilo, ker bo sejnine prejelo najmanj 28 članic in članov Sveta MOV. Vzrok je sigurno drugje. Ali se koalicija ne siri-nja / županovim predlogom proračuna za dve leli, ker se premalo vla^a v infra.struktu-ro in veliko v negospodarske objekte, ali pa taktizira za lokalne volitve, fo se bodo že dogovorili v koaliciji. Nerazumno se mi zdi od župana, ki sicer ni vodil seje pri proračunu, da napade novinarko, ki objektivno poroča o dogajanjih na seji. Liinsko leto je svei-ni^ka skupina SDS podprla proračun, ker smo dobili odgovore na postavljena vprašanja. Letos pa nisi smel vprašali, zakaj je predlog drugačen v nekaterih postavkah kol osnutek. Čepravvem, da so službe vložile veliko iruda v pripravo proračuna, saj je bil pregledno pripravljen. Res je zapisanih nekaj namišljenihsred-siev drŽave, ki jih občina predvideva pridobiti do leia 2009. To je sicer čisto zavajanje, saj nima občina dogovora z vlado RS, ker v času sprejemanja proračuna občine Velenje še nismo imeli nove vlade. Teh sredstev je preko dve milijardi- Sprašujem se, kaj se dogaja z naiim županom, ki je bil do leia 2fH)2zelo korekten. Z njim se je bilo prijetno pogo- Razstava malih živali Velenje - Društvo gojiteljev malili živali Velenje bo oó torka do četrtka na Titovem trgu pripravilo ra/stavo malih živali. Na njej bodo rejci pred«;iaviiičisiopasemske kunce» kokti^i, race, ťíizane, jerebice, prej^elice in Še kaj. Ra/stava bo na Titovem irgu. o^ed pa bo možen med 9. in 19. uro. varjati. Odkar so se začele dogajati čudne zadeve na Komunalnem podjetju Velenje, na katere vedno opiizarjam, in č-uden dogovor za nakup Name, se je njegov odnos bistveno spremenil. Ne želi slikati argumentov, posluša samo kviizi stroko. Di^kazano je. da ta nima vedno prav, Ko smo izvajali dela na šoli v Vinski Gori, je bilo prijetno sodelovanje z njim in ni bilo problemov, kol so .sedaj pri VDC-ju. Tam smo aktívniwti vodili skupaj stroka in ljudje z izkušnjami. Sedaj se pa upošteva samo stroko. Razumljivo se bi mi zdelo, da bi bil kritičen do mene, ki včasih uporabim tudi kak izraz, ki ni primeren za javno osebo, a da napade novinarko in jo v časopisu uči računati procente, je pa višek gospodarske sposobnosti računanja, ievse tako računa, kot je zapisano v omenjenem članku, se občini zelo slabo piše. Upam in želim, da je bil 10 trenutek slabe volje in bo mandal končal korektno tudi do novinarjev. ■ Franc Sever, čian sveta MO Veíenje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Poki« Cena ie 3500 SIL Norocîlo sprejemamo na telefon 898 1750! GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8.-12. ure informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@garant.si, spletna stran: www.garantsi Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne nize. VELIKA NOVOLETNA AKCMSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6.12.2004 do 31.1.2005 BpiIiïïliliFI gmai^teftroto DOZaMíiBDgjEMsB s(ílisa!©toiiiĎiíHfiD nffa[jTrP^[ïïiTïïTTÎnTn ftTlfTTfMtTCfflhCTTfíj) •SOSPEQliaCSSSES íopmsEi^fiiíli) Mïss^ii^ùmsî) snmmswm ZDRAVNIK SVETUJE [ÈSûttSâfc^^^ Gastroezofagealna refluksna bolezen Oven od 21.3« do 21.4 Čeprav boste nenehno med Itudmi, se tsoste počuh- ^ — 11 precej osamljeno. Tudi ko boste v veseli In nasmeiait dričbi. vain ne bo lahko. sa| bostezmislimivesiasvrtsničrK^sti, ki U nefai časa ne botaklra kot bi si vi ^elelE. ZneKom od blllniih soroitickov bosla nasla sl(upni jezik tudi na področjih, o kalerih nista govorila. Odleglo vam bo Partner pa si bo vzel več ^sa 2a vas, kar se vam bo rtaiprej zdelo čudno, polent pavasbozačelo celo motiti. Priprave na praznične dni bodo intenzivne.al^i. ko V3S prej čaka ieveliko dela tudivslu^i. Bik od 22.4. do 20.5. ^^^^^ Tudfvistemeđtlsliml.kislradinaglavonakopljejopevečđela Ko se nakopiči, pa vas zagrabi panika, posledica tega pa le neučinkovi-lost, kl si je rtajmanj od vseti ^lite prav vi . Pa vendar ne znate dru-IP ^će Ce bi znali, bi si stvari povsem drugače zastavili. Da se da ve-^^^^^ liko naredili tudi z malimi koraki, vam sicer vsi razlagajo, vam pa se nezdi tako enostavno. Zato boste poskusall marsikai. da bi se tega čisto zares lotili. Pa ne bo Slo po načriih Tokrat bo to povod za veliko smetia, kar tudi ne bo slabo Praino-vanje bo odlično. Dvoička od 21.5. do 21.6. ^^^^^^ Ko se boste spuščali iz oblakov na zemljo, vas čaka nëdj precej tr-^^ dih pnsiankov. Ne želite si. da se vam to, kar vss čaka v naslednjih dne^ VUr le kdal ponovi, pa vendarle se bo Ker boste tokral pripravljeni prav na vse. bo veliko lažje kot bi bilo sicer. Nevezani boste v nasledniih ^ dneh velii(0 časa m energije posvečali druženju z nasprotnim spolom. ki ne bo nič drugega kol Iskanje pra^e osebe. Kaze. da se bo tol«3l vse izteklo lako, kot si řelile. Vezani bostessvojim partneriemviehdnet^ôfsto zadovoljni, V vsem se bo strinjal z vami. Rak od 22.6. do 22.7. Ko boste že pr^ričani, cte bo spet vse v vailh rokah, kar pomeni, da boste najnoveiši podvig morali tudi tinančno poravnati sami. se bo stvar čisto obrnila. Pc^udba t» prišla nepričakovano, veseltpa jobo-ste. kot že dolgo ne kakšne stvari. To se bo poznalo že na daleč, saj bosie srečo izâres'ali že na obrazu. Odprla se vam bodo šievilna vrata, tudi tisla, o katerih doslej niste upali niti sanjati Kar se iiubeznl tiče, pa ne bo vse tako gladko. Senca dvoma, ki gioda pertnerid. ki očilno kaže, da vam ne 2jpa več. bo zvezo še razrahljala. Lev od 23.7. do 23.8 Največ težav vam bodo delali sodelavci, ki se bodo preveč vmežava- ®ll v vašo zas^ost In radovedno vrtati po v^i notraniosli Nekaj časa jih boste Še prenašali, potem pa vam bo resnično prekipelo. Zvezde vam v naslednjih Ireh tednih ne bodo najbolj naklonjene na linančnem ^^^^^ področju. Zapravljali bosle na veliko, zalo boste v novo leto stopili s cmokom v grlu in tigo v žepu. Zato pa zvezde skrbno bedi|o nad vašo Ijibezensko zvezo, ki je vse bolj trdjia in prijetna To le včasih vredno več kot ves denar na tem svetu Devica od 24. ». de 23. 9. Pazljivi boste, sat vas ie zaieiavost doslei v živiieniu stala kar nekaj f živcev. Tokrat pa se bo izkazalo, da bi bil pogum in malo i2Silje\Qn|a celo bolila odločitev kot pot, ki ste jo iâKaii. Sodelavci si bodo o vas ust^rili povsem napačno mnenje, čutili boste, da se kar malce rezervirano obnašajo. Zato vam ne bo lahko, ko boste morali popraviti, kar se bo popravili dalo. Morda bi bilo dobro, čebi iBSIedniič za pvnoč prosili koga od ti-slih,kijini zaupate. Sai jih ni lako malo, I male zelo dobre in iskrene prijateije Vdnehpo-slavljania cd leia si bosle znali naiil čas tudi zanie. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Ponosni bosle na svoje družinske člane, saj vas bodo z novicami, ki [ih bodo le dni večinoma sporočali po teletonu, naravnost navduševati. Casa 3 druženje z nilmi žal ne bosle imeii toliko ko) si ga želite, boste pa lakral, ko boste skupai. zr^ii izkoristiti vsako minuto. Veseli boste Iskrene potr/aie nekoga, kt mu gredo pohvale težko Iz iezilG, vi pa ga iZjemno cenite Še bolj veseli pa boste poslovnega uspeha, ki ga ne boste obe^ii na veliki zvon Ker veste, kako nevoščijrvj so ljudje Skorpi|on od 24.10 do 22.11. * v Čeprav je do piaaiikov še nekai dni. boste razmišljali le še o lerarie-r^ njunaloptem.ierdruzenjusprijatelji,Tudialo.keîvesle,davaspred tem čaka še nekai naporni dni. S svojimi cMutji in lamranjem nikar ^Uç ne obremenjujte svoicev, da se vas ne bodo naveličali. Če boste pre-tirsvdli, bo lo vodilo le v izmenjavo težkih m nudih besed, vse dAjgopa ne bo več pomembno Pazite, koliko bosle zapravljali, saj kaže, da vas čaka neplaniran, a nujen izdatek. Vseli prii^akovanih prilpvovše ne bo, božičnica pa botiitro kopnela! Strele« od 23.11. do 22.12. Pomagali bosle dobremu priiatelju ins tem nevede m nenotetudf se-fl^-w bi. Ko boste spoznali, kaj vam je posloišal dopovedati, še ne bo pre-pozno, da mu zaupate nekai svojih naiboij iskrenih in intimnih razmiš-^^ Ijanj. Mai si vs) okoli vas mislijo kar hočep m ^lepeio kar želijo, levi vesle. kaj ^ resnično žeiile. Drugo vprašanje pa je. če ste za le želje pripravljeni na kocko posEavitl ustaljen m umirjer ritem življenia. ki vas res včasih malo uiruja. stresov pa ne povzroča. Mormoni v9s bodo dajali, nI ksj Želeli si bosle dožrveti kal resiiično nore^. Morda sevam želja uresniči že la vikend Kozorog od 23.12. do 20.1. Koliko sreče bo v teh dneh v vaših očeh, bo odvisno predvsem od vas sa-^^ mih Če tnste pnznali sebi (tugri, (Ë tudi vi k(â| delale nsfoke. bo l^e. ^^m Verjemite, da bodo manj omerili, kot če boste zamolčali stvari, ki iih bo prihodnost tako ali tako prinesla na plan Nič ne bo ostak) skiito. kar počnete [e le ne^ihâ pred vihsriem. Vihar pa je iďiko ludi blag. če boste le znali presodili, v loterem trenutku in svoiim najdražjim pcivedati, ler se dogaja. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^^^ Napon zadnjih dni se vam bodo pozřeli na obrazu, utnjienost pa vas bo J začela premagovati tudi tlačno ^gotovo že veste, da vam bo pomagalo ie lo, da si vzamete čas zase in da poskrbite za svoje telo. Z boij zdravo prehrano m manj grehi, kijih sami dovolj dobro poznate. Sicer pabostevr^iednjdi dneh kon^oidžte zadihati, imeli bosle dovoti časa. da razvajate sebe in tudi svoje najdraže. Drobca darilca, testa od sn:a. so veliko lepša koioraga firila. ^to se potrudite tudi letos, saj doslej nikoli niste razočarali Ribi od 20. 2. do 20.3. Resie,delabosleimelivečkotpreveč Karrnalceutrujembostedelova-. zrand se bodo pogovarjali o zaključkih, pa sitveslrovanju in loalk^ počilniali vlpalešeodelu.Kakoblb(lo.čebik(tijobvsem.karsevam do^ pomislili Ldi nasivje najbliže in lo. fď(o se poâjlijo ob vašem ravnanju? To. dd za pripombo ali željO. k; lo i^jo, v:^ïHte. vsei«ikor ni dobro. Kot tudi lo ne. da se potem, ko vam otynejo hrbei in molćfjo, počidrte zelo osamljene in zapi^ne. Umiňte se In polsžtte. da še znale imeti radi in se kjdi smejali. (Jastroozoraiji^alna ix^lluksiia l)()!ozen je bolezen sodobnega rasa - l^oznaiiio jo že v 20 lel, iz leta v ielo jja jo odkrivamo vse po^joslejc^ ver kot Nastane zaradi nehotnega čezmernega zatekanja žclodenc vsebine v požiralnik. Želodčno v.sebino sestavlja i^elodčni sok 7 cncimi, hrana in pijača, ki smo jo zaužili, ter slina, lahko pa tudi izločki Irebušne slinavke in j^olčnika. ř'cje zatekajoče želodčne vsebine preveč, njeno zatekanje v požiralnik prepogosto ali pa njeno odstranjevanje upočasnjeno, se ra/vije klinična slika gastroezofagealne retluksne bolezni. Ljudje imamo /aradi nje predvsem dve ichrvi: zgago in regur-gilacijo. Zgaga je pckt)č občutek: laliko tudi bolečina v žlički ali za prsnieo, ki se pojavi kmalu po obroku hrane. Regurgi-tacijaje pasivno pritekanje že-l<ídčne vsebine v mla pri ležanju, pripogibanju ali napenjanju. Obilno zatekanje lahko pri nekát cri li bolnikih povzroči tudi vnetje žrela ali grla, kronični kašelj ali celo asimo. Če so težave podobne angini pckto-ris ali srčnemu infarktu, je potrebno takoj poiskali mediein-sko pomoč, saj se lahko za sliko domnevno preprasie bolezni skriva tudi resno obolenje. Pri kar 7-10 % odraslih &c zgaga pojavlja vsak dan in več kol tretjina ljudi jo občuU vsaj enkrat na mcscc. Zelo pogosto se pojavlja pri slarejŠih ljudeh in no.sečnicah. Večina ljudi, ki ima težave z zgago, nima prisotne organske bolezni. Zaradi spremenjenega delovanja požiralnika je vračanje želodčne kisline v požiralnik pogostejše in ííbilnejše kol pri zdravih ljudeh. Pri nekaterih se zgaga pojavlja le ob dietnih prekrških, pri dru- Sà r c eč gih pa tudi ob uživanju primerne hrane. (îastroczofagealni retluks je navadno posledica občasne sprostitve tonusa spodnje požiral-nikove zapiralke. Tudi stalno zviSitn pritiskv trehašnivotlini, prevelika telesna masa, kajenje, ozka oblačila in ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen in obilni obroki hrane povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik-Vzrok je lahko tudi kila požiralnika, neustrezen način življenja ali pa uživanje nekaterih zdravil. Pri kili požiralnika je spodnji del požiralnika stalno odprt in tako vračanje želodčne vsebine v požiralnik ni ovirano. Določena hrana lahko prav tako pcwroči težave. Tudi hitro uživanje hrane laliko poveča zatekanje želodčne kisline v požiralnik. Nekatera zdravila poleg osnovnega delovanja tudi zmanjšajo obrambno sposobnost požiralnika in tako prispevajo k nastanku relluksne bolezni. Bolezen se lahko pojavi že v zgodnjem v otroštvu. Prvi znaki se pri večini otrok zaznajo v prvem do šestem lednu starosti. Dojenček bljuva in bruha, pogosto ludi v loku. Zaradi bljuvanja in bruhanja na telesni leži slabše napreduje ali celo hujša. Pojavi se motnja poziranja. Otrok je nemiren in odklanja hrano. Zaradi vračanja želodčne vsebine lahko na-slane vnetje sluznice požiralnika 7. razjedami in posledičnimi krvavitvami. Pogosto izgubljanje krvi kmalu privede do slabokrvnosti. h rdeča dvorana Vljudno vas vabimo, da si rezenrírate rekreacijo v RDEČI DVORANI! Lepe praznike In ¥ellko lepih trenutkov ¥ letu 2005! PoMIčite na tel.: 03/897 74 00 dopoldan, e mail: lnfo@srMdeca-dviK8na.si kolekcija ekskluzivnih ^nskih oblačil SAV^OSVOJA - m^dne oblikovalke Jane Pirečnik Knapič In brezplažnoisveto^anjel ïMCn^BManjei izluvozaWtuQlza fi W • velika Izbira modnega metrekega blaga izl^^ ^tuDí za sveiane priložnosti -„^turantske plese ^^ • ♦ ^ Lepo preživite . ^ ^ • praznične dni in ^ veliko^iepih • . ^ v; m & o M ■J i • ♦ 9kl ste zaupali naši I Nevaren zaplet je zatekanje kislo želodčne vsebine iz požiralnika v pljuča. Otrok pomodri, kašlja, lovi sapo, v prsih pa mu hrope. Razvije se bronhitis, ki ob ponavljanju vodi v razvoj kronične pljučne bolezni. Pogostost in resnost ležav bosta narekovali tudi obliko zdravljenja. Cc imamo le blage težave z zgago ali zatekanjem želodčne vsebine v požiralnik in usia ob predklonu, težkem delu ali pa so težave vezane na uživanje določene hrane ali zdravil, potem bomo poskusili z zdravljenjem najprej sami. Spremenili življenjske navade je težko, vendar pomaga pri odpravljanju ležav. Ibrej velja poskusiti I In kaj lahko napravimo? Ker je napačno prehranjevřmje pogasio vzrok na.ših ležav, bomo obilne obroke nadomestili z manjšimi in pogostejšimi obroki. Izogibali se bom<^ ležke in mastne hrane. Mastna hrana upočasni praznjenje želodca in oslabi spodnjo požiralni-kovo zapirjilko. Iz prehrane bomo črtali ludi čokolado, orehe, lešnike, napitke, ki vsebujejo kolein {kava, osvežilni napitki), pijače s C'02, alkohol, česen in druge močne začimbe, pa ludi kislo sadje in nekatero zelenjavo (pomaranče, paradižnik). Hitro uživanje hrane ni zdravo in lahko poveča zatekanje želodčne vsebine v požiralnik. Zatekanje bomo še pospešili, če se bomo po obroku ulegli. Takoj pojedi se ludi ne bomo sklanjali ah telovadili. Dve do iri ure pred spanjem ne bomo jedli. Težave preko noči bomo zmanjšah, če bornem dvignili posteljo pri glavi za 10 do 15 eentimeirov. Izogibali se bomo noŠnje tesnih oblačil, -še posebno po obrokih. Poskrbeli bomo za primerno lelesno težo. Opustili bomo kajenje in pilje alkoholnih pijač, saj zmanjšala učinkovitost spodnje požiralnikove zapiralke in tako pi">slabšata zgago. Na retluks lahko negativno vplivajo tudi nekatera zdravila. Poskusili jih bomo opustili ali pa se bomo o tem pogovorili s svojim zdravnikom. Pri blagih težavah si lahko pomagamo ludi z zdravih, ki jih dobimo brez reeepla v lekarni. Aniaeidi zmanjšajo kislosl že izločene kisline, zaviralci 112 pa zmanjšajo izločanje kisline. Pogosto bodo ležave izginile šele po začetku zdravljenja z zdravili. Sam o zdravlje nje lahko traja le ttvu ledna. Ce v lem času ležave popolnoma ne izginejo, moramo obiskali zdravnika. Obisk pri zdravniku je potreben, če so težave hude in pogoste ter niso le posledica prekrškov pri hrani. Ne/drav-Ijena reÛuLsna bolezen lahko pripelje do nepredvidljivih in hudih zapielov. Spremenjene življenjske navade in antaeid lahko sicer ublažijo ležave, bolezni pa ne pozdravijo učinkovito. Zato je polrebno zdravljenje z zdravili, ki jih lahko predpiše le zdravnik. Odvisno od trajanja in resnosti ležav se bo odločil, ali bo bolnika poslal na dodatne preiskave ali pa ga bo pričel takoj zdravili. Bolniki z alarmanlni-mi znaki, med kaiere sodijo težko požiranje, zatikanje hrane, hujšanje, slabokrvnost, bruhanje, črno blato, kri v izbruhani vsebini ali dolgotrajne slalne bolečine zahtevajo takojšnje diagnostične preiskave. K celovitcmu in ustreznemu zdravljenju vedno sodi tudi sprememba načina življenja. Potrebna je ustrezna dieta, dvignjeno vzglavje, primerno ohlapna oblačila. Ob večjih težavah so potrebna tudi zdravila. Zdravnik bo izbiral med zdravili, ki zmanjšajo kislost želodčne vsebine (aniaeidi), zav-rejo Izločanje želodčne kisline (zaviralci receptorjev H2 ali zaviralci prolonske črpalke) ali pospešijo praznjenje želodca in okrepijo delovanje spodnje zapiralke požiralnika (proki-nctiki). Zdravila z VALKA 2ELEZA vulkand-U izmeč£k UCENEC A razreda nekdanja rimska provinca ob donavi D tekoča zmes snovi R 13 IZDELOVALEC IRHOV^NE OTOK âAROSMCe KIRXE UKVAfUliUE r OOktMi po abecedi urejen seznam A vrsta višnje plemens* ko govedo, MOâKËQA spola B peneče SE vino nelly sachs sanitit material za potton zni2ani e jutranja zarja barva k02e t- v bftcui KARIN A otto taube kZM^AĆ na80jsv pri puski 24 poznavalec »oasike DEUtVEC reSeval» ne postaje 27 25 BALCNAR dORN oosaa (ÔRW.) 12 erich ja£nsch NElOMMil BRAZILSKI HOOQMSTAd domača âVAL ŠTEFAN 1t cstar.) pokraj. v sudanu, meji na etiopuo nemSka znamka avtomobilov 6cOVtf« STEVE tone kralj 14 akbf«cfu pevKiw DANA poteg 2 NOŽEM TTIgH 6TEV, HA nmou METANA SOLATA 21 16 EZCetOVALEC NAČRTOV, »um SRČNA voniNA NSKD.AMÊR. PftSOSËDMK* BILL reka v franciji 10 IVAK KUâAN eissnhow. vzdevek KM POJASNJUJE. svetuje azuska držm/a A 20 O brazncv P4V94ANJA. SLOVEHS«! plsatei^ rvo tomislav ladan »ROSTOHNCD nfiseei m PEKIX3U paznik JNAHJ„ 30 ESTOřCC is4vn oman 28 LUKA V IZRAELU ma^soonm KiVltCROJ-MMfle PoCaj? taoizma simon sesbm Clan tetim-Hue ÛR$KI kepar AMERISI« »evec-liomq. N CEJA, jimi aklivnc^ilmi ludi pc^lictíli vplivali na razmišljanje ljudi opro-blemaiiki alkohola v prometu. Vlom v lokal Velenjť. 10. decembra - Policisti so v petek dopoldan opravili ogled kraja vloma v gostinski lokal na SmarSki c^isti. Vlomilec je iz lokala odnesel avdio kompo-ncntoz zvočnikoma, vredno približno I5aai0 tolarjev. Dva trka v drevo Zaiťť, 12.d«cenihra—V nedeljo okoli 20.3U se je hujša prometna nesreča pripetila pri Preboldu. 43-lelni voznik osebnega avtomobila jc na regionalni ecsti, vozil je iz smeri Trbovelj proti Preboldu, v njKelju Marija Reka v dolgem nepreglednem ovinku zapeljal levo, ven z vozišča, in irčil v dreve. Pri tem se je hudo pi*>kodovaL Rraslovčv, 13. decemlwr - Ob 23.15 je prišlo do prometne nesreče na ccsti Letus^Šcnirupert v naselju Preserje. Voznik osebnega avtomobila audi A4 je zapeljal s ceste irt se zaletel v drevo. p }osebt FONĐPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Gdllleo, RdstKo in KD Sond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.siovenica.sl ali 060 30 30. KD Po podatkih The Wall Street Journal Europe* se je posebn' vzajemni sklad Pj-.lTTMže osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljiv ml Investicijskimi skladi v svetu, glede na ustvarjen letni ■ donos. I * , TM R«ut«rs Cc. Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih • Rastl^ 131,18% onosnost <3.12. 2001 -3.12. 2004). KD Zaradi nevarnosli požarni na vozilu so aktivirali gasilce, ki so odklopili akumuiaior in na kraju tudi drugače pomagali. V nesreći seje ena i^selui telesno p^iSkcxlo-vala. ZreŠevalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje vceljskt^ bolnišnico. Zdrsnilo mu ie Mozirje» 11 • clecembni -v stihov lo koli 13..1Í) ure seje pri vzponu z Okrcšlja na Kamnu^ko sedlo hudo poškodoval 28-lcini planinec. Kljub temu daje uporabljal ustrezno alpinistično opremo, mu je na poledeneli poli zdrsnilo, nakar je zdrse! iikoli 2ÍK) metrov po zasneženem pobočju v globino. Pri tem sijcpalkodo-va! gleJenj desne noge. Gorski reSevalci CtRS Celje so ponesrečenca oskrbeli s prvo pomt^čjo, po le m pa so ga s helikopterjem Letalske enote policije prepeljali v ccljsko bolnišnico. v Šel se je gasilca Velenje, 13. decembra - Velenjski pi^licisti zbirajo obvtist iia o vkv mu v aviohus, kije bil parkiran na avtobusni postaji v Velenju. Storilec je v notranjosti izpraznil gasilni aparat in ukradel del(wni pla^voznika. Povzrcvil je za približno 15.0IX) tolarjev .4xlc. Za 3.000 tolarjev pa jo je povzročil storilec, ki jc med vikendom vlomil v prasiore kemične čislilnice na Koroški cesli. V žogo po dva jurja Polzelii» 12. decembru -v Podvi-nu pri Polzeli je bilo med vikendom vlomljeno v prostore Slorilcc je odnesel 2.IX)0 tolarjev gotovine. Dvakrat zagorelo Braslovče. 11. december-Ob 18.19 je zaradi pregretja nerjaveče dimniške tuljave zagorelo (xstreSje slamwanjske hiše v Le-tusu. Po?ar, ki je uničil del tKireSja, so pogasili gasilci. Mozirje» 12, decembni - V nedeljo, malo po 13. uri, je iz neznanega vzroka zagorela vsebina večjega koviaskega zabojnika za komunalne odpadke, ki jc slala blizu sušilnice za hmelj v Rečici oh Savinji. Ogenj so obvladali gasilci. Vbm V folo trgovino Velenje, 8. decenil>nt - Na Kai de- Ijevem trgu je bilo v noči na sredo vlomljeno v írgo^áno s foto-graťskim materialom, pripomočki in sioriivami. Siorilecje odnesel za okoli l.SOO.OOO tolarjev računalniške opreme, fotoaparatov, objektivov in bliskavic. Zase ali za darila? Velenje, 9. decembri - Policisti zbirajo obve,slDa z^slorilccm kaznivega dejanja vloma v trgovino na Cankarjevi a'sii, od kíxler je neznanec (Unesel za 1UI(X)0 tolarjev oiroSkih iger, polnilec za polnjenje baterij in nahrbtnik. V torek prejšnji teden pa je bila o'siska vlomUcij »dcležmi« tudi cvedičarna na Cankarjevi. Storilec .se ni zanimal za cvetje» ampak za denar. Iz predala jc odnesel 10.01)0 tolarjev menjalnega denarja. Računalnik, piiaca in denar Sem|>eter,7.ilecemhrj-V noči na torek je neznanec vlomil v gostinski lokal na iurhartovi ulici. Lastnici je z dejanjem p^wzročil za Mmm tolarjev škode. Odnesel jj je računalnik z monitorjem, več različne pijače in pri-b.ižno lO.OOO tolarjev menjalnega denarja. Odnesel denar Mozirje, 9. decembra - V četrtek dopoldan je neznanec vlomil v stanwanj.sko hik) v kraj u Tiro-sc^k. Iz nje je vlomikv odnesel ku-verto,v kateri je bilo ."^OtlOOO tolarjev gotovine. ^'^Marcator Hlpermarlcet Cabernet Sauvignon vrtuinsko, suho, rdeče vino. 0,75 I Vinakoper, Koper Dimljen losos, 200 g Slaščica Čokoladna fantazija ^ 1000 g, Skupina Mllnotest ereator ronuitiut iflja 1'i'S^h Mfrriiturj^ih hipmiuirkffih. Ponuáh4 wlju v vsf// Mertdwrjfuihf/rveitijubMii l isvih fiwdtrjïîh pivé.xjul}s,íh! ^ Carta Nevada ^ semi seco, vrhtinska. polsuha, penina. 0,75 1 I Freixenet, Španija jS r Pečen pršut polovice, vak. pak., cena za kg v kosu Kras, Sežana VjSi Bonboniéra Merci ^ 250 g. tri vrste ^ S tore k. Nemčija ^ Minister zti zdnivje opozurja: "Uživanje alkohola hihko škoduje zdravju!" zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si inveitn^cnUft^CMVIfcl 206.10M IMQW. Mrii<)i pei^brit v7»invi« utMit ftMbo («rtniki} Pfi ftra (ebvtiAHilirL PraipcftH PMMMh vi)|Mnnlri v u^rAv^aA)«! HĐ knrvtimtnb dftft. M wtce twputfw m vúf« nj Mdrht drj^b«. M orf vMfi pe^MAHU* ki spiiimáío (wuIsprva iijev«, n> thiMov XD. VlifMtQ fmi pMiQ pr&s^Mê ]iF vfMwMI toik« j>o»m«2MMI vzA^nw^j ikMj )* esvfíM {uMvmhi ftd slMjt M tf^ vrvdm'n^ p»olr)tv, VrvdOKt ioiU UhM raiti tff p^íí 7ffto to luđi doHMi UNie^ai ni»]! v prftikleitL Tftuti pMithi lo drwne ebjfr|fn( v inmlilh D»io.Onpril. nriMír« HI \ti*t. V»tep(va pKnrttU foM ÍĚ ^UM iUMftCafBto RraXoiW u pMrtnt vtsjffrnftl »sad XD fteftd pi MAMMI M vfOtivj rmm^« 1« vúoftno KD Iz policistove beležke Danes modro-bela kronika ni tako polna vlomov, kol jih je običajno. Vesle zakaj? Zato, ker se pet domnevnih vlomilcev v četrtek, petek in soboto ni imelo časa ukvarjali z njimi. So si pa zalo policisti vzeli čas. Za vlomilce. Pet so jih temeljito »pretresli« in Siirizaslaba dva dneva pridržali- Obravnavali so jih zaradi kaznivih dejanj vlomov, ki so bili vzadnjem obdobju res ko Številni, da vsi 5c na to stran niso Sli. Di,wolj dokazov prot i njim so že zbrali, da so laliko začeli pLsati ovadbo tožilstvu, preiskavo pa še nadaljujejo, lako mimogrede: sumijo jih, da so imeli prste zraven tudi pri vlomu v trg^wíno s lotomaterialom, kjer m si kar dobro nap Milili vreče, lako kot sosijih še marsikje drugod. Da so otroci hitri, predvsem pa nadvse domiselni, pa četrtkov primer. Babica je lepo disciplinirano čakala v vrsti na poáti, za trenutek oči i^ddaljila od zvedave triletne vnukinje in že je ni bilo. Policisti so deklica »odkrili« že deset minut kasneje. V centru nedaleč stran, kjer imajo toliko igrač, da jih prodajajo, je razmišljala, kaj naj si zaželi od dedka Mraza. Zdaj pridela pa dve res pravi »cvetki«. Vlomilec, kije obiskal Mladost,znano okrepčevalnico pri avtobusni postajije i/nje odnesel dva WC kotlička, 80-litn;ki bojler in kavni aparat. Nekdo pa je vlomil celo v WC na avtobasni postaji. Iz njega je odnesel star radio. Kaj je v resnici Iskal, bi bilo pa res zanimivo slišati. V sobotoje na eni od velenjskih l>encinskih črpalk zastonj lan-kal voznik mercedesa. Torej je za dober avto denar še spravil .skupajC?!), za bencin pa mugajczinanjkalo. o 4- M IM M Ml Vabi k sodelovanju več nadpovprečnih oseb v svojem znanju na strokovnih področjih« ki so pripravljeni* sprejeti nove izzive h POMOČNIK/-CA IZVRŠNEGA DIREKTORJA ZA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 0(1 kcindidalov prlčakiijeino: - odločnost in sposobnost vodenja - VII. stopnjo i/.nbrcnj na podobnem pcxlročju dela - aklivno znanje angleškega in nemškega Jezika • predanost k delu in samoiniciativnost - poznavanje dela z računalnikom, ter proisrama (PAmTnZONo7.SARBAAN) ^ 2. VODJA INFORMATIKE Vodenje, vzdrževanje in izvajanje razvoja na podniqu informacijskega siistema v podjetju 0(1 kil 11(1 i (la lov prKdklijenio: - 6 ali 7 si. izobr: -stimulativni OD - dinamično delo v mladem in ambicioznem koleklivu - ustvarjalno delovno okolje in možnost dodatnega izobraževanja Prosta dtlovna mesta so nu lokacijah Velenje^ Zaj^orje oh Savi in Slovenj (»radec! Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskus-nim delom. Pisne prijav z življenjepisom tn dokazili o izpolnjevanju pi^gojev sprejema kadrovska služba Fko-metaši... Drugi del je bil precej bol jši kol prvi. Velenjčani so vodili tudi vselej zadeli, gostje pa nikakor niso mogli premagati domaČega vratarja. 24 sekund pred koncem so tako Velenjčani krenili vzadnji napad,nasemalorjupa je pisalo Ivry 26, Gorenje 24. Treba jc bilo zadeti... Potem je koncem pogled na del Iribune, kjer so bili velenjski navijači. Klečali so pred ograjo, ki je mejila na igrišče, se živčno sprehajali sem ter tja ... In čakali na slrel olimpijskega in svetovnega prvaka Vwlrana Zrnića. Vse se je dogajalo v »slow-molio-nu«... In večji del dvorane je le videl, kako seje zatresla mreža, /rna je zadel, Cîorenje je v Čelrtfinalu!!! Potem pa kupček na sredini igrišča, veselje in »rom pom pom. še ne gremo domovi« 1er-jasno-»Vem, dii danes bo srečen dan ...« Ja, težko bi si bilo izmisliti bolj dramatičen zaključek s srečnim koncem. Morda bi lahko /rnič zgrešil sedemmetrovko in polem odločilni zadetek dosegel po odhiti žogi... A (o bi bilo vendarle prevei, mar ne? To je bilo povratno srečanje pokala pokalnih zmagovalcev nekoliko bolj iz navijaškega zornega kola... Odisejadiise je nadaljevala napoti domov. Veselje je bilo veliko. V evibriji so vsi že videli, kako bo v četrtek prvič v zgodovini padel še celjski Zlatorog, po pogovorih na avtobusu pa so se vsi skupaj že »dogovorili«, da bo naslednje gostiwanje v Ljubuškem ... Priložnost za novo dogodivščino ... In nov velik uspeh ... Kako daleč lahko gredo Velenjčani? Poćakajmo... Vlej zgodbi si zaslužijo izjemno visoko oceno. Podobno kol njihovi najbolj zvesti navijači... texi ■ Hugo šoštaníčaní zaključili evropsko sezono Poiaz v Š\iv\ (l()k()ii( 110 zapr l viala iiatlaljcvanja - Smoci zadnja evropska Ixîkina s Konci baticejoin - llspc^šni v doinareiii pr\oiist\ii TJaiB Rehar Prejšnjo sredo .so odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali v Švici pri ekipi C\")ncordÍc MTV iz Nafeisa. V prvi ickmi, ki sta jo obe ekipi odigrali v Šoštanju, so bil naši državni prvaki boljši s : i, tokrat so z istim rezultatom slavili Švicarji. S lem po razom so se morali odbojkarji Šoštanja Topošice posloviti od možnasli za osvojitev drugega mesta v skupini, ki bi še vcxiilo v nadaljnje tekmovanje. Vodilna dva položaja sta si tako že zagotovila grški Olvmpiacos in tuiïki Fenerbahce. V Švico st) Šošlanjčani odšli brez bolnega trenerja NajdiČa, znova pa so zelo nihali v sami igri. Izredno napet je bil prvi niz, ki so ga na koncu doblM domačini, in sicer kar s .^4 :32. V drugem so SoŠlanjčani ponovno povsem popustili, tretjega dobili, v četrtem pa znova igrali precej slabo. »Nismo zdržali celotne tekme na dovolj visoki ravni, oni pa so igrali zelo konstantno,« je po tekmi povedal Dejan Tujs. ki je bil na tej tekmi v dvojni vlogi. Ob odsoinosti Najdiča je namreč ob svoji standardni vlogi kapetana prevzel še vlogo trenerja. Sinoči so odbojkarji Šoštanja Tcv polšice za slovo od pokala 'lop ieam.s v domači dvorani gostili Še turški Fencrbahce. Na prvi tekmi v Turčiji so bili igralci Fe- nerbahceja boljši s 3 :1. Uspešni v (Ir/avncm prvcnslvu Po končanih evropskih nastopih se bodo laliko šoštanjski odboj-kiirji povsem pi>svetili državnemu prvenstvu. Peklenski ritem, ki so ga imeli v novembru in dc-cembru, pa se ho nekoliko umi- ril. Tekme so si v preteklem mesecu sledile v zaporedju sreda -sobota in celo pogosteje. Zaradi gostovanj v pokalu lop teams pa so bili prikrajšani za marsi- katero noč spanca in tudi za kakšen trening. V naslednjem lednu se ho la lempo lorcj nekoliko umiril, .saj se bodo lahko povsem osredotočili na državno prvenstvo, kamor so usmerjeni glavni cilji .št^ianjskega kluba. Vsobotosov 1L krogu 1. državne lige goslovali v Školji Loki in gladko zmagali s 3 : U. 7. novinci v ligi SoŠianjčani niso imeli preveč težav. Prva dva niza so gladko dobili, v tretjem pa so gostitelj vodili že z 20 : 14, vendar so šoštanjski odbojkarji uspeli rezuliai najprej izenačiti, v napeti končnici pa tudi dobili lekmo s 30:28 v zadnjem nizu. V sohoN) (Icrhi / IVIiirihoroin Vsobolosc nadaljuje državno prvenstvo. Prve štiri ekipe so ire-nutno Bled, Kamnik. Maribor in Šoštanj. Šoštanjčani imajo štiri ločke prednosti pred najbližjimi zasledovalci - ljubljansko Olimpijo. V Šošianju bo v soboto dcrbi I. lige, ko se bosta pomerili tretje- in četrtouvr.Ščcna ekipa: Prevent gradnje K »M in Šoštanj Topolšica. Obe ekipi imuia enako število ločk. lorej se nam obeta reszanimh'a tekma. V prvi tekmi v Mariboru so bili uspešnejši domačini, tokrat pa državni prvaki upajo, da bo zmaga ostala v .Sedlanju. Tekma se bo pričela v soboto ob i9. uri. Gorenje v BiH Dunaj, 14. deccmbra - Na sedežu Evropske rokometne zveze so v lorek izžrebali čeirfi-nalne pare pokalnih lekmovanj. RokomeiaSem (iorenju in njihovim navijačem se je izpolnila želja. Za nasprotnika so dobili moštvo IzvidjaČ iz LjubuŠkega (Bil t), ki je v osmini finala izločilo Prevent, rokometaši Celja Pivovarne Laško pa se bodo v čelrtlinalu lige prvakov pomerili z nemškim Lemgom. Celjani bodo prvo lekmo igrali v gosteh, Velenjčani pa na domačem igrišču. Prve lekme bodo na sporedu 5. ali 6. aprila, povrainc pa 12. uli 13. aprila. Ivan Vajdl, trener CŤorenja: »Zelo zadovoljni sem. Končno je bil žreb po naši meri, saj smo se rešili' Nemcev in Španccv; to pa ne pomeni, da bo pot do polfinala lahka. Nasprotnika precej dobro poznamo in gotovo ludi oni nas. Pred dvema sezonama smo bili celo pri njih na pripravah, pa ludi oni so že bili v Velenju. Ore za zelo dobro moštvo, konec koncev je IzvidjaČ iz Evrope izločil Prevent. Seveda pa sem optimist.« vos Elektra še naprej melje 'Pader še Sem jui^ - Po prvem delu na pi^vein nieslu - V nedeljo dorna s Kopioin - Uspešni ludi v pokaliieiii tekmovanju TJaia Rehar Sošt.anjska Elektra Še naprej prikazuje odlične predstave, temu primemo Jiizajo ludi zmage in so po prvem delu celo na prvem mestu prvenstvene lestvice. Nji-hiWa sobotna žrlcs' so bili igralci Alposa Kemoplasta iz Šentjurja, sicer iretje uvrščen a ekipa 1. A-lige. V zanimM košarkarski predstavi je bil çrvi polčas Še precej izenačen. Šoštanjčani so sicer nekajkrat ušli za sedem točk, vendar so jih gostje vedno znova ujeli. V začetku tretje četrtine pa so SoŠianjčani ušli zal6 ločk in prednosti do konca srečanja niso več spuslili z rok. Elektra je imela v svojih vrstah ponovnem nekaj odlično razpoloženih igralcev. Neustavljiv je bil Krejič, ki je dasegel 25 u^k, 22 jih je dodal še BuŘid Glavni del naloge pa so košarkarji Cleklre pc»nov-no lojnskojamo, kije na lestvici lik za Scišlanjčani, nato Se Šentjur, ki je le mesto za njimi. Pi^leg državnega prvenstva so med tedni^m namreč igrali lekme Pokala Spar. Z zmago in celično predstavo so si šoštanjčani po dolgem času zaslužili prcxsi ponedeljek, da .si nekoliko 'napolnijo baterije' po številnih tekmah, ki so jih imeli v zadnjem času. Mlcktiii v /akljiicnom lekniovaiiju hikala S|)iir Minulo sredo s<^ Ši^tanjčani igrali še pcivratno tekiiio četrte^ kio-ga Pokala Spar. Na gostovanje v Zagorje so se podali z dcvciimi točkami prednmti z domače tekme, zii uvrstitev v nadaljnje lek-miwanje pa .so se morali tudi v gi"Ktch zelo potrudili, ob koncu pa so 1 udi v Zagorju zmagali - za točko 85 : 84. S tem so se Šoštanjčani uvnililivzaključni del te- ga lekmovanja. Ekipam, ki so zmagale v 4. krogu tega tekmovanja, se bodo pridružile še ekipe lige (îoodyear. Ateb bo določil pare, kise bodo nalopome-rili v tekmovanju na izpadanje. Za presenečenje so pom^vno po-skrbeli igralci polzelskih I lopsov, ki so iz pokaiiiega tekm^wanja izločili novomeškem Krko. V nedeljo v Štišlaniu s Koprom Državno prvensivtf se bo nadaljevalo ta vikend. Šoštanjčani imajo ncîvegii težkega nasprotnika. Prav lahkih tekmecev v prvi ligi niti ni, tokral pa v Šoštanj prihaja Koper, Ena izmed dveh ekip, ki je v prvem delu Soš-lanjčane porazila. Druga je bila novomeška Krka. Ibkral imajo košarkarji Elektre torej priložnost. da jim na svojem terenu vrnejo za ta poraz. Trener Šoš-Uinjčanw Ajiie Perica Koprčane dobro pozna, saj jih je ireniralše v lanski sezoni. lekma bo lokrar v nedeljo ob 19. uri v šoštanjski Športni dvorani. SPORT IN REKREACIJA Uspehi mladih igralcev NTK Tempo Minuli koncc ledna je bil v Pu-concih odigran 1. T0P12-lur-nlr slovenskih namiznoleniskih igrakcv v člaaski kalcgoriji, na kaierem so nastopili tudi irije igralci NTK Vcgrad 'Ičmpo Velenje. Jare SIntinšekje nastopal v i. jakc"ïRini skupini, kjer jc na koncu s sedmimi porazi in Štirimi zmagami /ascUcI deveto mesto. Vdrugijakosini skupini jc NenacI RoJjimč z devetimi zmagami in dvema porazoma osvojil drugo mesto, Jaka (îo-lavi^ek pa je z eno zmago zasedel enajsto mesto. V soboto, 11. Ueccmbra, sla se katlelinji Vegrada Ivana Zeni in Pnlonn Uelavič udeležili 2. od-prlega prvenstva Slovenije za kadciinjev Vrlojbipri NoviOo-rici. Zelo uspešno je nastopila Ivana 7.era> ki jc klonila šele v linalii (z 2 :3) in tako na koncu osvojila odlično drugo meslo. Jernej Oslovnik. hilrík Rose in Dejan I^niešič pa so Lsiega dne nasiopili na enakem turnirju za kade le v Ljubljani. Najbolje seje odrezal Jernej Ošlovnik, kije bil uspcSen vse do poll inala, kjer ga je s 3 : 2 premagal kasnejsi zmagovalec turnirja. Jernej se tako vrača domov z osvojeno bronasto medaljo, Palrik Ro.sc se je po zma^ vprcdlekmovalni skupini od tekmovanja poslovil v 1. krogu nadaljevanja, kjer jc izpadel ludi Dejan Lamešič. Konec tega tedna čaka velenjske igralce Še naslopvLjublju-ni mi i. TOP I2-lurnirju za mladince in mladinke, kjer bodo v 1. jnkostni skupini nasiopili Tamara Jerič, Ivana /era in Miha Kljajid,v2. jakosini skupini pa Jaka (iolavšek. Po tem lek-movanju ho sledil krajci premor, ki ga bodo lahko vsi igralci in igralke NTK Vegrad Tem- u ti i thi fl Jure Statinšek, Nenad BojaniČ in Damijan Vodušek po koristno uporabili za pripra- sledi ^c vzačetku januarja 2005. ve na nadaljevanje sezone, ki OK Beton ni zdržal V I. dr/avni ligi malega nogometa so jesenski del prvenstva sklenili ^e pred dvema led-noma, konec prejšnjega ledna pa so mcxšlva odigrala še lekme čelrllinala sloveaskega pokalnega tekinovanja. Med štiri najboljša moštva so se uvrstili ludi igralci Nazarij in pontivili lanski uspeh, v svoji dvorani pa so v pelek premagali (îlP Delon iz Zagorja s 410. Na začetku so zaradi pomembnosti tekme oboji igrali previdno, po dokaj srečnem vodilnem zadetku domačih pa so morali g(x>lje zaigrati bolj napadalno in odprlo, kar so domači vešče izkoristili. Tudi po zaslugi od- ličnega vratarja Podpečana in zelo razpoloženega kapetana in irikratnega sirelca Delame- Predsednik nazarskega kluba Dobrinko DanujeviČ je occno jesenskega dela strnil takole: »Ne glede na slah začetek pr-vensiva, ko smo v prvih krogih i/gubili z drf'avnimi prvaki, pod-prvaki in izjemno močnimi novinci iz Kobarida, smo se uspeli pobrati in doseči zastavljene cilje. Prvidlj je bil 12iočkvje-sen.skem delu, dosegli pa sjtio jih II. Ccloina ekipa je z resnim delom uspela izpolnili pričakovanja vodstva in navijačev, kar je najbolj pomemb- V drugem delu prvenstva in v pokalu so nazarskJ Igralci navdušili. no. Tudi v zadnji tekmi v do- skušali organizirati v Nazarjah mači dvorani so navdušili in se in doseči še kaj več, naša želja uvrstili v pollinale slovenskega pa je seveda finale.« pokala. Sklepni turnir bomo ■ ]p Mlade plavalke odlične v Mariboru December je mesec številnih plavalnih miiingov. Enega izmed njih je preteklo soboto in nedeljo organiziral plavalni klub Branik iz Maribora. To je bil iradicionalni 14. Bo'^ičev memorial, namenjen plavalcem od do 13 lei. Med več kol 580 tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije je nastopilo ludi 25 plavalcev velenjskega kluba. Tudi tokrat so se izkazale predvsem plavalke. Osvojile so po eno prvo (Nina Drolc), dru^o (Tina Meža) in tretje mesto (Jana Kunidej). Posebno priznanje za seštevek dveh rezullalovje prejela Nina Drolc. Za presenečenje JC poskrbela Kaja Verhuv-nik» ki se je po le nekaj me- sečnem Ireningu že na prvem pomebncjšem tekjnovanju uvrstila med najboljše. Med ťanti se je med najboljše uvrstil samo Mark« Krstič. Rezultati: Mlajše deklice (letnik 95 in mlajše) - 50 ni pnist«: 6. Kaja Verhovnik 37,1)8,22. Ajda Vra-bič 43,73; 50 m prsm»: 15, Kaja Breznik .^5,38; 50 m hrbtno: 12. Kaja Verhovnik 45,72, 19. Kaja Breznik 49,96. Mlajše deklice ilelnik 94) -50 m pn)sto: 5. Tina Meža 32,75; 50 m prsno: 2. Tina Meřa 40,44, 18. Sanja Slanic 47,26, 23. Sandra Debelak 49..S5; 50 m hrbtno: 23. Nasija Ko-sianjšek 43,62; .Staléta 4 x 50 m mešan«: 7. Velenje 2:48,54 (Tina Meža, Sanja Slanic, Nasija Koslanjšek. Kaja Verhniet, čeirlfiniile pokala: NazarjeP Beton 4:0(2: Û) Strelca: 1 :0-J. Šcmenc(6),2 : O- Deiamea (19, lOm), 3:0-Dclamea (22), 4 : 0 - Deiamea (39). Nazarje: Podpečan, Deiamea, Vreš, D. Kugler, Prescčnik, Kolar, K- Šcmenc, J. Scnienc, Mi-klavc. Hren,Sailer, Vidakovič. L A Skl. moški, ». k. Eickira Ši^Sianj - Alpos Kemo-plasl Semjur 89:70(65:51,.'^« : 35,22:15) Elekira; Krejič 25 (6-10), Ne-deljkovič 12, Buiiič 22 (5-6), Vi-dovič 7 (2-2), Cmor 13 (8-8), Nu-hanoviČ4 (2-2), Ivanovic 6(1-2) Vn>tni red: 1. Elcklra, 2. Pc^lojn-ska jama oba 16, 3. Alpos Ke-moplasi. 4. Rogla oba Í4.5. Krka, 6.Kopcroba 13.7. Zagorje Banka Zasavje, 8. KrčL^ki zidar Jadran Kias oba 12. 9. Branik Cestno podjetje Maribor, 10. Triglav oba 11 I. 1)01. moskl. 11. k. Termo Liibnik - Šoiianj To-(X)lšica0:3(-l3,.19, -28) Šoštanj Ibpolšica: Vinčič I.Pri- možič, Ccbron 20, Tot 9, Pavič 3, Djordjevič, Fuis 8, Pomer 4. Sailor 8, Sovinek 12. Sevčnikar Vrstni red: 1. Aulocommerce Bled 29.2. Calcit Kamnik 25.3. Preveni gradnje 1GM.4. Šošianj Top 94 kg. oba pa sta osvtyila prvi mesti in naslova d r^^vnih prvakov. S Icm sla potrdila, da je dviganje uteži v Velenju že <>d nekdaj na vist^ki ravni in ne zamira. Številna udeležba na prvenstvi! potrjuje z^ mlade morda spori, ki bo kmalu imel več lekmovalcev in privržencev, kar si ljubitelji lega }»pť>rla seveda pt'isebej žeHjo. % m Marko Goršek (levo) in Roman Germadnlk Tigri odlični v /al( u Vsobolo je bila v/^alcu druga pokalna tekma vkaralejuza ka-deie in člane Karale zveze Slovenije. Najuspe.šneji>a pri Tigrih sla bila Omcr Tabakovic. kije osvojil dve zlali in eno srebrno medaljo, ter Alisa Red/jc. ki je omejila zJa-lo in srebro. Uvrstitve predstavnikov KK Tiger: Omer Tabakovič: 1. mesto j>porine borbe in kale ekipno ter 2. meslo kale pi>samezno, Alisa RedŽić: 1. meslo kale posameznopri kadeîinjah in 2- mesto v kalah pri članicah; pri članih je Zckerijah Tabakovié je osvojil 1. meslo ví^pí^rinih borbah v absolutni kalegoriji. ekipno sov katah osvojili 1. meslo pri kadelih O. Tabakovic, M. Mulabdičin D. CVi-jič; pri kadelinjah je 2. meslo v kalah jo osvojila Anila Anušić. Tako je v pokalnem tekmovanju Karale zveze Skwenije za lelo 2iX)4 Omer Tabakovič («vojil prvo meslo, Alisa Rcdzicje asvo-jila pokal zu kadet inje. pri članicah je pristala na drugem mcsiu, Zekerijaii Tabakovic osvojil tretje mesto. Kadelinje nail)olišc v J'xilcu so .se dobro odrezali tudi člani Karale kluba Velenje. UvrsUlvc: 1. mesto: kadciinje ekipno • Ja.smina H<»d?.ič, Msi-ru.ša Su/ič, Lidija Božič. 2. meslo: kack'li ekipno - Domen Čre.šnik, l>dlil)i)r Pavl(»viè. Luksi Stefu],2. Jasmina Hodi^.ič kadel in je športni boji in .3. meslo v katah. Luka Šlcfuljedusegel3, mesto v katah, Domen Cre.šnik 3. mesto v športnih bojih. Dajan l^»vlo\iè pa je bil 3. v športnih bojih pri članih nad80 kg. IVliadc seickciic uspcsiie Mlajše selekcije âmarskega nogt^meinepi kluba so v lej sezoni navkljub težkim razmeram v klubu igrale dokaj uspeino. Trenerji s pomočjo star.šev so zelo uspeSni in mladi upi igrajo pomembno vk^gci v ligah, v katerih nastopajo. Če bi bile razmere v klubu bolj urejene, bi bili seveda ludi uspehi večji, s tem pa bi v prvo moàlvo priSlo ludi več igi^alcev iz lastnih vrst. Ekipi U 8 in U 10 s trenerjem Golobom nastopajo v CNP v ligah s 12 ekipami. Obe sj delila 2. meslo in imata dobre moi^nosli /a sam vrh. Prav enako velja za selekcijo U 12 s treneijem Leno^kom, vse pa so s svojimi igrami večkrat navdušile navijače. Selekcija U 14podvod-.stvoko zmagali šahisti Gorenja, ki so kar s 64,5 proti 34.5 premagali Premogovnik. Pri domačih iz Gorenja bili najboljši Gor^k % Podlipnik 7,5 in Špeh 7, pri gostih pa Rajkovič 9.5 tt)čka-mi- Od ostalih nihče ni osvojil polovice možnih ločk. Turnir kade lov za december bo v pelek, 17.12., ob 16. uri. '^H'M 16. decembra 2004 ČETRTEK, 16. decembra SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Volkovi, čarovnice in velikani. 32/39 09.15 Pod klobukom 09,50 Zgodbe izâkûljke 10.30 Barve řešeni 11.25 0dsrca,6/6 11.50 Iskanje popolnega mesta 13,00 Poročila, èpon, vreme 13.15 Spetdoma 15,00 Vojna z mamili, doloim. oddaja 15.65 Mostovi 16.30 Poročila, iport, vreme 16.50 Enajsta âola 17.25 Jasnoinglasno 18.05 Napovedova nje vremena 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vren^. šport 20,00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjipd rnene briga 22.00 Od mevUpon. vreme 22.50 Glasbeni večer: orkester slovenske vojske in Mllivol Surbek, posn, koncerta 00,00 Dnevnik, iport 00,55 Dnevnik zamejske hr 01,15 Jasnoinglasno 01.55 Zenit 02,25 Tednik 03,20 Osmi dan 03.50 Spetdoma 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Intokanal 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10,05 Otroški infokandi 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 17.00 Tvprodaja 17,45 Viđeospotnice: top 18,15 SkoaCas 18,30 Film, ponovitev 20,00 Labodje jezero, balet 22,15 Epidemija, danski čb film 00.00 Videospotnice 00.30 Infokanal J 07.55 08.45 09,40 10.30 11.00 11 50 12.45 13,40 14,10 15.00 15.55 16,55 17,55 18.00 19.00 20.00 21 30 22.10 23.05 23.10 00.05 01.50 02.50 Ricki Lake Rubl. nad. Kfôn. nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarieva hči. nad. Ma kfâju zločina, nan. Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Kbn. nad. 24 ur - vreme Rubi. nad. 24 ur Trenja Seks v mestu. nan. Alias, nan. XXL premiere Zahodno kriio. nan. Popoln alibi, amer, film 24 ur Nočna panorama kMHêit 27 4« 62 09,00 Pop Com; gostle; Miran Rudan in D J Company 10.15 Vabimo k ogledu 10,20 Nai spot dneva 10.25 Odprta tema. ponovitev So očetje po razvezi prikrajšani za vzgojo otrok? 11.25 Košarka, posnetektekme Kapfenberg (Avstrija) : Pivovarna Laško 14.00 Videostranf, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Čarovnija, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Izofimpliskih krogov 18.50 r^j spot dneva 18.55 ^deostranI, obvestila 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Rokomet posnetek tekme Prevent: Adría Krka Novo mesto 21.25 Regionalne novice 21.30 Naj vlža. kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo Qos^e:ans. RuaiN 22.45 Iz olimpijskih krogov 22,50 Naj spot dneva 22.55 VideostranI, obvestila PETEK, 17. decembra j SLOVENUA 1 : 06,30 Odmevi i 07.00 Dobro jutro i 09.00 Poročila i 09.05 Knh.2/10 j 09.25 Bo^čne zgodbice. 4/4 i 09.50 Risanka j 0a55 Skip in Skit. 24/26 i 10.10 Enajstašola ! 10,45 Jasnoinglasno j 11.25 24. srečanje tamburaških i in rrtandolinskih skupin j 1155 Zenit i 12.25 Frasier. 9/24 i 13,00 Poročila. Sport vreme i 13.30 Osmidan i 14.00 Šesta žena sinjebradca j 15,05 Vsakdanjik in praznik i 15.55 Mostovi ! 16.30 Poročila, šport vreme i 1650 Pravlica o zobku in stTTčku i božičku, risanka J 1715 Iz popolne torbe i 17.30 Risanka i 17.45 ^odbaoTilkinemzmaju j 18.30 Žrebanje deteljice j 18,40 Risanka j 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 20.00 Najšibkejši člen. kviz i 20.55 24.11/24 i 22.00 Odmevi, šport, vreme i 22.50 Polnočni klub i 00.05 Dnevnik, ponovitev • 01.00 Dnevnik zamejsketv i 01.20 Prah. makedonski iilm : 03.20 Polnočni klub i 04,30 Infokanal i SLOVENIJA 2 i 06,30 Infokanal i 09.35 Mostovi i 10.05 Otroški Infokanal j 11.00 Tvprodaja j 11,30 Zabavni infokanal j 12.10 Spvalp.smiič.,SVSL i (M), prenos j 13.30 Tvprodaja i 14.00 Zabavni infokanal i 16.20 Tvprodaja j 17.05 Videospotnice : 17.35 Osebno, pogov. oddaja I 16,05 Skozi čas i 1820 Antonia. 2. del I 20,00 Skrovnost svetih treh i krajev, o oku m. oddaia i 20.55 City folk i 21.25 SoutlT park, 15/15 j 21.55 Běsnilo, amer, film ! 23,50 Slovenska |azz scena \ 00,30 Infokanal SOBOTA, 18. decembra SLOVENIJA 1 07,25 oai5 09.10 10.00 10.30 11,20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 laoo 19.00 20,00 20.55 23.00 2155 00.00 01.35 0Z35 09,00 10.00 10.05 11.20 11.25 14.00 17,55 18,00 18.40 18.45 19.15 16,20 19.25 19,45 19.55 20.00 20.40 20,45 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23,25 2a30 RKki Lake Rubi. meh. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce. nad Vrtnarjeva hči. nad. Trenja Tv pnsdaja Rkkj Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrekf srce. nad Klon, nad. 24 ur • vrerrïe Rubi. meli. nad, 24 ur Ve self december Lov za izgubljenim zakladom, amer, film Vrače mesto. nan. XXL premiere Tujec, argen, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama kaiMll 27 4« S2 Dobro jutro, informativno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža - ans. Rubin Naj spot dneva Rokomet, posnetek tek/ne Prevent Adría Krka Novo mesto Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Miš maš. otroška oddaja Regk)nalne novk:e Rad igram nogomet Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Z glavo na zabavo Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline Regionalne novice V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odkrite ni skrito Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila 06.30 07,00 07.35 07.55 08.15 06.50 09.55 10.45 12.00 13.00 13.20 13.30 14.05 16.00 16.30 16.50 17,15 17.20 17.50 18.45 19.00 19.25 20.00 21.35 21.40 22,00 22.35 23.30 01,05 01.30 02.10 02.30 02.55 03.25 04.45 05.05 SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08,45 Glasbeno jutro 09.20 Mostovi 09.50 Sbvenci v Italiji 10.25 SPvalp, smuč,, smuk(Ž) 11,30 Tvprodaja 12.10 SPvalp. smuč., smukffv)) 13.40 SPvsmuč.skoi^h, prenos 15.30 Tvprodaja 16,00 Infokanal 18.20 Skozi čas 18,30 Film. ponovitev 20.00 Oemonsko življenje med paradižem in peklom 21,00 Hiša isker 22,00 Zadnji dnevi diska, film 23.50 Sobotna noč 01.50 Infokanal Odmevi Zgodbe iz školjke O fotografiji, poučno zabavna oddaja Iz popotne torbe Pod klobukom Božični marsovec, film Najšibkejši člen. kviz Polnočni k3ub Tednik, ponovitev Poročila, šport, vfçme Skozi čas Hotel poklruga zvezdica Qigi, amer, film OZivalibínIjudeh Poročila, šport, vreme Na vrtu Ozare Sprehod zdinozavrskimi orjaki, 3/3 Tim in bavbavčki, risanka Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip Hotel poklr;iga zvezdica Hri • bar Prvi in drugi Poročila Jport. vreme Sopra novi.11/13 Babje poletje, češkj film Slovenski magazin Dnevnik, vreme, šport Dnevnik zamejske tv Na vrtu Sprehod zdinozavrskimi onaki, a/3 Posilstvo, čelka drama Prvi in drugi Infokanal J 07.30 08,00 08.10 06,35 06.45 08.55 09.20 09.40 09.45 10.10 11,00 11.30 12.00 13.05 14.55 16,05 17.15 17.20 19.00 20.00 22.35 00.35 01.05 02,05 09,00 09.40 09.45 10.05 14.00 17.55 18.00 18,30 16.35 19.28 19.55 20.00 20.25 20.30 21.30 22.45 22.50 23.20 23.25 Tv prodaja Ogijeva dmščina, ris. serija Najlepše pravljice bratov Grimm. ris, film Katka In Orisi, ris. serija Tom in Jerry, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. senja Bobek in Ciril, ris, serija Naš mali svet. ris. serija Obuti maček, ris, serija Hrestač. ris film Galklof, varuh na vesoljski meji. nan. Oliver in njegovi, nan. Šolska košarkarska liga Ljubezen na Florkll, film Porečje Zambe?, dokum. oddaja Kamelji Imperij, dok. odd. 24 ur • vreme Reševanje vesoljstega plovila, amer film 24 ur Ujemi me. če me moreš, amer, film Popoln učenec, koprodukc. film Striptizete, dokum. senja 24 ur. ponovitev Nočna panorama «Kanali 27 4e 92 Miš maš. ponovitev Vabimo k ogledu Z glavo na zabavo, ponovitev 7. oddaje Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Mojca in medvedek Jaka; čarovnija, otroška oddaja Vkleostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1326. vrv magazin Kultura 50 zvezd za otroke, posnetek V spomin graditelju Velenja: portret Nestala Žganka Vabimo k ogledu Polk n roll, glasbena oddaja Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila NEDEUA, 19. decembra SLOVENIJA 1 07.30 Živzav 09.25 O živalih in ljudeh 09.50 Sledi 10.20 Med valovi' 10.50 Sporazumevanje med řivalmi, V4 n.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12,00 Ljudje in zemlja 13.00 Poračlia. šport vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.15 Tistega lepega popokineva 14,15 Malfdemoni 14.20 Poldnevnik 14.30 Človešlu faktor 1^.35 Glasljudstva 14 40 Nedeljsko oko 14.50 Predmet poželenja 15,05 Planetv 15.45 žport&premiere League 15,55 Šport na današnji dan 16.00 Pet minut slave 16,05 WI)oopi. 13.del 16.30 Poročila, šport, vreme 1650 Lorella 17.15 Žive legende 17.20 Glasbeni dvoboj 17.40 Nočnamora 17.50 Arena 18,10 Vroče 18.15 Družabna kranika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcaloledna 20,00 Spetdoma 21.50 Večemi gost; L Š, Maurer 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Angležinji in kontinent film 01,25 Dnevnik, vreme, šport 02.30 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.20 Tv predaja 08.50 Z 2. mednarodnega tekmovanja pihalnih orîœstrov, 3/3 09.15 Mladi virtuozi 09.40 SPvalp.smuč„VSL(M). 1. vožnja 10.25 SPvalp, smuč,. smuk(Ž). prenos 12.25 SPvaIp.smuč.,VSL(M}. 2. vožnja 13.40 SP v smuč, skokih, prenos 15.30 Tvprodaja 16.00 Šport 17.20 EP v rokometu (Ž), finale 19.00 Spleti čisto blizu vas 20,00 Zibelke svetovnih kultur 21.00 Peščfea izbranih. 5/10 22.00 O Giselle, dokum. odd. o baletu 22.50 South park. 15/15 23.15 Infokanal 07.ÍÍÚ Tvprodala 08,00 Ogijeva druščina, ris. sertja 08,10 Najlepše pravljice bratov Grimm, ris. film 08.35 Katka in Orbi. ris. serija 08.45 Tom in Jerry, ris. serija 08.55 Rudijevo moštvo 09,20 Bobek in CiriL ris serija 09.45 Obuti maček. ris. serija 10.10 Sneženimož, ris. film 11.05 Gal klor. varuh na vesoljski meji. nan. 11.30 Oliver in njego^. nan. 12,00 Šolsb košaricarska liga 13.05 Na deželi je lepo, nan. 13,55 Močno zdravik), nan. 14.45 Čeveljčki za božič, film 16.30 V njeno obrambo, film 18.15 24ur-vreme 18.20 1, 2,3.kuhaimo! 19.00 24 ur 20,00 L^o je biti milijonar 21.45 Športna scena 22,45 DrvjidanvLosAngelesu. amer, film 00.25 24 ur. ponovitev 01.25 Nočna panorama iwn»a 27 46 52 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz pon, oddaje Dobro jutro 10.30 1325. VTV magazin 10.50 Kultura, 10.55 Športni ton^k 11.20 Iz olimpijskih kmgov 11.25 Športni gost 12.00 Vabimokogtedu 12.05 Najviža 13.20 Župan z vami, ponovitev Gost Bojan ŠroL MO Celje 14.20 Izsredineodd. Dobrojutro 15.10 Vkleostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1 326. VIV magazin 18.25 Kultura 18.30 Iz petkove odd. Dobrojutro 19,20 Pop Com 20.35 50 zvezd za otroke. posnetek 21.35 Vabirrw k ogledu 21,40 Vkleostrani, obvestila PONEDEUEK, 20. decembra SLOVENIJA 1 06.40 Zrcak) tedna 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.20 Obleka, 12/14 09.40 Pravljica o zobku in slričku botičku, risanka 10.35 Spetdoma 12.25 Prvi in drugi 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo 14.10 Lj ud le in zemlja 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Pon:^čila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 O cirkusu, poučno zabavna oddaja 17.30 Posvojeni delfin. poljudnoznan. oddaja 18.20 !rebanje3x3 18.30 Žrebanje Astra 18.40 l^isanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Šefkiinike. 10/12 20.55 izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Cvet mladosti. 2/4 00.30 Hotel poldruga zvezdica 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Posvojeni delfin, poljudnoznan. oddaja 03.15 Izzivi 03.45 Podoba podobe 04.10 Zadnji dnevi diska, nim SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, h/Koper 09.35 Slovenci v Italiji 10,05 Otroški infokanal 11.00 Tvpnsdaja 11.30 Zabavni infokanal 13.55 Tvprodaja 14.25 Tistega lepega popoldneva 18.15 Skozičas 18.30 Roger in jaz, amer, fpm 20.00 Končn^a 21.00 Studiocity 22.00 Študentska 22,30 Videospotnice 23.00 Brane Hončel izza odra 00.25 Infokanal 07.55 Ricki Lake 08.45 Rubi. nad. 09.40 Kk^n, nad. 10,30 Tvprodaja 11.00 Zrelo srce. nad. 11.50 Vrtnarfeva hči, nad. 12.40 Športnascena 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Vrtna rjeva hči, nad. 15.55 Zrelo sree. nad. 16.55 Klon, nad. 17,55 24 ur-vreme 18.00 Rubi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan. 20.55 Urgenca, nan, 21.50 Zgodba o Jackie. 3/6 22.45 XXL premiere 22.50 Naša sodnica, nan. 23.45 Vrtinec poželenja, film 01.20 24 ur 02.20 Nočna panorama kanali 27 46 62 09.00 Oobn) jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1326. VTV magazin 10.30 Kultura 10.35 Najspotdneva 10.40 Polk-rvroll 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica ; Maribor Stavbař 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Opozicijski pogledi na dogajanja v f^O Velenje Gost Franc Sever 21.00 Regionalne novice 21.05 Lokalni utrip Zgomje Savinjske doline 21,45 IzoddajeDobrojutro 22.35 Vabimokogledu 22.40 Najspotdneva 22.45 Videostrani, o bveshia TOREK, 21. decembra SLOVENIJA i 06,30 Odmevi 07.00 Dobro iutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni Ta ček 09.20 0ciri(usu, 21/26 10.05 ZlatkoZakladko 10,30 Posvojeni delfín. poljudnoznan. oddana 11.20 Hri-bar 12,20 ^ovenski maga^n 13,00 Poročila, šport, vreme 13,15 Podoba podobe 13,40 Izavi 14.10 VečemigosLE.Š. Maurer 75,05 Šefkiinike. 10/12 15.55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Repa velikanka, otroška predstava 17.00 Pozabljene knjige naših babic 17,15 Knjiga mene briga 17.45 Kako 2iV3|o stovenski gradovi, dokum. oddaja 18.15 Duhovni utrip 16,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Impresionisti, dokum. meseca 20.55 Pod žarometom 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Smrtonosni sovražniki. dokum oddaja 23.40 Iskanje. 1/2 01.00 Dnevnik, vreme, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.15 Kako živijo s to venski gradovi, dokum. oddaja 02.45 Duhovniulrip 03,05 Impresionisti, dokum 03.55 Pod žarometom 04,45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,05 Glasnik, tv Maribor 09,35 Infokanal 09.50 SPvalp.smuč.,VSL(M), 1. vožnja 11.10 SPvalp.smuč.,SVSL(Ž) 12.20 Tvprodaja 12,50 &='valp.smuč.,VSL(M). Z vožnja 13,45 Zabavni infokanal 16.10 Tvprodaja 16.55 Študentsb 17.25 Studiocity 16,20 Videospotnce 18,55 & 22. december 9 00-18 00 Tilov trg, Velenje Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot* Ob 16. uri bo na sporedu praznični program in obisk dedka Mraza. 17 00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic • Božična kapica (A. I Wood) in Pet minut miru (M. Jill) 1800 Glasbena šola Velenie. velika dvorana Novoletno srečanje učencev GŠ Velenje - Nastopili bodo otroški pevski zbor ter učenci nauka o glasbi in oddelka za sodobni ples Četrlek, 23. deccinher 9 00-18 00 Titov trg, Velenje Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot • ob 16. uri bo na sporedu praznični program in obisk dedka Mraza. 17.00 MladinskicenterVelenje Emine ustvarjalne delavnice 1800- 20.00 Hotel Paka, velika dvorana Proslava ob dnevu samostojnosti • Organizator: Mestna občina Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert godalnega orkestra In učencev orgelskega oddelka GŠ Velenje ^ Osnovne šole v Šaleški dolini Obiski dedka Mraza po osnovnih šolah Šaleške doline. Dedek Mraz bo osnovne šole obiskal tudi v petek, 24. decembra. 2a dodatne informacijeo prireditvah in do* godidh lahko pokličete Tunstično-informa-cijski in promocijski center Mestne c^ine Velenje (03/3961860). Bele Vode Spele Janežič Šostitr^j - Zavoii za kulturo ŠoSianj počasi zaključuje icitišnjc izjemno loto. Med večjimi prireditvami, kí so odmevale tudi v slovenskem prostoru, je zagotovo organizacija Linhartovega srečanja. Veliko pa je bilo tudi drugih prireditev, celo Ana Descinica - festival pouličnih gledališč, ki je obiskal meslo. Danes, 16. deccmbra, ob 18. uri pa bo v mali dvorani kulturnega doma v.íoStanju predstavila Knjigo o Belih Vodah avtorica Špe-1:1 Jane/ič. íb je še cn prispevek, ki bo pripomogel k še boljšemu poznavanju krajev in ljudi iz občine Šosianj. Otroški žur z bazaiiem Šoi^Mnj - Vriec íi>}5lanj bo danes, v četrtek, 16. decembra, na Trgu bratov Mravijakov pripravil oiroški novoletni žur z bazarjem. Vodila ga bo Rt^mana Krajnčan, ot)iskat pa ga bo ludi dedek Mraz. Izkupiček ad pn^daje izdelkov bodo v Šoštanju namenili nakoipu igral za igrišča ob njihcwih vrtcih. Žur bo potekal med 16. in 18. uro. Obiskovalci hc^do lalikti v lem času parkirali svoje avtt^mobile pred gta.sl>ent^ 5o)o, pred obema oi^nov-nima .kilama in pred vrtccm. Nočni o^led podzemne^^a muzeja Velorye • V Muzeju premi^govništva Slovenije na Starem jašku so.se petič zapored adlc>čili, da obiskovalcem ponudijo nočni ogled muzeja. ko lahko obiskovalci podoživiji^ nočni delavnik rudarjev. /ačel se bojulri. v petek» 17. decembra, ob 16. uri. ()t>iskwalce bo v podzemlju pozdravil dedek Mraz. V zunanjih delih muzeja bo ob J 7. uri koncert sestavo trobilcev pihalnega orkestra Premogt)vnika Velenje, ob 19. uri pa vokalne skupine BFE Ker je zanimanja zâ nočni c^led muzeja vsako leto veliko, pripcv ročajo rezervacije. Zajčkova hišica za otroke Dikovica» Šoštanj - Medobčinska /ve/a prijateljev mladine Velenje ho znova pdslv(^m Anke .ia/J)cc. Jaslicam so za popestritev dodali razstavo znanega zbiratelja, ljubitelja vsega starega, domačina Zvonola Čebula. Ta je tokrat na ogled postavi) majhen del svinje zbirke starih nabožnih pnati - pravih redkosti - je treba v prvi vrsti omenili ncmško-slovenski sltwar iz 18. stoletja. Najstarej.ii razstavljen kos pa je knjiga izleta 1573, ki jo je sestavil in natisnil lloren-tinski rikïzofj naravoslovec in humanist Bacci. K^Zgodilo se je... 7. do 23. (lecetiihrn ^ - 17. decembra 1977 st> s slovesnostjo, ki so j(î združili s praznovanjem 2.^-lelnice obstoja, delavci velenjskega podjetja ESO zaključili 1. iazo izgradnje novih dekwnih prostorov v v/hcxlnem delu Prelog: • bredt decembra leta 1972 je bilv Velenju prvi klul>ski lest rval amaterskega ťiíma. na katerem je nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva prejel film »Rekord«, avtorja Staneta Hafnerja i/ Velenja: -18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev županov, v mestni občini Velenje je bil za řupana i/voljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki Ivo Rakun, v občini Luče pa Mirko Zamcrnik; -19.decembrd 1922 je bilv Šoštanju rojen pesnik Karel Destovnik-Kajuh.^Kajuhov pesniški opus je dť^segel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklasu Ljubezenske m v nekaterih značilnih ženskih pesmih - Kje si. mati, Materi padlega partizana. Materi treh partizanov in Dekle v zaporu, zteti v teh delili je izvirno in dovršeno /družil osebno lirično i/poved z narodnoosvolx)dilno tematiko; v obdobju, ko jc bil v partizanih, sta nastali le dve njegovi pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; • 19. deci^mbra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje: • 19.decembnj 20(H) so ziizna- movali 25-letnico uspešnega de lova nj a ve 1 enjske Rdeče dvorane; - prva seja novoizvoljenega svela Občine So.štanj je bila 2(K -polnoma uničil; bre/ strehe nad glavo je tako začasno ostalo družin: • 2I.deeeml)ra 1971 so v središču Velenja odprli velebla-govniœ Nama; - izmed enaintridesetih novoizvoljenih svetnikov je bil 21. decembra 1994 na t. seji sveta Mestne ol>čine Velenje za predsednika svela izbran Drago Martinšek: • 22. decembra 1H92 se je v Puli rodil 1 lerman Potočnik - Noordung. Potočnik, nje-gt>va mali je bila doma iz Vitanja, oie pa iz Spodnjega Razborja.jeleta I929vBcr-linu Lřdal kjijigo z ntroci vse nedeljske dopt^ldneve prc?.ivijo na gradu. Vsako nedeljo jim druga babica pripoveduje dolinsko bajko in pravljico. Z dolinskimi bajkami, ki jih je zbral Janko Orc^^en. oinKÍ spoznavajo del na^e kulturne dediščine, ljudsko izrodilo o gradovih in graščinah v na^i tlolini. Pravljicam pa radi prisluhnejo tako otroci kot odrasli. Doslej sta pripovedovali Anica Podivsnik in Mini Čretnlk, otroci pa so slišali dolinski bajki Žal žene in Kača na pustem gradu, ter pravljici Miklavžev večer in Jančck je?ek. Napravljico se navezujejo ludi delavnice, v katerih so otroci izdelali angelčka, voščilnice» ježka in jelenčka Rudolfa. Obiskal jih je ludi Miklavž- Otrtvi so, kot so to včasih delali kmetje, v pí)SíHlico posejali ludi žito in vsako nedeljo spremljajo njegovo rast. Veilo, da so se kmetje včai>ih bali, daje pozimi narava umrla, da se ne bo zbudila in da bodo lačni. Zato so v pt^sodice pc^^ejali žilo. To je na toplem in ob zalivanju vzklilo in oddahnili so se, saj so videli, da je v semenu še Življenje in lahko so upati, da bo vzklilo tudi spomladi na njivi. ■ AP '^H'JCSi 16. decembra 2004 KINO VELENJE v hotelu paka ...» « t ergh Vloge: Jalia i^oberts. George Ciooney, Brad PrQ, Catherine Zeta-JoPKS Ooižina; 132 minul Vslovenskemstartnemlemiinu I te^rtek. 16.12., ob20.00 Petek. 17.11. ob 17.30 In ob 20.00 Sobota, 18,12.. ob 16.30in ob21,00 Nedelfs. 19.12., ob 21.00 Ponedeliek. 20.12, ob 20M Torek.21.12.. ob 17,30 in ob 20.16 Bridget |e v prvem lilmu nasla srečen konec. Toda kako srečo adrtati ? Njen Mark le idealen fant, ki prer>ese vse r^iene muhe in kilogramčkfi, £medenosi in izpade ljutfosumja. No pnsbiemi se začnejo, ko Markova pripravnica vrže oči nanj, pojavi pa se tudi njen bivši šef in stvari se za-pletâfo. Na njen način, seveda. ČISTKA [akcija) Rezija: Kevin 8ray Vloge: Dwayne »The Ročk« Johnson, Ashley Scrtt, Johnny Knoxville Dolžina: 87 minut Četrtek. 16.12., ob 18.00 Petek. 17.12.. ob 22.30 Nećeljd. 19.12.. ob 17.00 Pofíetíeiiek.2Q.12. ob 17.30 ■ýi- Pred tremi leti so izpeljali rop iasvegaške igraink^. tokrat se bodo fôlill kraie kar na treh različnih lokacijah. Kot dvanajsta se iim pndru^ tudi Dannyjeva žena Tess (Ju-Tta Roberts), iz petami pa so jim pred tremi leti oropani lastnik igralnice Terry (Andy Garcia) in njegovi piaćanci ter lepa FBI agentka Isabela (Oatiirerine Zeta-Jonesj. nekdai sicer dekle enega izmed dvanajste-nce Rustyja(Brad Pitt). Kraje bodo pote-kalealivRimu, Parizu, Amsterdamu ali pa celo Berlinu ali Londonu. To vedo&a-n^ oni. In kako bo vse skupaj potekalo ? Poglejmo m uživajmo skupaj v kinu ob največjidruščiniioralskihzvezd.Zanimi-vo, napeto in predvsem zabavno bo ! BRIIKilVr J(>f\liS: IMA ROBU PAMETI (komediiaj Režija: Bee ban Kidron Vlofte: Reneé2ellweger.CdinRftîi,Hugh Grant Ooižina; 101 minuta Šotora. 18,12,. ob 19.00 Neđetia. 20.12.. ob 19.00 Upokojeni vojak posebnih enot Chris se vme v domače mesto, da bi začel mirno življenje. Toda mesto ni več oaza mlnj. Njegov sošolec je namreč tesarski obrat sprernend v igralnico in v nekoč varnem, liiiem mestu se sedaj razvija droga, kriminal in nasilje. Zato Chris vzame pravico v svoje njke. IM>I.\R!\I VLAK (animirana, božična družinska pusto-kivščina) Režija: RobertZemeckIs Glasovi: Tom Hanks. Josh Hutcherson, Mkihaej Jeter Hayden V slovenskem startnem temiinu \ Sreóa. 22.12..ob 18.00- premiera preć slovenskim startom Na božični večer leži iantek buden v po> stelji In čaka na cinglanje zvončkov Božičkovih sani. Pet minut do polnoči zasliši hrumenje. Ne more verjeti očem. Pred njegovo hišo stoji velik bleščeč vlak in izgleda, da čaka prav run|. Sprevodnik ga povabi, naj gre z njimi na severni tečaj.Tako se z mnogimi dmgimi tantki in punčkami poda na fantastično poto-van|e na sevemi tečaj. Toda, ker je na vlaku tudi vehko otrok, ki več r)e verjame-|o v Božička ima vlak veliko preglavic na AVTO VELENJE D.0.0. TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. Koroška cesta 64.3320 Velenje tei,: 031 227*444 razpisuje prosto delovno mesto: PRALCA OSEBNIH VOZIL PoQOji: • osnovna šola Pisne vloge z ustreznimi dokazili pošl|ite na sedež podjetjal TRGOVINA KOŠARICA Pemovo tla (pri Veliki Pirešici) Ttoléfon/ta; Od/ 572 80 80 PWiQVO, 9 7ÎB 090 P9tfe.tel.8919140 Ú9berke.teí.8Š13210 www. iígo¥Ín3-kttíafh9^p.8f e-mail: kosarice^ljd.net BûXNOÛAHkDZAZVBSTOBOVti/tBSeCUDEœ 8tjrEU€SF£ámPeiEČ£Pem»^fJotxicga Velenja» človeka, čigar bogata dediščina je doher temelj novim rodovom. Oslal bo svetel del 130-lelnc zg(xlovinc velenjskega premogovnika. Zaposleni v Prctnf}fiovniku Velenje Moma i:i te več na pnigv, ni te VGĆ v hiši. sodaj te i}ič več ne boli. Nam osiaJd je h píxsznina in globoka bolečina. Dejala in (vpela si '/.a nas in za vse šo enkrat hvala, lehl chnsa mama. ZAHVALA Ob Ixílcči i/giibidrage mame in babice ANESKAZA 25.7.1924'27.11. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem s^wjdnikom. sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli soŽalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Po.sebno se ziihvaljujemo g. Andreju Ma/e za opravljen pi>grebni obred, govorniku g. Dragu Kolarju, pogrebni službi Usar, zdravstvenemu osel^ju Bolnisniee TopoLsica, g. Rusu, dr. med., pevcem za zapete žalostinke, sosedoma Vidmajer in Jelen za nesebično pomoč. ÝmIujoH: ùnovi Zdravko, Franc in Jože z di uzitiami ZAHVALA Ob smrll drage mame, laŠče, babice in prababiec FRANČIŠKE JUVAN VI Pod kraj a 30. IL 1931 - S. 72.2004 .se iskreno /-ahvaljujcmo vsem sorodnikom» si>scdom in vsem. Zlio^m fiolje. ki sle nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo zbogpm vri avl, pospre m i I i k vcčn emu poć itk"u. več me nc bo. Posebna hvala duhovnikom Marku Leva. Janezu rurmanu, .loželu Kir^^jiiku Ali Še in Mirk'u Horvatu za opravljen obred in sv. mašo. kdoj sem pvi^la flvala Podkrajskim fantom, gra in molitveni skTJpini /ćupnije Marije iz Velenja, družini Cafula in pc^grebni službi Usar. Za vso pomoč iskrena hvala še družini Knez in njihovim sosedom i/. Pesja ter sosedi Miji 2 družino. Čeprav z bolečina v srcu. je lepo spoznanje, da v težkih trenutkih nisi sam - HVALAÎ IJvaleini oinm Anica. Hudi in Vinko z družinami NUMERO UNO Robert Kukovec 8. p. Mlln$ka ulica 22 Maribor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovlcel Star kredn ni ovira. Pridemo tudi na dom. T0l.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovna enota Velenje roj. 1931, Podkraj pri Velenju št. 26; Franc Štifter, roj, 1923, Priho-va št. 13; Peter Bezgovšek roj. 1952, Velenje, Madarjeva J. št. 14; Ludvik Nareks, roj. 1932, Nazarje, Vrtnarska ul. št. 13; Oto Kampoš, roj. 1931, Velenje, Cesta talcev št. 6. ■ Smrti: ■ Pavla Grobelnik. roj. 1926, Celje, Nazorjeva ul. št. 20; Jožef Dobrina, roj. 1931 Srebrnik št. 25; Ernest Žgank, roj. 1909, Velenje, Šaleška c. št. 5; Frančiška Juvc^, ItMSiHMn  Vedeževanje 24 ur IA 090 4417 U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE đ.0.0. MMAkftOMdr/b POGREBNO POKOPAUŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138,031 375 041 J Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d. d. Polzela, objavljene v tedniku Naš čas, 2.12.: 1. Nagrada: klubska miza K 3/ N v beil barvi: Irena Žolnir, Podvin 10.3329 Polzela 2. Nagrada: Klubska miza K S/N v beli barvi: Uroš Štajner, Laze 39,3320 Velenje 3. Nagrada: ogledalo T 2 v barvi hrats: Fran^sek Plesnik, Plac 26, 3333 Ljubno ob Savinji Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 18, ure in v soboto od 8. do 12. uro. ZAHVALA Zapustila nas je draga FANIKOREN roj. Jcžovnik s Pohorskega bataljona 9 v Pcsju 23.10.1922'12.12.2004 I Ivala vsem sorodnikom, prijaieljcm in znancem ter vsem. ki sle nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji polL izrckii sožalje, darovali cvclje in sveče. Hvala ludi osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. Hraf yitiko Prazen dom je na dwvlšču, moje oko te zanmn i.^œ, ni več tvojega smehljaja, ulihnil je tvoj glas. Ihlečina in samota sta pvi nas, zato v • 6 mesećno garancijD na nova zlate Izdelke • bre^laCfX] graviranje novih zlatih izdelkov • popravilo zlatega In sre&mega nakita, prediranje uSas ' izdelava po naročilu • darilni boni prodaja na čeka -10% novoletni gotovinski popust 5 % novoletni popust na pl.karticeza vse izdelke Luč miru iz Betlehema 2004 /V/i// k sebi! Dqjy daj zapri oči... Naj srce spregovori... Naj ti da plameft svoj... Nosi ga vedno s seboj ... To je refren pesmi, ki ji rečemo tudi himna Luči miru iz lieilehema. In morda najbolj enostavno povedano listo y kar Luč miru iz Betlehema je. Akcija, ki hi morala biti zunaj okvirov nestrpnosti in sovrasiva. Akcija, ki v najlepšem času v lelu - predhožičnem času -prinese v naše domove na videz nedosegljivo idejo miru. Akcija, ki v nas zbudi upanje^ da la osnovna človeška dobrina vendarle še ni povsem iz^Mjena... Naslov lega besedila je praV' za pra v geslo letošnje akcije. »Pridi k sebi!« Tako in drugače ... iz Betlehema vsoboto, 18.12. 2004, v ccrkvi sv. Andreja v Salckit. Plamen pa bomo ljudem delili ludi na siojnicah v Četrtek 23.12.2(HWvrnterspa-ru Velenje in v petek 24. 12. 20l)4 na isti lokaciji ter pred nakupovalnim centrom. ■ Hugo Luč miru 17. Bellelicma je v osnovi akcija avjiirijskc nacionalne televizije ORF. V njenem studiu v Linzu so leta 1986 v okviru oddaje Luč v temi prvič predstavili idejo o plamenu i/ votline Je/iLsovcga rojstva v Betlehemu, ^e res, da so temelji itkcijc v krščanstvu, a res globalni pomen dobi ideja Luči rairu iz Betlehema s tem. da je dostopna prav vsem. Ne glede na veroizpoved, ali kakšno drugo stKialno kategorijo, ki nas (pre)većkrai omejuje. Letošnja izvedba akcije je v Sloveniji že štirinajsta. Leta 1991 je bil plamen prvič prinesen v naše domove z geslom »Mir je čas brez vojne«. Luč miru iz Betlehema 20(H je na Dunaj prišla v soIhMo. Avstrijska prestolnica je poslala simbol za vse tLSlc, ki želijo luč pri- nesli v domove po svetu. Na prireditvi je bila poleg predstavnic iz devetnajstih držav tudi močna slovenska delegacija. sestavljena iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skaviov, Zveze tabornikov Slovenije, Zveze bratovj^čin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter člamw Slovenske zarťiejske skavtske organizacije. Vse štiri organizacije v deželi na sončni strani Alp »skrbijo«, da plamen Luči miru iz Beilehema pride v čim več slovenskih domov. V okviru piojckta Luč miru iz Betlehema 2004 bo plamen med drugim prišel (ali pa je tam že bil) v .slovenski parlament, na generalštab Slovenske vojske, v večino skîveaskih cerkva, na Triglav. Sprejela ga bosta tudi novi slovenski nadškoť Alojz Uran in predsednik države .lunez Drnovšek. Osrednji prireditvi, na katerih bo plamen tudi uradno »prinesel« mir v Slovenijo, bosta dve. V petekv ManlH)ru invst)boiov Ljubljani, v .Šaleški dolini pa bo uradni sprejem Luči miru