Misli starega nadučitelja. Gospod urednik! Zakaj pišete vedno proti klerikalcem, da s tem škodujete vsemu učiteljstvu ?! Klerikalci bi nam jako radi pomagali, a jih Vi vedno napadate. Oni so bili in so tudi sedaj odkriti prijatelji pravih učiteljev, a ue takih, kakor jih Vi vzgajate. Končno boste menda vendar prišli do pravega spoznanja. Izpokorite se še o pravem 6asu! Vaša krivda bo, ako bo toliko učiteljev, ki priznavajo Vaša načela, še nadalje stradalo in trpelo razna preganjanja. Klerikalci so že trdao sklenili, da bodo vse učitelje, ki so z Ijudstvom, prav bogato nagradili. »Prav v kratkem jim hočejo nakloniti mežnarske službe. Tudi k svojim gostijam jih hočejo pritegniti, da bodo smeli nositi na mizo in zraren zvrniti kak kozarček rujnega vinca in t kuhioji obrati kako kost. Ne razumem, kako da nimate smisla za blažene stare časel Pa pustiva šalo na stran! Klerikalci so poizkusili že vsa sredstva, kako bi bilo mogoče napredno učiteljstvo spraviti v svoj tabor. Vse grožnje, vsa ovaduštva, prilizovanja in prošnje — V8e jim ni nič pomagalo. Užiteljatvo je kot pravi vzgojevalec svojega milega naroda ostalo zvesto svojemu poklicu. Sedaj mislijo poizkusiti z najgršim sredstvom: 8 podkupovanjem. Trdno sem prepričan, da je jako malo takih tovarišev med nami, ki bi bili pripravljeni za skledo leče prodati svoj značaj in svojo prostost. Naše geslo mora biti slejkoprej: neizprosen boj hudobnemu klerikalizmu. Mi ne prosimo nikake milosti. Tudi nismo mi ljudstvu dolžai nikake hvaležnosti, ampak ljudstvo jo je dolžno nam. Mi smo dobrotniki ljudstva, a ne ono naš do-' brotnik. Ljudstvo je naš dolžnik, a ne mi njegov. Vsak delavec dobiva za svoje delo priraerno plačilo, samo nam učiteljem plačuje ljudstvo po krivdi klerikaleev komaj polovico, a drugo polovico nam ostaja dolžno. Temu pa mora biti konec in bo tudi kmalu konee. Elerikalci dobro vedo, da se bo moralo za učitelje v kratkem kaj storiti. Sedaj bi radi stvar tako zasukali, da bi bili izboljšanja deležni samo njihovi privrženci. Eo so bile plače zvišane duhovnikom, niso klerikalci prav nič delali izjeme ne med davkopla6evalci in ne med duhovniki. Vsak davkoplačevalec mora prispevati za njihove plače, naj bo katoličan ali jud, in tudi rsak duhovnik je deležea povišanja, ali je z ljudstvom ali proti ljudstvu. In tako bo tudi pri nas. Vsak davkoplačevalec bo moral plačati, ali šolo rabi ali ne in ali je z učiteljem zadovoljen ali oe. Zakaj pa duhovniki pobirajo biro tudi pri svojih politiških nasprotnikih 1 ? Klerikalci sami dobro vedo, da je vse njih pisarenje zadnji čas edino le zato, da bi Dalje v prilogi. zbegali kakega neizkušenega učitelja in da bi še bolj nahujskali nevedno Ijudstvo proti učiteljttvu in šoli. S tem mislijo vsaj nekaj časa zavleči izpolnitev našib pravičnih zahtev. Vsak u.itelj naj bo uverjeu, da je v interesu klerikalcev, da se naše plače ne izboljšajo. Ako prestopimo vsi daDes v klerikalni tabor ali pa če ostanerao njih neizprosni protivniki; plače nam bodo takrat izboljšali, kadar bodo t to prisiljeni. Ako se bomo borili še naprej, si priborimo svojo popolno neodvisnost. Ako se jim pa vdamo, izgubimo vse svoje pravice in v kratkem bi postali pravi sužnji svojih ngospodov". Klerikalec skrbi edino le zase, a nikdar ne dopusti, da bi poleg njega smel še kdo drug svobodno in udobno živeti. Najžalostnejše zglede imamo pri organistib in cerkovnikih. Ti so vsi v njih taboru in so najhujši njih agitatorji, a so med vsemi stanovi najslabše plačani in uživajo med vsemi državIjani najmanj svobode. Njih žalostni položaj bi duhovniki prav lahko izboljšali, a je v njih interesu, da še nadalje ostanejo njihovi sužnji. Tudi učiteljein bi bili že davno lahko primerno zvišali plačo. Ni res, da bi dežela tega ne zraogla. Ce se za napravo novih farovških hlevov, ki pa skoraj prazni stoje, ker se duhovniki poleg politike in raznib društvenih zadev ne utegneje več pečati z živinorejo, lahko napravi 50% naklad za več let, potern bi se bilo dalo tudi povišati deželno naklado za 5%. Če bi se ljudi prej ne hujskalo, bi se za zvišanje 5% dež. naklade niti ne zmenilo za toliko časa, da bi se bil denar dobil kje drugod. Kdo pa se zmeni, če se jib. prej ne hujska, ko se občinska naklada zviša za 5 ali 10% ? Prav nihče! Klerikalci pač ne trpe, da bi bil v fari poleg župnika še kak drug gospod, zato mora ostati učitelj še nadalje — siromak. Vsaka krivica se mora prejkoslej mašSevati. To se bo zgodilo tudi s klerikalci. Njih nasledniki bodo še bridko čutili samopašno postopanje sedanjih klerikalnih kolovodij. Da se to čim prej zgodi, v to hočemo pomagati tudi starejši tovariši, ki smo od klerikalcev že toliko pretrpeli, da mlajši niti pojma nimajo o tem, zato pa ne vedo prav ceniti našega odpora. Torej, Ie pogumno naprej! Eodčdo še besedo onim zavedoim tovarišem, ki se izgovarjajo, da iz verskega prepričanja pripadajo klerikalni stranki! Od kdaj smo pa napredni ufiitelji proti veri ? Mi smo bolj verni kot klerikalci sami. Za vero se jim ni prav nič bati. Obstanek vere je zagotavljen po zatrdilu Kristusa samega. Pomislijo naj pa, da Bmo se r verouku tudi učili, da je ravno tisti apostel, ki mu je Kristus obstanek vere zagotovil in ki ga je sara postavil za vladarja, iz sebičnih namenov njega trikrat zatajil, preden je petelin dvakrat zapel. Pomislijo naj nadalje, da ni brez poraena, da je bil med dvanajstimi apostoli, ki jib je vsevedni Eristus sam izbral, Judež, kateri ga je prodal za trideset srebrnikov. Eaj se pa dandanes labko godi, ki njib naslednike ne postavlja Kristus, ampak jih nastavljajo razni politiki! Ne vera, ampak njih grdi klerikalizem je v nevarnosti. Temu pa mora biti enkrat konee. To pa je naše delo.